AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNI.NG DAILY NEWSPAPER
NO. 164
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JULY 15, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
1,000 STAVKARJEV IZGNANIH OD KOMPANIJE
We'stwood, Cal. — En tisoč delavcev blodi danes po Kalifor-niji, ki ne vedo, kam bodo položili svojo glavo, kje bodo dobili streho. Izgnala jih je in njih družine Red River Lumber Co. Zadnji teden se je namreč pričela stavka pri tej lesni družbi, ker je kompanija odredila 17 in pol centa znižanja mezde. Delavci imajo pri tej družbi dve uniji, kompanijsko in drugo, ki spada k CIO. Ko sc delavci začeli stavko, je kompanija ustavila obratovanje. Vsled tega so bili delavci, ki spadajo h kompanijski uniji silno jezni na delavce od CIO unije, katere so dolžili, da so radi njih izgubili delo. Delavci, ki spadajo h kompanijski uniji namreč niso odobravali stavke.
Mesto je kontrolirano od te lesne družbe in tako tudi policija. Včeraj so se vozili vodje kompanijske unije po cesti na truku in se ustavljali pred hišami delavcev, ki so bili zaposleni pri tej lesni družbi. Tam so poklicali delavca iz hiše in ga vprašali, h kateri uniji spada. Ako je povedal, da je član CIO, so mu dali par ur časa, da spravi svoje stvari skupaj in se pobere iz mesta s svojo družino vred.
Izgnani delavci se bodo pritožili na governerja Merriama, ki se Pa nahaja sedaj v San Fran-C1.scu, kamor je dospel predsed-.. R°osevelt. šerif, ki je sprem-Jal izgnance iz mesta, je rekel, a Jih on ne izganja, ampak da £re ž njimi samo radi varstva de-avcev. Dan poprej je med obema strujama prišlo do krvavega spopada, v katerem je bilo več *°t 30 delavcev ranjenih. Pokli-Cana milica je vzpostavila red in mir.
Governer Martin L. Davey je siguren, da bo zmagal v Cuyahoga okraju, navzlic sovražnosti ameriškega časopisja tukaj
V sredo in četrtek je imel politične shode v Cuyahoga okraju governer Martin L. Davey. Governer se je jako laskavo izjavil o toplem sprejemu, ki ga dobi povsod. Rekel je, da je absolutno prepričan, da bo zmagal nad svojim nasprotnikom v razmerju 2:1. Governer je v svojih govorih povsod ostro bičal ameriško časopisje, ki da ne poroča resnice o njem in njegovi administraciji. Časopisje da poroča vedno samo take stvari, ki so neugodne za governerja in vlado, nikdar pa ne priobči stvari, ki bi dale kako priznanje governer ju. In vendar, je rekel governer, človek v štirih letih pri administraciji države Ohio, ne
more delati venomer samo napake, ampak včasih vsaj napravi tudi kaj dobrega. To znajo pa spretno zamolčati časopisi.
Governer Davey je prerokoval, da bo zmagal v 85 okrajih v državi, izmed vseh 88, kar da bo, zlasti za clevelandsko časopisje, jako vroč krop. Governer je zlasti napadal James Metzen-bauma, ki kandidira za podgo-vernerja in ki je velik nasprotnik Daveya. Governer je popravljal več točk, pri katerih si Metzenbaum lasti kredit, dasi ga ne zasluži. Proti koncu meseca bo imel governer Davey tudi shod v slovenski 23. vardi, kakor poroča vardni vodja 23. var-de, John L. Mihelich.
Sawyerjev kampanjski odbor v Clevelandu prosi denarne pomoči
Včeraj je izdal okrajni komisar James A. Reynolds, ki je kampanjski vodja za izvolitev Charles Sawyer j a governer jem države Ohio, apel na državljane
v	Cuyahoga okraju za denarne prispevke v tej kampanji. Reynolds je poudarjal, da je glavna nalogat vseh državljanov v Cuyahoga okraju, da porazijo governerja Daveya pri primarnih vo-itvah 9. avgusta.
