ARHIVI XXI I/. arhivskih Ioikiov in z.lurk 77 Ruski proicsoi j na pravni fakulteti v I jub Jani 1918-1945 IATJANA DEKLEVA Oh usianovil/i univerze kraljestva Srbov, Ur valov in Slovencev v Ljubljani je njen profe sorski /bor štel osemnajst profesorjev. Vsi razen enega so bili po narodnosli Slovenci, kf so se ha-bililirab na tnjih univerzah. Za normalno delovanje univerze so hila nu-io potrebna nova uric novanja. Fakulieie so tako za profesorje imenovale slovenske znansivenike, ki so že bui hab: litirani ali so imeli pogoje za skorajšnje habi litacijc Začasno so si pomagale s honorarnimi profesorji m pnvarnimi docenj Ljuhliani.ka univerza je s pridom uporabila tudi ruske cm grante, ki so se zatekli u Kraljevino SHS m skali možnosti zaposlitve, potem ko je Univerzi etni svet 13. marca 1920 skleni, da načelno ne nasprotuje nastavitvi inozemcev, če je potreba neodložljiva in ni domačih moči,1 Na pravni fakulteti v Ljubi ¡¡mi so deloval Štiije ruski profesor Naslavljali so bili kot po godbeni retini profesor^ ker je bil položaj pragmatičnega rednega profesorja pogojen z državljanstvom Kraljevine SHS oziroma Kraljevine .iugoshrnjc. Mihajlo Niketie .lasinski seje rodil 29. 9. 1862 v Kraju Mežirič v Kanevskem okraju Kije v s ke onlasti v Rusiji. Študiral je na jiridičri fakiiltcu v Kijevu in leta 1888 leta dosegel prvo znan s t veno stopnjo kandidala prava ter hi menovan za "šltpuidisla v svrho pripravljanja za profesorja za stolico ruske pravne zgodovine". Lela 1891 je opravil mag ¡s trs k izpu z kazenskega prava, kazenskopravnega reda, p.avne zgodovine i upravnega prava in hil leta 1893 imenovan za privatnega docenta na mirverzi Sv. Vl;uh m.rja v Kijevu iza ohvezna predava" a iz ruske pravne zgodovine. Pojavnem zagovoru disertacije leta l(l()l jn dobil naziv magister kazenskega prava icr bij imenovan za izrednega profesorja in lm 1910 za rednega profesorja za stohen ruske pravne zgodovine na jvldičn'. faKulteti univerze v Kijevt Tej fakulteti je ostal zvest do leta 1919, 29. novembra tega lela pa jc bi1 "pumoran zapustiti Kijev, ki je bil vdrugie zaseden po boij-ševikih" Profesor Jasinski je imej na naiven v K.jevu pomemben pol o/a. i .¡jo om^vljal raz liene funkcije, leta 1910 je bil izvoljen za d-kana juridične fakultete, v letih od 191? do I9H pa je dveh mandatih opravljal funkeijo prorekiorja. Oh pelindvajsclletnici piedavaieijskega delova nja jc bil imenovan za zash i.ncga p; ksnrj;, ki jevske univerze. Biljcglavn uredil-k Klievske 1 M. Mifcu/: Gradivu /a /^oiUrviiu) univerze v Iclih 1919- I'J-1.1, Ittdeict Il-I > to ven sle univerze v Ljnhljani. Hubljana V)W, sir. 6fi. arhcografičnc komisije, predaval pa jc tudi rusko pravno zgodovino na višjih ženskih lečajih v Kijevu.2 Po emigrac iz Rusije sc jc nascul v Nišu m kane' J i.a l za profesorsko inesto na univerzi v Beogradu, vendar jc bila stolica za pravno zgc dovino Slovanov v Beogradu že zasedena z dvema profesor,cma kiicvskc univerze, zalo jc dekan pravne fakultete univerze v Beogradu priporočil liuhlj:mski pravni fakulleli, naj ga sprejme kol profesorji.1 za siolxo za pravno zgodovino južnih Slovanov.-1 Karel Kadlcc, profesor praške univerze, ki sam zaradi obvcznosl' v Pragi n mogel sprc.cti omenjene stolice, jc poudaril, da bi z naslavilvijo Mihajla .lasinskega najbolje rešili vnrašanie nvofcsurc zgodovine jnžnoslovanskega prava na pravn Mamcli v Ljubljani, ker jc le ta eden odličnih ruskih hislor.carjev, ki je "spisal celo vrs'0 pravnohisioričmr razprav"/Na pod lag; ohch mnen; fakuhclm s vel predlagal univerzitetnemu svelu, da imcnutc profesorja Mihaila .lasinskega za pogodbenega profesorja za zgodovino južnih Slovanov. Profesor Jasinski je nastopil službo 30.septembra lela 1920. Tiu Aleksander Bilimovič izhaja ,/. Ukrajine v tedanji Rusiji Rodil se je 25. 