DRUŠTVENE VESTI GDK: 946.1 Srečanje gozdarjev Evrope V tednu od 26. februarja do 2. marca 1 996 je bilo v olimpijskem mestu Lilleham- merju na Norveškem že 28. evropsko prvenstvo gozdarjev v smučarskih tekih. Med 1 1 OO sodelujočimi iz 1 6 držav Evro- pe je bilo tudi 8 slovenskih gozdarjev. Na prireditvah -te so trajale od ponedeljka do sobote - smo spoznali zimsko podobo Norveške, njenih gozdov ter utrip življenja v teh krajih. Spoznali smo močno naveza- nost prebivalcev te dežele na naravo, goz- dove in les. Vse to je tesno povezano s športom in rekreacijo, ki kot pomemben sestavni del življenja Norvežanov privablja na športne terene (predvsem je to narava) množice ljudi. Ne glede na letni čas ali vremenske raz- mere lahko srečuješ staro in mlado, kako se sprehajajo, tečejo, kolesarijo po dobro označenih in vzdrževanih poteh. Na skrbno pripravljenih ekskurzijah smo spoznali način gospodarjenja z gozdovi, pridobiva- nje lesa (posek in spravilo), predelavo lesa (žagarska industrija), zgodovino gozdar- stva (gozdarski muzej ... ), ter njihov izobra- ževalni sistem v gozdarstvu. Vse ekskur- zije so bile načrtovane tako, da je bilo poleg strokovnega programa še nekaj ogledov olimpijskih prizorišč. Tako smo poleg teka- ških prog, ki smo jih v "potu svojega obra- za« preizkušali v praksi, spoznali progo za bob, si ogledali smučarske terene, nekate- re dvorane, kjer so se odvijali boji za olim- pijska odličja. Tudi pri tem je odigral les pomembno vlogo: pri gradnji ogromnih dvoran so uporabili veliko lesa, tudi za največje strešne konstrukcije. Padla je celo izjava, da brez lesa ne bi bilo olimpijskih iger. Kljub vsemu prilagajanju naravi, se nam je zdela od vseh stvari še najbolj sporna ogromna poseka v obliki nosilca olimpijske bakle, ki so jo naredili na hribu in bo še dolgo spominjala na ta veledogodek. Toda,· ko smo videli njihov način dela, goloseke na velikih površinah (tudi več 10 ha), nas ta nenavadni poseg ni več toliko motil. Nekatere od ekskurzij je pripravila Zveza lastnikov gozdov, ki ima na delo z gozdovi velik vpliv, še posebej v pokrajini Oppland pomeni pomembnega partnerja v dogovar- janjih na eni strani z državo, na drugi strani pa z lesno industrijo oz. porabniki lesa. Tekmovalni del se je začel s slovesno otvoritvijo v areni pod olimpijsko skakal- nico, kjer se je zbrala večina udeležencev. Tekmovanja so potekala dva dni. Najprej posamični teki, kjer se gozdarji pomerijo na 1 2 km dolgi progi. Med tekom je po- trebno še čimbolj natančno streljati- vsaka zgrešena tarča pomeni dodatni kazenski krog (približno 150m). Zelo težka proga, po mnenju večine najtežja doslej, in močan veter, sta bila izgovor za slabo zadevanje že itak premajhnih tarč. Potem se pa čudi­ mo našim biatloncem, ko kdaj ustrelijo mimo! Kljub hudim vzponom in še hujšim spu- stom, večjih težav ni bilo- rezultati pa kot vedno - solidne uvrstitve v prvo tretjino. Izstopal je mogoče le Smiljan Smodiš, z uvrstitvijo na 28. mesto med 207 udeležen- ci (v razredu od 30 do 40 let). Daleč naj- močnejše zastopstvo (po številu in kvaliteti) pa so imeli Norvežani. Drugi dan so bile na sporedu še štafete in sicer 4-krat 10 km za moške oz. 3-krat 5 ·km za ženske. Uspelo nam je sestaviti dve štafeti. Prva v postavi Devjak, Smodiš, Perušek in Ivančič - je med tBO dosegla dobro 34. mesto, druga, za katero so tekli Rozman, Prelesnik, Miklavčič in Konečnik, pa solidno 89. mesto. Zaključna prireditev v znameniti Hakon- shal je bila v znamenju zabave in vsi, ki se na tekih niso izkazali, so tukaj lahko prišli na svoj račun. Dogodek večera je bila poje- dina, katere glavna jed je bila cela družina na žaru pečenih losov, ki so jih začeli vrteti na ognju že dan prej. Malo zaradi strahu pred dolgo vožnjo, malo pa tudi zaradi lepot Norveške, smo se odločili za podaljšanje bivanja za dva dni. En dan smo izkoristili za potepanje po številnih tekaških progah okrog Lilleham- GozdV 54, 1996 377 merja. Človeka lepo urejene poti kar zave- dejo in mimogrede imaš v nogah 30 ali več ki lometrov. Drugi dan pa smo se udeležili množične­ ga teka v enem od sosednjih krajev. Naj- boljše pri tem teku - poleg lepe proge in Velike površine golosekov dajejo Norveški značilen videz. Zastopstvo gozdarjev Slovenije na olimpijskih prizoriščih Vse slike- foto: J . Konečnik 378 GozdV 54, 1996 Golosečni način gospodarjenja omogoča upora- Na nekaterih območjih je spravilo lesa možno le z bo težkih strojev. žičnimi žerjavi. Skromna lesena bivališča so značilnost norveške arhitekture. krasne pokrajine - pa je bilo to, da smo skorajda vsi osvojili pokale. Na vrn itvi domov je bilo k sreči lepše vreme, kot na poti v Skandinavija. Dobrih 2400 km vožnje nam je tokrat malo hitreje minilo. Vsekakor pa ima vsak od nas za nekaj časa vožnje dovolj. Še sreča, da smo imeli tokrat malo boljši kombi kot sicer. Pri pokrivanju stroškov udeležbe, ki so bili sorazmeroma visoki, smo imeli kar nekaj težav. Ob pomoči nekaterih GG (Ko- čevje, Postojna, Kranj), nekaterih drugih (Kavčič, Alpina) in blagoslovu Zveze goz- darskih društev, nam je le uspelo braniti čast slovenske gozdarske branže. Naj ne bo prehude zamere, če zapišem, da bi vsaj za takšne prireditve pričakoval i podpo- ro Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter našega (vsaj za več i no) delodajalca - Zavoda za gozdove Slovenije. Mogoče bo pa drugič boljše. Od 2. do 8. marca 1997 se bomo spet zbrali, tokrat v Harachovu na Češkem. Janez Konečnik Gozd V 54, 1996 379