Reynolds pravi, da Sawyarje-
vi	pristaši nimajo delavcev, katerim bi naložili davke za kampanjski sklad, ampak so odvisni
-o-
V Cantonu, 0., bodo zidali nove hiše
Canton, O. — V Cantonu so Se organizirale za skupno akcijo, Politične, bratske in delavske organizacije, ter poslale v Columbus, O. prošnjo, da se v Cantonu odpravi takozvani "Cherry Ave. District," se podere tam Vse hiše, ki sploh niso vredne, da imenujejo hiše in da bi se tam Zldale nove, ki bi bile primerne Za stanovanje delavca. Ta okraj se nahaja na južnovzhodnem de-Iu mesta in obsega 41 mestnih b|okov. Okrog 40 ods. hiš nima mti stranišč v hiši, niti kopa-Te nove hiše naj bi se postavile s pomočjo Federal Hous-Act.
Obisk iz Beograda
^ spremstvu Mr. A. Grdine in Mr. Dragutina Cvitkovicha iz New Yorka, nas je včeraj obiskal g. D. M. Stoyadinovich, direktor beograjskega dnevnika 'Vreme,' brat jugoslovanskega ministerskega predsednika dr. Stoyadinovicha. Mr. Stoyadino-vich je že obiskal Detroit, Chicago, Gary, Ind., včeraj, je odpotoval v Pittsburgh, Washington in Potem nazaj v New York, kjer 0stane še par dni, nakar se od-Pelje zopet nazaj v Beograd.
"Wiener roast"
Keglačice od podružnice št SžZ prirede v soboto večer julija prijeten "wiener roast" v Maple Gardens na Raymond Ave. Vabljeni ste vsi, da udeležite prijetne zabave. Vstopnina je 35 centov.
edino od dobre volje in navdušenja od splošnega naroda, ki hoče dobiti v Columbus novo vlado. Ta denar, ki bi ga državljani prostovoljno prispevali, se bo rabil za prireditev shodov in razpošiljanje kampanjske tiskovine. V zameno za prispevke, pa kampanjski odbor ne obljubuje ničesar, kot to, da bi imel narod v državi Ohio boljšo vlado, če bo izvoljen Charles Sawyer. Blagajnik odbora za izvolitev Saw-yerja je P. J. Mulligan, 1759 Union Commerce Bldg., Cleveland, O.
Slovanov piknik
V nedeljo 17. julija se vrši na Močilnikarjevi farmi piknik priljubljenega pevskega zbora Slovan. Poleg vseh drugih pikni-ških dobrot, ki so v navadi, bo dal Slovan krasno zapestno uro nekomu, ki*se bo potrudil na piknik. Torej kdor nima ure, ali pa kdor bi rad imel dve, naj gre v nedeljo k Slovanu. Vse je v polni meri preskrbljeno za dobro zabavo in petja bo nič koliko. V slučaju slabega vremena se vrši vsa stvar v Društvenem domu na Recher Ave.
Lovci prirede piknik
Slovenski lovski klub, St. Clair Rifle & Hunting klub prisedi v nedeljo 17. julija piknik in strelsko tekmo na svoji farmi, Good Hold. Štiri nagrade bodo za najboljše strelce. Tekme se lahko udeleži vsak. Za izvrstno postrežbo je tudi vse preskrbljeno. Fantje vabijo vse občinstvo in vse druge slovenske lovske klube.
Kampanja na farmah
Tudi v farmarskih okrajih se vrši živahna kampanja za primarne volitve. Sinoči se je vršil shod za izvolitev governerja Davey v Madison, O. in sicer v IOF dvorani. Glavni govornik je bil Mr. John L. Mihelich, demokratski vardni vodja 23. varde.
. Kalifornija je še vedno za Roosevelta
San Francisco, Kal. — Država Kalifornija je znana kot velika republikanska trdnjava. Vse od civilne vojne sem je glasovala samo trikrat za demokratskega predsednika. Enkrat je obrnila hrbet celo svojemu domačinu, Herbertu Hoover ju. Predsednik Roosevelt uživa tam še vedno veliko popularnost in se računa, da je danes izmed vsakih desetih državljanov v Kaliforniji šest za Roosevetla. Sicer se je ta popularnost nekoliko znižala od leta 1936, pa je še vedno precej velika.