5. 1876 v kraju Žilnimir v Voiinski gubernij, Po klasični gimnazij v ZUymim je šludij nadaljeval na jundični fakulteti univerze Sv. Vkidimuja v Kijevu in ga končal z državnim izpitom leta J900! Kol pro-fesorsk štipcnaisl za stolico narodnega gospo darstva in statistike jc v letih od 1902 d< 1905 predaval na 1. trgovski šoli ministrstva za trgo vii o i industrijo v Kijevu. Po opravljenem ma g'.s trškem izpilil jc bij imenovan za privatnega docenta, po javm predstavitvi magistrske naloge pa za izrednega profesorja. Doktorat znanost je obrai il na peti og rajski um vem leta J 915 in bil istega leta imenovan za rednega profesorja za stolico narodnega gospodarstva in statistike na umverzi v K;jcvu Na tej univero jc predaval do decembra 1918, nato jc Kijev zapustil in do marca 1919 je predaval na Višjih poljedelskih lečajih v Odcs\ Poleni je bil izvoljen za pro fesorjn za narodno gospodarstvo na univerzi v Simferopohi na Krimu, vendar mesta ni zasedel, ker ic b'l povabljen v Hkateri^odar in zatem v Roslov lam sc jc udeleževal vlade generala 'Zgoiuivinski a i hi v in muzej unlvcr/c v Ljubljani fZAMU); lase. IV-2(1. 1'erMinalna mapa Uslužhenski IiM. ZAMl1: lasi- IV 20. IViMinalna mapa M. N. Jasinski, Dnpis Marki>vkvi. dekana pravne fakultet v Heo^radu. Z.AML, lase IV 21), Tersonalna mapa M. N. Jasinski. Dnpis Karla Kadleeu. 78 Iz arliivskin fondov in /r>irk AlirilVi XXI 1998 Deiikina Po zatrt ni kontrarevolucije v Rusiji se jc umaknil v Kraljevino SHS in lam po posrc dovanjn beograjske lin verze kandidiral za mesto na pravni Tak ulici i v Ljubljani. Na podlagi mnenja prof. dr Frana BHcrja, da ima Aleksander Bi.imovic "popolno strokovno uspo sobljcnosl za učitelja narodno gospodarske vede", ga 'e fakultctn: svet .sklenil predlagali za pogodbenega profesorja za narodno gospodarstvo. Avgusla 1920 jc bil od ministrstva nrosvete postavljen na omenjeno mesto in 1 septemnra 1920 jc nastopil službo na pravni fakulteti uni verze v Ljubljani.5 Evgcn Spcklorski se jc rodil 15 oklobra I v Ostrogu v Volinskem okrožju v Rusiji. Gim nazijo jc obiskoval v R-idomu na Poljskem. Po opravljeni matur leta 1893 c nadaljeval Študj na pravni fakulteti univerze v Varšavi in ga končal > jui dienun izpitom leta 1897. Leta 1903 j c b'l postavljen za docenta na juridijln fakulteti v Varšavi, leta 1911 pa jc bil na Ij fakulteti jmenovan za izrednega profesorja 1914. leta jc bil s carskim ukazom premeščen na univerzo Sv. Vladiniiria v Kijevu Po opravljenem doktoratu znanosti iz državnega prava na univerzi v Mosk vi 1917. leta jc bil z dekretom začasne vlade v Petrogradu imenovan za rednega profesorja^ leta 1918 pa je bi« //.voljan tudi za rektorja Kijcvskc univerze. Skupaj z drugimi profesor1 i se je leta 1920 umaknil iz Kijeva v Kraljevino SMS ter tam dobil mesto honorarnega profesorja na pravni fakulteti univerze v Beogradu. Konce leta 1924 jc bil postavlien za profesorja ruske pravne fakuf tete v Pragi in na tej fakulteti opravljal tudi funk c i jo ackana. Leta 1927 ga jc .svet pravne fakul-lctc Karlove univerze v Pragi izbral za po^od ocnega rednega profesorja^ sočasno jc bil znova nastavljen kot honorarni profesor na pravni fakulteti v Beogradu, tam jc bil 1 1. julija 1928 imenovan za pogodbenega rednega profesorja javnega prava. V Beogradu je ostal oo 31 10. 