Poštnine olafana v gotovim LGtO LVII.
V Liublianl, v petek, dne 26 aprila 1929
St. 95 2. izdala st. 2 oiP
Naročnina
Dnevna izdajo
za državo SHS
mesečno 25 Din polleino ISO Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nede |ska zdaln ceiole no v Jugo-slavifi 120 Din, za Inozemstvo 140 D
S tedensko
MMn A mhhb^	a	^^ Cene
^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^^ .	pelli-vrsla
r	^^^^ flf	dMjnar	W mali oglasi po I50
^^m m	m
BB a	■ flmuBm
m	§nna	po um
jMM H	i^Hf mara	v
m	VB «HH	j«, uredn Skrm delu
^MB^ ^JH?	»o i« Din
^^^^^^	~ ^^^^■■M^HMi*' ^KSrSžBB^"^ o Pr vecem o
n^ro .t. :;cf.-ua:
prilogo »Ilustriram! Slovenec«
dneva do Dmzniku
ureiinMiio /e t. Kopnarievi ulici ši. 6 ili KoUoplsl se ne vratafo. nelranhlrana nismo se ne sprelemalo * l/reanlšlva 'ele/on Sf. 2050, upravnlštva št. 2328
Informativen lisi
za slovenski narod
oprava it vAupnui/evi ut.ši.tt ^ i.ehovnl račun: Llubilana lici. lO.bSO m 1U.349 za Inseiaiv, Sam/ei aši.7503, /ugreb «1. J9-OI1, Prooo In Dunar št. 24.797
Ljubljanska univerza kralja Aleksandra L
N j. Vel. kralj Aleksander I. je blagovolil sprejeti protektorat nad proslavo desetletnice ljubljanske univerze in dovoliti, da se univerza po njem imenuje univerza Kralja Aleksandra I. — Alma mater Alexandrina.
To je na kratko sporočilo, ki ga je gosp. rektor univerze prof. dr. Milan Vidmar prinesel iz avdijence pri Nj. Vel. kralju dne 18. t. m. Ob tem sporočilu nam vstajajo spomini na dogodke pred desetimi leti.
V mesecu marcu 1919 so subkomisije, ki jih je vseučiliška komisija izbrala iz svoje srede, da bi izdelale učne načrte in predlagale prve profesorje za posamezne fakultete, izvršile poverjeno jim nalogo. Pokazalo se je bilo, da je načrt, ustanoviti na zagrebškem vseučilišču vzporedne slovenske stolice kot zametek bodoče slovenske univerze, iz raznih razlogov neizvedljiv. Zato je ostala le še ena pot do cilja: pripraviti vse potrebno, da se v j seni 1919 ustanovi popolna univerza v Ljub.jani, že v maju 1919 pa tehniška fakulteta. V začetku aprila 1919 je prišla iz Belgrada slaba novica: prosvetno ministrstvo je nujno nasvetovalo, naj se vprašanje ljubljanske univerze odloži, dokler se na pariški konferenci ne sklene in ne podpiše de-finitivni mir. Zdelo se je, da bo zadeva odložena na nedoločen čas. Poverjenik za uk in bogočastje dr. Verstovšek, predsednik vse-učiliške komisije dr. Majaron in člani komisije pa se niso dali preplašiti, ampak so svoje delo nadaljevali.
Sredi aprila je inženjersko društvo sklenilo resolucijo, naj se v danih razmerah ostvari vsaj provizorij: otvori naj se tehniški visokošolski tečaj; sicer pa naj se vse stori, da se vprašanje o vseučilišču s tehniško fakulteto čim prej definitivno reši. Priprave za tehniški visokošolski tečaj so se v vseučiliški komisiji in pri ljubljanski deželni vladi naglo izvršile in 19. maja 1919 se je tečaj otvoril. Predsednik vseučiliške komisije dr. Danilo Majaron je izpregovoril prvi pozdrav in poverjenik dr. Karel Verstovšek je z daljšim nagovorom tečaj otvoril. Poverjenik je poslal Nj. Vis. regentu to-le brzojavko v pozdrav:
»0 priliki slovesne otvoritve tehniško-visokošolskih tečajev v Ljubljani si usojajo zbrani gostje, deželna vlada, docenti in akademiki Vašo Kraljevo Visokost kar najvda-neje pozdraviti, izrazujoč pri tem svojo največjo radost in zadovoljstvo nad srečnim pri-četkom vseučiliških predavanj v Ljubljani, ter trdno upamo, da bo v najkrajšem času mogoče pod pokroviteljstvom Vaše Kraljeve Visokosti uresničiti naš ideal in otvoriti popolno Almo Mater v središču našega kulturnega življenja, v beli Ljubljani.«
Na ta pozdrav je 6. junija prispel naslednji odgovor:
»Zelo sem hvaležen pokrajinski vladi, doccntom in akademikom za pozdrav z zbora o priliki otvoritve tehniške fakultete, a prepričan sem, da bo mlada popolna univerza v Ljubljani dostojno odgovarjala svoji prosvetni in veliki nacionalni nalogi, ter ji želim vsak uspeh. Aleksander.«
Dobah šest tednov pozneje, 23. julija 1919, je prestolonaslednik-regent sankcioniral zakon, sprejet v začasnem narodnem predstavništvu dne 16. julija, s katerim se je ustanovila univerza v Ljubljani.