Toda kakor imajo v Kaliforniji radi Roosevelta, vendar so pa odločno proti temu, da bi bil za predsednika tretji termin. Celo demokratje sami so proti temu. Sicer so pa Kaliforničani mnenja, da bi morala biti Roose-veltova administracija bolj konzervativna.
--o-
Balincarska tekma
V soboto večer se vrši zanimiva balincarska tekma na prostorih SND v Maple Heights, O. Tekma se vrši med Newburčani in Maplehajčani. Balinček se zatrklja točno ob šestih zvečer. Vsi prijatelji tega športa ste vabljeni.
REPUBLIKANCI MEČEJO DEMOKRATOM DENAR IZ AEROPLANOV
Omaha, Neb. — Republikanski vodja Malcolm je napravil sledečo stavo. Del bo 50 dolarskih bankovcev v kuverte in potem to vrgel iz zrakoplova. Več kot 40 teh kuvert bodo pobrali republikanci in prinesli denar na republikanski glavni stan.
Pa je stavo izgubil, kajti prvi dve kuverti sta našla dva demokrata, ki pa denarja nista vrnila, ampak ga takoj zapila na kožo republikancev. Malcolm je napravil stavo v mnenju, da je v Nebraski izmed vsakih 50 ljudi, gotovo 40 republikancev.
POLET OKROG SVETA SREČNO IZVRŠEN
Včeraj popoldne je pet ameriških zrakoplovcev pristalo na newyorškem zrakoplovnem pristanu, s katerega so se dvignili zadnjo nedeljo večer za polet okrog sveta z aero-planom. Pristali so včeraj popoldne ob 1:37, cleve-landski čas. Od Fairbanks, Alaska, so pristali samo v Minneapolisu, Minnesota, kjer so vzeli gasolin in potem leteli proti New Yorku nad Velikimi jezeri. Od New Yorka in zopet nazaj jih je vzelo 91 ur in 17 in pol minute. Naravno, da so bili drzni zrakoplovci do smrti izmučeni, lačni in neobriti. Silna množica ljudi se je začela zbirati že zjutraj, da bo videla letalce, ko bodo pristali s poleta okrog sveta. New York je poslal 1000 policistov na zrakoplovni pristan, da bodo vzdrževali red. New York bo te zračne junake slovesno sprejel in pripravlja se velika parada po mestu za danes. V soboto bodo šli zrakoplovci v Washington, kjer bodo uradno sprejeti v odsotnosti predsednika Roosevelta od kakega višjega vladnega uradnika.
Evropska diplomacija zavzela drugo stališče o Čehoslovaški, Španiji
Pariz, Francija. — Walter Lippmann, poročevalec za Herald Tribune, poroča iz Pariza, kako je evropska diplomacija zadnje čase zavzela čisto drugačno stališče od meseca aprila, ko je Nemčija zasedla Avstrijo. Angleška vlada je mislila, da je treba pred vsem ustrezati Hitlerju in Mussoliniju, zato bila že na tem, da bo mirno gledala, kako bo Hitler pohrustal čehoslovaško in da ne bo intervenirala v španski državljanski vojni. V tem se je pa v notranjosti angleške vladne struje situacija čisto spremenila in konservativna stranka dobiva premoč, še v aprilu je Anglija misdlila, da bo preprečena vojna nevarnost v Evropi, če se prepusti čehoslo-vačko in Španijo svoji usodi. Danes je pa Anglija čisto nasprotnega mnenja, namreč, da se bo ohranil mir v Evropi le potem, če Hitler in Mussolini ne bosta imela prevelike moči. Zdaj je Anglija odločena, da mora Francija absolutno pomagati čehoslovaški, če jo napade Hitler in če gre Francija v vojno, ji mora pomagati Anglija. To je tudi vzrok, da Anglija še vedno noče spraviti v efekt angleško-špan-sko pogodbo. V Evropi danes ni vprašanja, kaj je varno in kaj je nevarno v državni politiki, ampak kaj je manj in kaj je bolj nevarno. In Anglija je mnenja, da je manj nevarno nasprotovati Hitlerju in Mussoliniju, kot pa jima ustrezati. -o-
Pozdravi iz Akrona
Miss in Mrs. Brodnick sta na obisku v Akronu pri Mrs. Lava-co. Pošiljati pozdrave vsem prijateljicam in znankam.