193U, ledaj pa jc zasedel mesto pogodbenega rednega profesorja na univerzi v Ljubliani ki se j c spraznilo z. odhodom profesorja Tasiča v Beograd/' Aleksander Maklecov seje rodil 3. novembra 1884. leta v kraju (Jorodnojc v Bogoduhovskcm srezu Harkovskc gubernije v Rusiji. Humani ,lično gimnazijo ie obiskoval v Penzi Po končanem študiju na pravni fakulteti univerze v Harkovu 1908. leta jc opravil .specializacijo na kriminalističnem inštitutu profesorja Liszta v Berlinu. Ustni i,:pit za pridobitev znanstvene stopnje magistra kazenskega prava jc leta 1912 opra il na univerzi v Harkovu in lam potem službo\al kot doccnt kazenskega prava do leta ZAiVIL lase. IV Personalna mapa A. Uilimovii;. Osebni slannvski i/ka/. ZA MU, Ijijsi;. IV-fil) tc/m malim mapa E. Spcktorski. Uflu/ benski lisi- 1919 Do leta 1915 jc hkrati deloval kot profesor prava na Vooki Šoli za poljedelstvo m gozdarstvo v Harkovu. V Iclu 1914 seje izpopolnjevat na nni\erzi v Bcrimn ter delal v seminarjih profesorjev Liszta in Kohlerja. Po emigraciji iz. Rusije jc dobil zatočišče v Kraljevini SHS. V let.h 1920/21 je tako služboval kol upravnik šolskega odseka predstavništva Vscru.skc zveze mest 1922. leta pa jc dobil mesto profesorja kazenskega prava na ruski pravni fakulteti v Pntgi. V Pragi jc ostal do leta 1926, tedaj pa gaje pravna fakulteta univerze v Ljubbani na priporočilo prof. Mihaila ubinskega iz. univerze v Subotiei in prof. dr Angusla Marickc iz. Prage povabila na mesto izrednega profesorja kazenskega prava s posebnim ozirom na kriminalno poliuko.x Službo je nastopil 1. julija leta 1926. Aleksander Maklecov jc med Štirimi ruskimi profesorji. Ki so deloval: na pravni fakullcli v l.jublj-ini predstavljal mlajšo gcneraeijo. Habili-liran jc bil na praški iimvcr/.i tik pred prihodom v L jubljano, medtem ko .so preostali trije za sebo'1 imeli že bleščeče akademske kariere. O nuhovi znanstveni dejavnosti pričajo številna objavljena dela v ruskem in tudi tujih jc/ikih.9 Pri izboru ruskih emigrantov za profesorje jc fakultetni svet upošteval lakral veljavne predpise,10 poleg tega pajr od njih zahteval sposobnost predavati v slovenskem ali srbohrvaškem jeziku. Iz.jemo jc naredil le pri profesorju Bilimovičn, saj mn jc dovolil predavati v nemškem jeziku z oh vczo, dr. se bo v najkrajšem možnem Času naučil slovcn ščinc.11 Jasinski jc kot profesor slovanske pravne zgodovine obvladal srbohrva.šk jezik in ga uporabljal do svoje upokojitve leta 1928, SpeKlorski in Makleeovt ki sla že pred prihodom v Ljubrano predavala v Beogradu in Pragi, pa sta kmalu osvojila tudi slovenski jezik Pogndbct s katerimi so pili nastavljeni, so bile sklenjene za dobo treh let in so se po poleku podaljševale za nadaljnia tr leta do redne nastavitve Jasinski in Biluoovie sta bila .30. marca 1926. leta sprejela v državljansko zvezo Kraljevine SHS in to j c omogočilo n|nno , meno vanje za redna profesorja. Aleksander Maklecov je bil za rednega profesorja izbran pn opravlja državljanski p.isegi 1928. lctat Fvgcn Spcktorrki pa za državljanstvo ni zaprosil, zato j c do konca ostal na položaju pogodbenega profcsoria. ZaMu'; last,- IV M, Personalna mapa A. Makleeov. Cur. neukim vil:te. X ZAML lase. IV 34, Per.sonaln;......pa A. Makiccov Vpra'alna pola. 'J liiliinovič je pred prihodom la ljubljansko pravno fakuhelo objavljal !u
  • luPJ A. Mukiceuv, Življenjepis. Sluvniski hinyral'sWi leksikon. /.ve/ek X: Ljubljana 11)6? sir. 422. ZAMU. lase. IVMI, Tcrsntialna mapa E. Spckliir.ski Uslui,- licnski tisi.