To je bilo pred desetimi leti. V teh letih jc naša univerza zvesto vršila »svojo prosvetno in veliko nacionalno nalogo«. V desetih letih je opravičila nadc, ki jih je naš kralj stavil na njo, ko še ni bila na svetu, ko se je v bolečinah šele porajala. Ponosni smo Slovenci na priznanje, ki ga je dobila naša univerza, ko je Nj. Vel. kralj prevzel protektorat nad proslavo njene desetletnice in dovolil, da bo odslej nosila Njegovo ime. Ponosni smo, obenem pa tudi iskreno hvaležni za ta doka* naklonjenosti. Naša želja: »V i-vat, crcvcat, f 1 o r c a t Alma Mater Alexandrina!« izzveneva v prisrčno, vročo prošnjo: Bog živi Nj. Vel. našega kralja Aleksandra I.)
Zahvala Slovenije
Danes ob 4. popoldne je g. rektor sklical svečano sejo univerzitetnega sveta. Na tej seji je rektor dr. Milan Vidmar poročal o svoji avdienci pri Nj. Vel. kralju. Sporočil je svetu, da je Nj. Vel. kralj prevzel pokroviteljstvo nad proslavo desetletnice ljubljanske univerze in da je tndi ljubeznivo blagovolil dovoliti, da nosi ljubljanska univerza odslej njegovo ime in se torej imenuje: Univerza kralja Aleksandra I.
Univerzitetni svet je z navdušenjem sprejel sporočilo rektorja in poslal Nj. Vel. kralju to brzojavko:
Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I.
Beograd.
Rektor univerze je sporočil danes na svečani seji univerzitetnemu svetu ljubljanske univerze, da je Vaše Veličanstvo blagovolilo dovoliti, da vzame ljubljanska univerza v svoj naslov Visoko ime Vašega Veličanstva.
Unh crzitetni svet se Vašemu Veličanstvu zato Visako priznanje in odlikovanje naše univerze udano zahvaljuje in se Vašemu Veličanstvu V ®9boki udanosti poklanja.
Univerzitetni sveV-univerze kralja Aleksandra I.
*
Zahvalna brzojavka Zveze industrrcev
Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru, Belgrad.
Z radostnim ponosom smo sprejeli vest, da je Vaše Veličanstvo dovolilo ljubljanski univerzi nadeti si ime našega presvitlega kralja. Trdno smo prepričani, da bo univerza kralja Aleksandra I. zaslužno uživala trajno blago-naklonjenost Vašega Veličanstva in tekmovanje z ostalimi najvišjimi prosvetnimi ustano-
vami v kraljevini odlično prispevala k ugledu našega naroda med drugimi naprednimi narodi. Njeno delovanje bo v korist tudi gospj-di.rskemu napredku dežele. V tem smislu prosimo Vaše Veličanstvo, da blagovoli sprejeti izraz naše iskrene zahvale in globoke udanosti. Živela univerza kralja Aleksandra L! Živel naš kralj!
Za Zvezo industrijcev: Hribar, Huklje.
Bolgarska vlada obžaluje
Izjave Burova v sobranju in Vakarefskcga v Belgradu
Belgrad, 25. apr. (Tel. >Slov.<) Ob 8. zvečer je zunanje ministrstvo izdalo ta-le komunike:
Poleg izjave, ki jo je v sobranju dal zunanji minister Burov, je bolgarski poslanik v Belgradu Vakarevski obiskal danes predsednika vlade, generala Petra Živkoviča, zastopnika zunanjega ministra dr. Kumanudija in jima po nalogu svoje vlade podal izjavo, da bolgarska vlada obžaluje neugodne in nezažclje- j ne dogodke, ki so sc zgodili v Vidinu in v Sofiji za časa bivanja Paveliča in Perčeca, da so jo ti dogodki iznenadili in da jih obsoja ter da bo v bodoče take dogodke preprečila, ako bi se skušali ponoviti.«'
Sofija, 25. aprila. (Tel. »Slov.«) V proračunski razpravi je ime! zunanji minister Burov ekspoze o bolgarski zunanji politiki, katere smernice so ostale iste kakor prej. Bu- j rov upa, da bo manjšinsko vprašanje rešeno ugodno. Važnost tega vprašanja naglasa bolgarska spomenica, ki je bila poslana odboru trojice v Društvu narodov. Bolgarski pretijo posebne nevarnosti, če bodo radi zatiranja mairšin prihajali še nadaljnji begunci. Bolgarska bo lojalno plačevala reparncije do skrajne meje možnosti. Ni ji mogoče zahtevati posojila, obenem pa odklanjati plačilo odškodnin. Odreči se obema posojiloma na bi pomenilo, upropasliti narod in s tem vse gospodarstvo.