Fairport Harbor in Newton Falls bosta dobila vladno podporo za lastno elektrarno
Washington, D. C. — Dve ohijski mesti, ,Fairport Harbor v Lake okraju in Newton Falls v Trumbull okraju sta dobila od zvezne vlade zagotovila denarne pomoči, če začneta zidati lastne elektrarne. Zidalo bi se s pomočjo vladne WPA. Vlada hoče pomagati raznim mestom, da si postavijo lastne elektrarne, da ne bodo odvisna od privatnih električnih družb. Včeraj je bilo v Washingtonu odobrenih 24 takih projektov za mestne elektrarne. Tudi za clevelandsko mestno elektrarno je bilo odo-
brenih $756,000.00, da se ta elektrarna razširi in izboljša. Administrator WPA, Ickes, je pa poudarjal, da take mestne elektrarne ne bodo kompetirale s privatnimi kompanijami za oddajo elektrike, ampak jo bodo smele proizvajati samo za mestne naprave in sploh za vse, kar spada v mestno področje.
Za Fairport Harbor je bilo odobrenih $66,000.00, kar znese 45% od vsote, kar bo stala naprava, ki je preračunana na $155,000.00. Newton Falls pa dobi $92,250,000.
Zedinjene države bodo na konferenci v Londonu sugestirale ustanovitev skupne žitnice, da se prepreči v bodoče navijanje cen
Washington, D. C. — Včeraj se je pričela v Londonu konferenca zastopnikov vseh onih držav, kjer se prideluje pšenica v večjem obsegu. Zastopnik Zed. držav, dr. A. G. Black, bo na tej konferenci predlagal, da se ustanovi skupna žitnica, v katero bi vse te države pošiljale odvečno pšenico. Na ta načir bi se preprečilo, da ne bi mogla posamezna država kupičiti pšenice in čakati, da jo povsod zmanjka, nakar bi jo postavila na trg po ceni, kakršno bi sama narekovala.
Ogromni pridelek pšenice v Zed. državah letos, dela sive lase vladni administraciji. Kot na-
rekuje poljedelska postava, farmar lahko zaprosi za posojilo na pšenico in to posojilo znaša nekako $1.14 na bušelj. Vsa pšenica, na katero vlada posodi denar, gre v vladno žitnico. Ako je cena pšenici dobra, farmar proda pšenico, plača vladi posojilo in spravi preostalo. Ako se pa cenai pšenici ne dvigne, farmar ne plača posojila in vlada ima pšenico na rokah, kar dela velike preglavice vladi. Zato so po-gruntale Zed. države, da bi svetovna žitnica prišla v okom vsem tem problemom, ker bi vladala splošno enaka cena povsod in bi ne bilo špekulacij s pšenico na borzi, kjer prekupčevalci delajo milijone dobička.

Dve nagli smrti
V četrtek zjutraj je nagloma preminila Mary Kuzmic, stanujoča na 1572 E. 38th St. Ko so c tem obvestili njeno sestro Ka-to Brojkovič, stanujočo na 1745 E. 45th St., jo je ta vest tako pretresla, da jo je zadela srčna kap. Odpeljana je bila v Charity bolnico, kjer je sedem ur pozneje preminila. Pokojna Mary Kuzmič, roj. Simončič, je bila stara 49 let. Bila je vdova, njen soprog je umrl pred šestimi leti. Tukaj zapušča 4 žalujoče otroke: Mary, omož. Knaus, Emmo, Johna in Ano. Bila je članica podružnice št. 25 SŽZ.
Pokojna Kata Brojkovič je bila stara 46 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga Martina in dva otroka, Stanleya in Josepha. Pokoj niči zapuščati tudi sestro Frances, omož. Juretič in mnogo drugih sorodnikov. Pokojna Kata je bila članica društva Maj-ka Božja Bistrička št. 47 HBZ. Rojeni sta bili v selu Potok pri Fari, kjer zapuščati dve sestri, Ano, omož. Mline in Ivano, omož. Offak, ter več sorodnikov.
Skupna pogreba se vršita iz Joseph želetovega pogrebnega zavoda 6502 St. Clair Ave. v pondeljek zjutraj ob 8:15, v cerkev sv. Pavla na 40. cesti ob devetih in na Kalvarijo pokopališče. Bodi jima ohranjen blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje.
Vabilo na sejo
Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ vabi vse članstvo na sejo danes zvečer ob 7:30. Zlasti se vabi mladino, ker se bo treba pripraviti za olimpijado. Navzoč bo govornik, ki bo vse pojasnil. Eden bo dobil tudi lepo nagrado.
* Na Trinidadu so v enem mesecu pridelali 600,000 funtov kakava.
Roosevelt dela na tem, da bi se iztrgalo Kalifornijo republikancem
Washington, D. C. — Včeraj je dospel predsednik Roosevelt na svojem obhodu po deželi v državo Kalifornijo. Tukaj vlada precej drugačna politična situacija kot po drugih državah, kjer se je Roosevelt prej ustavil. V Kaliforniji vlada republikanski governer, ki torej ne pričakuje od Roosevelta nobenih korit, torej se Rooseveltu ne bo treba nikomur zameriti, če bi hotel enemu ustreči, drugemu pa ne, kot je bila situacija v Ohio, Kentucky in Oklahomi.
V Kaliforniji bo Roosevelt govoril med demokrati samo za slogo, da se tako iztrga deželo iz rok republikancev. Tukaj bo samo priporočal, da narod ponovno izvoli senatorja McAdoo, ki je bil vedno vnet zagovornik Rooseveltovih idej.
Iz Kalifornije se bo obrnil Roosevelt nazaj in obiskal južne države. Tukaj ga pa čaka jako kočljiva situacija. V Georgiji,, kjer bo Roosevelt govoril, so si v laseh, če bosta v Kentucky in Oklahomi zmagala kandidata, ki ju je Roosevelt priporočil, bo imel Roosevelt tudi na jugu veliko besedo in ga bodo morali ubogati kot vodnika demokratske stranke, če pa ne, jo bodo udarili južni demokratje po svoji poti.
Oglejte si ledenice
Zdaj je čas, da si preskrbite električno ledenico. Oglejte si ledenice Frigidaire izdelka pri Norwood Appliance & Furniture Co., 6104 St. Clair Ave., kjer vam jih bodo radi razkazali. Ce-I ne so zdaj prav nizke.
Dajte kredit tem po-litikašem, da znajo izrabiti ugodno priliko
Carlin, Nevada. — Včeraj se je ustavil tukaj vlak, ki vozi predsednika fpr;oti Kaliforniji. Ker ni bilo časa, da bi stopil predsednik z vlaka, je govoril kar s platforme v zadnjem vozu. Zbrala se je velika množica naroda, da sliši predsednika. Kakor povsod, so se tudi tukaj držali politikarji predsednika za rokav. Tako je pospremil Roosevelta na platformo Albert Hil-liard, ki kandidira za senatorja v Nevadi proti sedanjemu senatorju Pat McCarranu. Kadar ljudje aplavdirajo predsedniku, pade nekoliko slave tudi na one, ki so poleg njega. Tako je računal tudi kandidat Hilliard in prav je imel.