Odnošaji so z vsemi državami brez izjeme dobri in postajajo vedno boljši, posebno pa razmere z Jugoslavijo v zadnjih dveh mesecih. odkar je ukinjena zatvoritev mej. V Pi-rotu so bila razčiščena vsa vprašanja razen končne likvidacije vprašanja dvolastninskih posestev in določitve nevtralne cone v širini tO km, ki jo je .zahtevala Jugoslavija ob vsej meji- Bešitev teh vprašanj se je pridržala poznejšim razpravam. Dočim se je pričakovalo, da bo belgrajska vlada odobrila novo izdelane določbe o obmejnem prometu na podlagi pirotskih dogovorov, je agresivni nastop belgrajskih listov radi obiska dveh hrvatskih emigrantskih politikov in tozadevnih manifestacij napravil vtis, kot da je počila bomba. Bolgarska ne more brez utemeljenega vzroka nikomur odreči azilnega prava, niti ne more prepovedati manifestacij mirnih državljanov, vendar pa vlada ne trpi nobenega ilegalnega boja in nobenih žalitev tujih državnih poglavarjev ter ho v bodoče preprečila take dogodke. Burov upa, da bo konflikt kmalu poravnan. Odnošaji Bolgarske z Grčijo so postali nekoliko hladnejši radi grškega odpora proti odgoditvi reparacijskih plačil in radi njene gri žnje, da bo odredila svrja plačila po konvenciji Molov-Kanfadaris. Glede odnošajev z Romunijo je ugotovil Burov dobro voljo za razčiščenje vseli še nerešenih vprašanj, tako da nič ne ovira lojalnega sporazuma.
Sufid v francoskih rokah
Dobra m dalekosežna pogodba vlade z francosko družbo - Pogodba bo dvign.la produkcijo, zaposlila naše ljudi in materielno v dobro
države
Belgrad, 25. aprila. (Tel. Slov.) Ministri za finance, za javna dela in za kmetijstvo so sklenili dne 14. t. m. v imenu kraljeve vlade pogodbo s francosko družbo za fosfat v Tunisu Po tej pogodbi je nova francoska družba prevzela vse naprave, ki jih je dosedaj imela znana družba »Sufid« v Dalmaciji za izrabo vodnih sil v Dalmaciji. Nova družba za izrabljanje hidroelektrič-nih sil v Dalmaciji, ki se bo ustanovila, sprejema nase vse obveznosti »Sufida« nasproti naši državi in nasproti državljanom naše kraljevine. Dosedanji koncesionar sc mora odreči vsem reklamacijam do naše države. V posebni izjavi, katero mora potrditi naša država, družba izjavlja, da nima nasproti naši državi nobenih zahtev
Nova družba se inore osnovati na podlagi odredb francoskih zakonov o delniških družbah. Družba more imeti sedež v Franciji. Za časa trajanja te pogodbe ohrani svoj francoski značaj. Družba nc sme v nobeni obliki koncesije prenesti na drugega. Družba mora biti ustanovljena s kapitalom 150 milj. franc. frankov, ki so razdeljeni na 200.000 običajnih delnic po 500 franc. frankov, ki se glasijo na prinositelja s pravico na 200.000 glasov. 50.000 oluralnih dcinic po
500 franc frankov, od katerih vsaka delnica daje pravico na tri glasove.
Člani te družbe morajo biti francoske ali jugoslovanske narodnosti. Koncesija, ki se s to pogodbo daje temu društvu, obstoja v tem, da bo družba v 50 letih, pričenši 1. julija 1029 imela izključno pravico izkoriščanja vodnih sil na cc-lem toku rek Krke in Cetine. Kot plačilo za to sprejme družba obveznosti, da bo v treh letih dvignila produkcijo električne industrije od 110 milj. KW ur, kolikor znaša produkcija sedaj, na 500 milj. KW ur, v osinih letih pa na 900 milj. K\V ur. Nadalje se družba obvezuje, da bo investirala v naši državi najmanj 450 milj. franc. frankov. Delavci morajo biti izključno jugoslo* vanske narodnosti. Samo direkcijski in višji tehnični uradniki in strokovnjaki-speeialisti so lahko Francozi, toda po petih letih po začetem delu mora imeti vsako podjetje v okviru te družbe dve tretjini osebja, ki jc jugoslovanske narodnosti.
Družba je obvezana, da uvaža svoje stroje in potrebni materija!, kakor tudi svoje proizvede, predvsem s pomočjo naših ladij. Društvo se obvezuje, da bo razširilo in moderniziralo
proizvajanje karbid-kalcija, ciamida, fosfata in amonijaka. Družba je dolžno 20% produkcije odstopiti državi, ako država to zahteva, iu sicer po pogodbeno določeni ceni.
Družba je dolžna, da rezervira za samouprave 50 odstotkov celotne električne moči. Daljnje določbe se tičejo osvoboditve družbe ocl davkov, carin in taks. Ako znašajo dividende n. pr. 8%, znaša davek 6.5%, ako znaša dividenda 8—18%, znaša davek 12.5%. Razen tega je določena minimalna vsota, ki jo mora družba zase in za vse svoje podružnice plačati v vsakem slučaju državi. Ta vsota se začenja s 150.000 franc. franki v prvem letu, v drugem letu znaša 300 tisoč franc. frankov. Vsako leto raste tako, da znaša v 7 letu 1 milijon franc. frankov, v 30. letu 4.5 milijonov franc. frakov, tako da bi družba plačala v 50. letih 191.5 milj. franc. frankov.
Država ima pravico, da v zadnjih treh letih, predno pogodba poteče, se odreči temu pavšalnemu plačevanju davka. V tem slučaju bo družba obvezana, da plača od tedaj dalje redni davek po zakonu o neposrednih davkih
Rok te pogodbe je določen do 1979. S pogodbo si je vlada pridržala pravico, da odkupi vsa podjetja od družbe in njenih podružnic v tem času. Po tem času (1979), ako ne vstopi država v kako drugo pogodbeno razmerje s temi novimi koncesionar ji, dobi država brezplačno vse naprave na vodi, zgradbe, stroje, instalacijo, ki služijo proizvodnji in transformaciji sil in električne energije.
Belgrajske vesti
Belgrad, 25. aprila.
Agrarna reforma v Sloveniji. V Belgradu se mudijo zastopniki agrarnih interesentov iz Slovenije. Bili so pri ministru Frangešu, za jutri pa so se prijavili pri ministru dr. Korošcu. Oni zahtevajo, da se vsa zemlja, ki spada pod agrarno reformo, ludi dejansko izroči interesentom v polno lastnino. Minister Fran-geš je obljubil, da bo z novim zakonom vse te krivice odpravil.
Ministrstvo za socialno politiko je odobrilo pogodbe okrožnih uradov v Ljubljani (za Maribor). Kragujevcu in Belgradu, da se zgradijo v teh mestih nove palače. SUZOR v Zagrebu zoper odobritev kreditov za gradnjo novih palač nima nobenega pomisleka.
Od novega občinskega odbora velike občine Litija je dobil promeini minister dr. A. Korošec ta-le brzojav: »Združena velika občina Litija je prevzela posle. Pri !ej priliki Vas, gospod minister, zagotavljam o svojem popolnem zaupanju z željo, da bi še dolgo vrsto let delovali v dobrobit naše velike domovine. Le-binger.«
Pogajanja za revizijo dolgoročnih pogodb
si. se danes vršila v gozdarsko-rudarskem ministrstvu. Večina Ivrdk na revizijo ni hotela pristati, ozir. ni hotela sprejeti pogojev, kot jih je stavilo gozdarsko ministrstvo. Radi tega so se pogajanja prekinila.
Zdravstveno stanje vojvodo Stepanoviča, ki se je snoči poslabšalo, se je danes v gotovi meri zboljšalo.
Belgrad ima po zadnjem ljudskem štetju 221.474 prebivalcev in sicer 123.751 moških in 97.723 žensk.
Dopust za udeležbo romanja v Rim je dovolil predsednik vlade s posebno okrožnico državnim uradnikom. Prosve.ni minister je na stališču, da morajo razen katehetov, učitelji in profesorji vložiti prošnjo za ta dopust.
Okrožnico o skrajnem varčevanju v državni upravi je izdalo ministrstvo za finance na podrejene organe.
Zagrebške vesti
Zagreb, 25. aprila.
Zagrebške »Novosti« so bile zaplenjene, ker so prinesle dr. Drljevičev govor, ki ga je imel na včerajšnji razpravi zoper Šuniča.
Zagrebška policija je napravila ponovno racijo po Zagrebu, zlasti po periferiji, in aretirala 60 oseb, med katerimi je mnogo sum Ijivih tipov.
Za zgraditev skupne električne centrale, ki bi dajala povečano električno energijo Zagrebu in Karlovcu, se je pred kratkim sklenila pogodba med zagrebško in karlovško občino. S trasiranjem te proge se je danes pričelo. Stvar je urejena tako, da bo poleti, ko ima Karlovec več vodne energije, dajal električno energijo Zagrebu, pozimi ho pa dajal energijo Zagreti Karlovcu.
Šibcnik, 25. apr. (Tel. :Slov.<) Že včeraj so sem prispele posamezne skupine nemških avtomobilistov. Danes pa so prispeli vsi ostali. Bili so svečano sprejeti od meščanstva in oblasti. Vse mesto je v državnih in hrvatskih zastavah.
Vladna kriza v Avstriji
Dunaj, 25. aprila. (Tel. >Slov.<) Posvetovanja med strankami v parlamentu tudi danes dopoldne niso dovedle do razčiščenja položaja. Krščanski socialisti še redno vzdriu-jejo kandidaturo dr. Mittelbergerjft Landbund, kateremu »Reichspost« oetr > očita kršitev koalicije, je izjavil, da je načelno pripravljen, vstopiti v meščansko vlado v smislu svojega programa. Cuje se, da je misel, sestaviti krSčanskrsocialno manjšinsko vlado, zadela na posvetovanjih v stranki na odpor. Opazil se je enourni razgovor dr. Mittelber-gerja z voditelji socialnih demokratov. Sedaj se zopet imenujejo (odi Rintelen, Ramek in Bureseh kot kandidati za zveznega kanclerja.
Dunaj, 25. apr. (Tel. »Slov.)« Dr. Mittel-berqer je danes oficielno odstopil od svoje kandidature. Nato so na današnji seji kluba krščanskih socialistov predlarrali za kandidata nižjeavstrijskega deželnega glavarja dr. Bure-scha. ki pa je odklonil.
Razorožitvena
konferenca
Ženeva, 25. aprila. (Tel. »Slov.«) V raz-orožitveni komisiji je bil danes v smislu splošne tendence načrta o konvenciji odklonjen nemški predlog, da se mora v omejitev obori ževan.la sprejeti tudi ves materijal v skladiščih in rezervni materijal Nato je Francija izrekla željo, naj se ji dovoli, da se iz konvencije izvzamejo njene kolonijilne zračne bojne sile v severni Afriki, kakor se je to zgodilo pred dvema letoma. Pr> ti temu je posebno nastopil italijanski delegat, general de Mareni. Ameriški delegat Gibson je protestiral proti tej prikriti debati o Sredozemskem morju in izjavil, da ta razpiava v komisiji itak ne more dovesti do ničesar in da je bolje, da se pridruži za konferenco. Navzlic temu pa ni več prišlo do glasovanja o francoskem predlogu, ki predvideva fakultativno razdelitev zračnih bejnih sil v domače in kolonijil-ne. temveč je bil samo odklonjen ruski predlog, ki je hotel delitev napraviti za obligato-rično.