Ampak tudi drugi kandidatje nimajo slame v glavi in tako je nima tudi senator McCarran. Ta je bil tudi na predsednikovem vlaku. Bil je pa toliko premeten, da ni stopil s predsednikom na platformo, ampak je malo počakal. Ko je pa začel Roosevelt govoriti množici, je počasi stopil z vlaka tudi kandidat McCarran, ki se je ljubeznivo nasmehnil ljudem. Nekdo v množici je za-klical: "Hello, Pat!" In tedaj je zagrmel silen aplavz. Roosevelt, ki je bil v svojem govoru tako nenadno prekinjen, je pa tudi diplomat, da mu ga ni para. Ko je videl, da ljudje ploskajo McCarranu, je takoj prenehal z govorom, se obrnil k McCarranu ter mu prijazno segel v roke. No, sledil je ponoven aplavz in vse je bilo zadovoljno, razen morda kandidata Hilliarda, ki je bil zdaj za eno točko zadej. -o-
Alo, na piknik!
V nedeljo bodo pa naši Ne\v-burčani piknikovali v Maple Gardens, Maple Heights. To bo ogromni farni piknik sv. Lovrenca. V nedeljo se bo pa že izplačalo iti na ta newburški piknik, ker bodo oddali za.$500.00 v nagradah in sicer- vse v gotovem denarju, če boste srečni, se boste v pondeljek lahko peljali v stari kraj. Newburčani prav prijazno vabijo vse svoje znance in prijatelje, iz fare in izven fare, da jih obiščemo v nedeljo v Maple Gardens. Tam bodo na-kupičene vse dobrote tega sveta. Pa mrzle pijače in gorkih send-vičev. Pa kaj bi pravili! Pelji-te se za kratek čas malo ven in se ustavite pri Newburčanih, ki vam bodo do smrti hvaležni za obisk ,kakopak!
-_o-
Najdčnček na vrtu boinice
Včeraj zjutraj je našel nočni paznik Huron Rd. bolnice na vrtu novorojenčka, ki je bil rojen komaj pred dvema urama. Dete je ležalo na stari plahti in imelo na sebi samo pleničko, narejeno iz blaga od blazine. Paznik pravi, da je slišal otročji jok in ko je šel proti tistem kraju, je videl nekega moškega, ki je zbežal proti avtomobilu na cesti in se naglo odpeljal. Paznik je otroka pobral in ga nesel v bolnico. Policija išče mater oziroma starše, ki so tako brezvestno zapustili novorojenčka.
Za precinktne načelnike
V 2,3. vardi, precinkt A kandidira za načelnika naš rojak John Spech, stanujoč na 1042 E. 61st St. Spech kandidira na demokratski listi.
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 15, 1938
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
8117 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
...........................
J BESEDA IZ NARODA
NAROČNINA:
Za Ameriko ln Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as sefcond class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 164, Fri., July 15, 1938
Narodna garda in štrajki
Kongresman John M. Coffee iz države Washington je tekom zadnjega zasedanja kongresa vložil v zbornici poslancev predlog, da se naredi postava, ki bo odvzela narodnim gardam pravico nastopati v delavskih sporih. Ker so sicer narodne garde državne organizacije in ima go-verner vsake države poklicati narodno gardo pod orožje, pa je od svetovne vojne sem narodna garda tudi pod jurisdikci-jo zvezne vlade in je predsednik poveljnik narodne garde kot je poveljnik redne armade in mornarice.
Toda kongres dotičnega predloga ni sprejel, pač pa pride šele tekom prihodnjega zasedanja na vrsto. Kongresman Coffee je imel v zbornici poslancev pomemben govor glede narodne garde. Med drugim je tudi dejal: "Ameriški narod je vedno obsojal vojaško tiranijo. To sovraštvo prihaja še vse od onih časov, ko je angleški kralj, tedaj vladar Amerike, imel vojake na stanovanjih privatnih oseb. Zato so se v posameznih državah organizirale milicije in narodne garde, ki naj bi varovale ljudi pred uzbruhu angleškega vojaštva. To je bil prvotni namen narodnih gard.