Nemir* na vseučiliščih
Sofiia 25. aprila. (Tel- »Slov.«) Včeraj zvečer je policija razpustila nedovoljeno zborovanje študentov ra vseučilišču in aretirala j 50 udeležencev, večine ma znane komuniste, ! ki bodo relegiruni in internirani v domačih občinah.
Madrid, 25. aprila. (Tel. »Slov.«) V Vala-doidu so študenti-medicinci razbili vso opravo fakultete. Rektor jib je po nalogu vlade črtal iz seznama študentov. V Valenciji so morali poklicati na pomeč orožništvo, da raz-ženejo zbrane študente- Nadaljevanje dija-ških nemirov je za madridsko vlado spričo ! bodoče otvoritve razstave v Barceloni in zasedanja Društva narodov zelo mučno.
Drobne vesti
Zmaja pacifistov na Danskem. Danske volitve so prinesle popolno zmago strankam, ki sc za razorožitev. V novem Volketingu bodo imeli socialni demokrati 61 mandatov (prej 53), demokrati 16 (16), konservativci 24 (30), zmerna konservativna kmetska levica 43 (46), itd. Obe stranki, ki sta za razorožitev, imata v novi zbornici večino 77 glasov proti približno 70 glasovom. Predsednik Madsen Mygdal je danes demisioniral in kralj bo poveril s sestavo socialnodemokratske vlade Stauninga.
Madjarska in Italija. Predsednik kluba madjarsko-italijanskih prijateljev, feldcajgmaj-ster baron Balas, je ob priliki obiska italijanskega tajnika za zunanje stvari, Grandija, dne 2. maja izdal oklic, v katerem navaja, da brez podpore, inciative in požrtvovalnosti Italije revizija trianonske pogodbe ne more napredovati. Zato je dolžnost, da se Grandi ob priliki svojega obiska osebno prepriča o globočini in odkritosrčnosti madjarske ljubezni in hvaležnosti. Balas poživlja ves narod, da se udeleži sprejema Grandija. Vodstvo socialnode-omkratske stranke je odklonilo poziv Balasa.
Manjšinsko vprašanje. V ponedeljek se sestane v Londonu komisija trojice Društva narodov za manjšinska vprašanja, v kateri so Chamberlain, Adaci in Quinones de Leon.
Velika stavka v Iniliji. V indijski tekstilni industriji v Boinbayu bo jutri proglašena generalna stavka. Pri tem je prizadetih 200 tisoč delavcev in delavk.
I)r. Franta — mrtev. Bivši narodnodemo-kratski senator dr. Franta je umrl v Pragi v starosti 58 let. L. 1917 je v dunajskem državnem zboru predlagal, da se dr. Kramaf in dr. Rašin izpustita iz zapora.
Nemško-turška razsodiščna pogodba. Turški zunanji minister, ki je več dni bival v Berlinu, odpotuje daues domov. Razgovori, ki so se vršili v nemškem zunanjem uradu, so dovedli do sklepa nem.ško-turške razsodiščne in poravnalne pogodbe, katera bo v kratkem podpisana v Angori.
Turčija in Italija. Turškega zunanjega ministra Tevfik Rudži beja pričakujejo prihodnjo soboto v Rimu. Od je bil tisti, ki je s sklenitvijo prijateljske pogodbe z Italijo odvrnil Turčijo od zbližan ja z Moskvo in Berlinom.
Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: Izpremenljivo, brez posebnih padavin, zelo hladno. Južne Alpe: Nobenih posebnih iz-prememb.
Nemški valutni manever
Parlg, 25. aprili. (Tel. »Slov.«) VCeraj se je »»stal v Parizu trapsferni odbor, kar je dalo angleikim listom povod aa alarmantne vesti in za oilrc napad* proti dr. Scbachttt-
Govorilo se j« n. pr., da bo odbor zahteval zvijanje diskonta nemške driavne banke, da bi tako delovali proti zlatim in deviznim kup čijam. Bojijo se, da bi se Nemčija protivila, nakar bi utegnila nastati - transferoa kriza akutna. Neugodno stanje nemške državne barke, ki je od 1. februarja 1929 zgubila 1.5 milijarde zlata in ki mora kmalu priti do minimuma »Jatega kritja, je smatrati, da je oo-vzročila izključno dr. Schachtova politika, ki meri na katastrofo in ki redoma kompromitira nemško valuto in hoče s tem sabotirati Davvesov načrt, da dokaže tako plačilno nezmožnost Nemčije. Upniške države morajo takoj odrediti potrebne protiukrepe. Tudi umaknitev kratkoročnih inozemskih kreditov in bančni kredit, ki ga je zahtevala Nemčija. se komentira v skrbeh ter se bojijo pobega kapitala pri Nemcih samih. Kakor ugotavlja Wolfov biro, se je danes izvršena namera nemške državne banke, zvišati svoj diskont, že prej sporočila vodilnim emisijskim bankam in torej tudi transfernemu odboru. Nemška državna banka najbrže radi tega ni takoj sledila zadnjemu ameriškemu zvišanju diskonta, ker ni hotela dati pri odločilnih reparacijskih pogajanjih nobenega povoda za razpravo o njeni diskontni politiki in je morda tudi pričakovala od ugodnega poteka pogajanj, da bo napetost na denarnem trgu popustila.
Berlin, 25. apr. (Tel, »Slov,«) Nenjlka dr-lavna banka je diines »klonila, da teviia diskontu o mero »a l%na 7H%, v lombardnem poslovanju pa zn l%na
Pari«, 38. apr. (Tel. fSlov.«) »L*Oeuvre« poroča, da je dr. Schacht včeraj v resnici izstopil iz odbora za sestavo skupnega poročila in da je sklenil, da bo sestavil lastno manjšin-sko poročilo v reparacijskem vprašanju.
London, 25. apr. (Tel, »Slov.«) Senzacionalna vest »Morgenposta« trdi, da bo neuspeh pariških reparacijskih pogajanj imel to posledico, da ne bo prišlo do nobene modifikacije v zasedbi Porenja. Kellos; je včeraj pred sejo ministrskega sveta imel dolg razgovor z Bald-vvinom o razorožitvenem vprašanju ter je izjavil, da bo Amerika mogla pomagati pri reševanju reparacijskega vprašanja in vprašanja dolgov šele potem, ko bo ameriška javnost zagotovljena, da finančna naklonjenost Amerike pospešuje ruzoroževanie in mirovno miselnost Evrope in da ne bo morda samo ojačila denarna sredstva militaristov in oboroževalnih tehnikov. Okolnost, da je Anglija v načelu sprejela novo ameriško formulo o razorožitvi na morju, je brez dvoma korak v smeri, ki jo želi Kellog. Dalje je Kelloor izjavil, da Francija ravno tako, kakor Anglija v vprašanju pomorske razorožitve, lahko napravi enak korak z izpraznitvijo Porenja. Zdi se pa, da zavezniki nočejo pokazati nobene naklonjenosti, dokler Amerika s svoje strani v vprašanju reparacij in dolgov ne določi natančno meje svoje naklonjenosti.
Proti intrigam
izjava
Vedel sem da boni s svojim nastopom v obč. svetu zadel gotove gospode v živo, nisem si pa mislil, da bodo doličnikl Izgubili vsako samoobvladanje in si skušali rešiti svoj prestiž z nizkotnimi in lažnivimi intrigami.
S tem bi pravzaprav lahko že končal, zlasti Se, ker se mi g?tbi odgovarjati na intrige in bi mi moglo zadoščati, da so ljudje, ki so za presojo takih zadev merodajni, itak izčrpno o vsem tem informirani.
Da pa bo tudi široka javnost prav informirana. pa to-le: Res je, da sem z g. dr. Pu-cetn, ko sem bil imenovan za podžupana, razpravljal o mestnih zadevah v cilju ožjega sodelovanja. Pri tem sem bil v stalnem stiku z odločilnimi osebami, ki spadajo gotovo med inlimne prijatelje g. dr. Korošca, tako da njemu vsa la zadeva od vsega početka gotovo ni mogla ostati tajna.
O tem, kar smo se mi med seboj pogovarjali, sem povedal g. dr. Pucu mogoče polovico — več ne — in za kaj nam je pri tem šlo, tega g. dr. Pucu nisem nikdar povedal, pač pa o;ebno — g. dr. Korošcu,
Kar gre preko tega, je zlagano.
Ljubljana, dne 25. aprila 1929,
Dušan Sernoe s. r.
•
Proračunska razprava, še bolj pa način, kako je bil proračun sprejet, so med ljubljanskimi meščani vzbudili živahno pozornost. Ta pozornost ljubljanskih davkoplačevalcev je tem bolj razumljiva, ker jo na eni strani
stvarna kritika z nepobitnlmi dokazi odkrila v-he pomanjkljivosti gospodarstva na magistratu, na drugi strani dokazala, da bi vse nove davščine in primanjkljaji odpadli, če bi se
racijonalno gospodarilo.
Podrobnosti o takem gospodarstvu uo navajali občinski svetniki v svojih govorih. Ker niso hoteli za tako gospodarstvo nositi odgovornosti, je ena Iretijna članov zapustila sejo in ni sodelovala pri glasovanju. Ker je po za-kouu predpisano, da mora pri glasovanju o proračunu bili navzočih najmanj dve tretjini članov občinskega sveta, bi bilo sprejetje tega povišanega proračuna nemogoče, če bi na sejo ne pripeljali bolnega obč. svet. Jarca.
Mi se v oceno tega v zgodovini ljubljanskega mesta edinstvenega slučaja nismo in se ne bomo spuščali.
Smatiamo pa za potrebno, da opozorimo ljubljanske meščane na dejstvo, da so na delu intrigam«, ki trosijo najrazličnejše vesti po ljubljanskih gostilnah in družbah. Nastopu tretjine občinskih svetovalcev podtikajo razne deloma sebične, deloma politične namene. Vse to pa samo radi tega, da bi ljubljanskim davkoplačevalcem natrosili prahu v oči, da bi ne videli edino resničnega dejstva: da so občinski svetovalci, ki so niso udeležili glasovanja, imeli pred očmi edinole prave interese ljubljanskih davkoplačevalcev.
Pročitajte stvarne govore in si boste povsem na jasnem! Da je vsakemu vidno, da so samo gospodarski razlogi bili motiv, priobču-jemo v izvlečkih post lestum še naslednja dva govora:
Govor dr. Jeriča
Izredne so prilike, v katerih sc sklepa ta proračun. Ljubljana odmeva od klicev na pomoč. Gros prebivalstva Ljubljane, delavstvo in sialno nameščenstvo javno in privatno, nima danes niti prejemkov, ki bi pomenili vsaj dostojen in primeren eksistenčni minimum. Tem klicem pridružujejo se tožbe obrtnikov in trgovcev. ki morajo vegetirati z onim prometom, katerega zmore obubožan delavec in stalni nameščenec. In res je, da velik odstotek trgovcev in obrtnikov danes le prelaga bremena z one rame na drugo v strahu pred katastrofo. Industrije v Ljubljani je malo, ker sc industrija vsled previsoke gospodarske režije v velikem loku ogibl.je Ljubljane ter sc naseljuje po manjših krajih.
Proračun povečan za nad 8 nvitjonov
Vpoštevati je tudi treba, da sklepamo ta proračun v času, ko se vdrugič ustanavlja naša država, katere krmilarji so pozvali tudi nas k graditvenemu delu. S pristojnega mestu smo dobili tudi še pozitivno naročilo z nuredbo g. finančnega ministra, ki nam predpisuje, da v.sctn odmerjene doklade ne sme bili letos v nobenem slučaju večja, ko leta 1928. 1'oglejmo. knko smo v tem proračunu upoštevali zgoraj orisani gospodarski položaj ter naročilo finančnega ministra.
Efekt je tale: Leta 1928 je redni proračun znašal 41,000.000 Din, letos pa 47,000.000 Din. Izredni proračun je lani 15.300.000 Din, letos pa 17,397.000 Din. Ves proračun je torej večji za fi.2fll.000 Din. Gospoda, 8 milijonov ni malenkost. saj smo r®davno čitali, du znaša proračun Maribora, ki ni zn polovico manjši od Ljubljane skupno li» n.nnoono Din, Ni dvoma tedaj, da je gospodarstvo nn?e občine bolnik in da je mestna finančna politiku težko bolna. Pn glejmo naprejl
Pasiva mestnega zaklada narastia v enem letu za skoraj 3 in pol miljone
Predložili so nam inventurni seznam ljubljanskega mestnega zaklada z dne 31.12. 1928. I-. tega seznama razvidite, da so znašala pasiva oziroma, da so pasiva prekašala aktiva dne 31. 12. 1927 za .1.292.883 Din, dne 31. 12. 1928 p». za 7,745.242 Din, da smo v pasivah tekom enega leta napredovali za Din 3,452.359.
Oglejmo si nadalje tudi še gospodarstvo pri mestnih poslopjih. Anuitete in vzdrževalni stroški pri starih hišah, zgrajenih pred obligacijskim posojilom znašajo 1,160.360 Din, za hiše, zgrajene z obligacijskim posojilom pa znašajo 2,470.200 Din, skupaj tedaj 3,630.560 Din. Če od toga zneska odbijemo donos obligacijskega fonda v znesku 1,827.000 Din, vidimo, da znaša nekrita izguba pri mestnih poslopjih na leto 1,803.560 Din. O kakšni rentabilnosti mestnih poslopij niti govora ne more biti in mi moramo let no od občinskih davkov doplnčevati za obresti in anuitete mestnih poslopij — vsaj za leto 1929 jc tako proračunano — 3.899.350 Din, do zamorejo nekateri udobno in poceni, nekateri celo zastonj ali celo z dobičkom, stanovati v mestnih hišah.
Oglejmo si še
davčno moč Ljubljane.
Gospoda moja, razveseljiv pa tudi ni pogled na našo davčno moč. Omenil sem že, kako pi.da blagostanje, vsled česar tudi na vseh koncili in krajih pojema konznm. Zato se tudi ne moremo bahati s svojo davčno močjo.
Dohodki mestnih podjetij in občinskih davščin že lani niso dosegli proračuna ne višine, ker je bil uspeh za 2,283.657 Din manjši od pro-rnčnna. Zato je tembolj neumljivo, da jo letošnji proračun preliutiniral te dohodke za celih
I 5.382.000 višje kakor luni. Doklade na državne davite je pa letoftnji proračun več kot podvojil, č< vpoštevamo lanski uspeh, ki je znašal Din 3.873.000 ip jih letošnji proračun preliminlra na 8,000.000 Din, tedaj več za 4,136.000. Imamo pred seboj torej fiktiven proračun.
Nanovo se hoče vpeljati stanovanjski davek. ki naj ga plačajo oni, ki bi hoteli preurediti stanovanjske prostore v poslovni lokal. Obdavčujemo tedaj nove clnvčne subjekte takoj žc- pri rojstvu. Tudi uvoznino nameravajo povišati, da bo še bolj trpela naša produkcija.
Zasebniki bolje gospodarijo
Tudi pri več mestnih podjetjih slika nI razveseljiva, akoravno imamo tudi nekaj dobrih podjetij. Tako je bila mestna prlprega ustanovljena s tem namenom, da zniža cene voženj, katere so občini diktirali privatni podjetniku Tod« kakšen je uspeh! Knnštatirati moramo, de znašu pri proračunani ceni Din 135 za tovorno vožnjo zguba mestne priprege v letu 1928 Din okroglo 25.000, za leto 1929 pa je pri>-rečunanu na Din (4.000. Poleg tega stanejo občino vožnjo mnogo višje, kakor pn jih računajo danes privatniki.
O mestni zastavljalnici,
ki naj bi bila predvsem socialen zavod ter krila kreditno potrebo največjih revežev, zahteva za kritje 17 odstotne obresti. Kljub temu znaša njena izguba v letu 1928 Din 5479, za leto 1929 pu je proračunnnn na Din 19.246. Gsopoda moja! Mestna občina pač ne bi smela trpeti, da njeu karitativen zavod posoja največjim revežem po 17 odstotkov. Tembolj pa moramo obsojati to stanje, ker bi mestna občina lahko vsak čas krila neznatno kreditno potrebo na drobnih lombardnih posojilih, ki znaša okoli Din 700.000, tz svoje lastne denarne organizacije.
Mestni pogrebni zavod
vzdržuje pri inkasu okoli Din 800.000 pet upravnih uradnikov, pokoplje pa dnevno povprečno nekaj več kot enega mrliča in pol. Seveda ima poleg tega tudi še cel štab tehničnih nameščencev. Pri teh razmerah pogrebni zavod seveda ne more dosezati niti svojega socialnega namenu, kaj šele, da bi občini donašal dohodek.
Nato se bavi govornik s položajem pri
električni železnicL
Ker pa so to vprašanje obravnavali že drugi govorniki, bavi se govornik predvsem s pravnim položajem pri tej družbi ter poudarja, da jt ta popolnoma nejasen. Še danes ima dmibn svoj sedež v Zagrebu, vsled česar po določilih akcijskega regulativa ne more imeti občnega zbora v Ljubljani, kar ima zu posledico, da to podjetje sploh nima legitimnega upravnega sveta. Poleg tega obstoji med mestno občino iu tvrdko Siemens-Sehuekert, ki ima eno tretjino delnic, sindikatna pogodba, ki je zn mestno občino tudi danes še po reviziji zelo neugodna. Kljub temu nejasnemu pravnemu položaju, katerega je govornik natančno popisal v svoji interpelaciji na g. župana dne 18. 9. 1928, na katero pa do danes ni še bil podan odgovor, se jo lansko leto silno mudilo za denar, ki naj bi so porabil za razširjenje električne železnice. Pozornost vzbuja, da so se prodnjule obligacije in skrbelo za denar za razširjenje tramvaja, akoravno še danes ni določena trasa, še danes ni podeljena koncesija in še danes ni znano, kako se bo izvedel prehod čez železniško progo.
Vse obljube ostale neizpolnjene
Kar pa je najbolj žalostno, je to, da so so merodajni krogi ponovnokrat opozarjali na \sa zgoraj označene okolnosti že lansko leto ob reviziji sindikatne pogodbe, pozneje z že omenjeno interpelacijo z dne 18. 9. 1928, po poročilu paritetne komisije in končno v finančnem odseku pri sklepanju o predloženem proračunu. Finančni odsek je tudi sklenil, naj se vrši anketa. Načelnik finančnega odseka pa potciu ankete ni sklical.
Neizpolnjena pa ni ostala samo obljuba ankete glede sanacije električne železnice, temveč se je to redno dogajalo v preteklem proračunskem letu ves čas. kar posluje leta 1927. voljeni občinski svet, katerega nadaljevanje jo današnja upravu. Tako je revizijska komisija z znatnim trudom in veliko požrtvovalnostjo pregledala mestno gospodarstvo ter zbrala dragoceno gradivo, na podlagi katerega bi se lahko pričelo z reformami, vendar je vse iu gradivo kljub nasprotnim zahtevam obležalo v zaprašenih arhivih. Istotako se tudi ni izvedla zahtevana pragmntikn za mestne uradnike, pa tudi ne delovni red za mestno delavstvo, kajii hočemo, da je mestna občina v vsakem oziru, v socialnem in gospodarskem, vzgleden delodajalec, ki skrbi z.a svoje nameščence bolje, kakor pa smo navajeni videti pri privatnih delodajalcih. Dosegla se tudi ni ureditev stanarin v mestnih hišah, kljub zadevnemu sklepu finančnega odseka. Ničesar pa se v preteklem letn ni moglo doseči in jc uprava še danes tiikšna, kakoršna je bila in se pogostokrat nc vpoštevajo predpisi občinskega reda in opravilnega reda. Z ozirom na vse to stavi govornik nujni predlog, naj se vpelje kontrolo finančnega gospodarstva, ki se glasi:
»Občinski svet ljubljanski nujno skleni:
G. veliki župan ljubljanski se naproša, da no podlagi čl. 29. pravilnika o poslovnem redu lu organizaciji oblastnih kontrol z dne 7. 11. «927 Ur. I. št. 486 blagovoli izposlovnii pri glavni kontroli, da se pri oblastni kontroli v Ljub-Ijt.ni določi računski preglednik zn trajno pregledovanje računov mestne občine ljubljanske.«