"Narodne garde niso bile nikdar namenjene, da bi se jih rabilo proti domačinom. V zgodovini Zed. držav imamo stotine zgledov, ko narodna garda ni hotela nastopiti proti svojcem. Ljudje so jako čuvali svoje svobodščine v onih dnevih. Narodna garda, so rekli ameriški pionirji, naj se rabi le v slučaju javne revolucije in če sovražnik vdere v deželo. Toda koliko se je v tem oziru od tedaj spremenilo. Danes označujejo delavsko borbo za pravice — vstajo in punt. Prvič so začeli rabiti narodno gardo v delavskem sporu, ki je nastal radi silnega železniškega štrajka v letu 1877. 17 držav je poklicalo milicijo v službo. V terri štrajku je bilo ubitih nad 60 štrajkarjev od strani narodne garde. Kmalu se je zgodilo, da so si začeli poveljniki milicije lastiti večje pravice kot pa od naroda izvoljene oblasti.
Najbolj tragičen je bil masaker, ki ga je narodna garda povzročila tekom premogarskega štrajka v Ludlowu leta 1914. Kompanije so pometale premogarje iz hiš. Delavci so postavili šotore na prostem,, ko je prišla narodna garda in začela s strojnimi puškami streljati v nje. 36 oseb je obležalo mrtvih, med niimi tudi ženske in otroci. Vojaki so jim končno taborišče zažgali.
Zlasti od leta 1928 naprej so začeli rabiti- narodno gardo za razbijanje delavskih štrajkov. Kompanije so prispevale ogromne svote, da so države začele graditi orožarne po deželi. Vedno bolj je narodna garda postajala prijateljica velikih interesov. Leta 1929 je bila narodna garda v državi Tennessee poklicana nad tekstilne štrajkarje. Kompanije so preskrbele za hrano, pijačo, streho, zabavo in celo za dekleta miličarjem v zabavo. Država Georgia je v letu 1934 mobilizirala 4,000 mož narodne garde, da razbije štrajk. Piketi so bili aretirani in silovito tepeni.
Od leta 1934 do leta 1935 je bila narodna garda poklica na v 36 raznih državah 84-krat. V 37 slučajih je nastopilo vojaštvo proti štrajkarjcm. Ubitih jih je bilo na ducate, ranjenih na stotine in aretiranih na tisoče. Vpeljano je bilo obsedno stanje in nahajali smo se pravcati vojni. In kadar prevladuje obsedno stanje, tedaj prenehajo vse civilne pravice in svobodščine. Svoboda umre; človek ne sme, kamor bi hotel, da celo zbiranje v unijskem glavnem stanu ni dovoljeno.
In to se godi kljub strogim določbam, katere ima 47 izmed 48 držav v Uniji, in ki pravijo, da vojaška oblast mora vedno poslušati civilne oblasti. V Andersonu, Indiana je neki vojaški poveljnik v letu 1937 zavrgel sodnijsko prepoved, katero so izposlovali unijski zastopniki.
Očividno je torej, da moramo dobiti zvezno postavo, ki bo to vojaštvo držala na vajetih. Narodna garda je za varstvo, ne pa za pobijanje ljudi. Rabiti bi se morali' za to, za kar so jo določili ustanovniki ameriške republike — da nastopijo, kadar nastane revolucija ali kadar sovražnik vpade v deželo. Narodna garda nima pri delavskih sporih ničesar opraviti.
........* —........—-—-— ■
Kaj pravile!
—........................*
Ni slabo pogruntala ona ženica, ki je poslala sinkota v salun z naročilom, naj pove gostilničarju, da naj njenega moža oziroma očeta ne vrže iz gostilne pred enajsto uro, ke^ ima mama doma prijateljico na partyju.
• • •
Učeni 1 iudie v tej deželi so preračunali, da dobi vsako leto
najmanj 125,000 oseb počene lobanje. Največ se jih dobi pri
avtnih nezgodah. Pri tem pa najbrže niso učenjaki niti šteli one,
ki dobe počene lobanje pri padcu s porčev.
*	*	a
V lepem zosu se nahaja 64 letni vdovec Judson Vanarsdale iz Matawan, N. J. Ker je še dokaj čvrst in potrebuje gospodinje, je skleni!, da bo dobil nevesto potom oglasov. Res je dobil več ponudb s slikami. Od vseh teh sta se mu dve najbolj dopadli. Začel je dopisovati z obema. No in nekega lepega popoldne sta prišli obe. Pa to ni še nič. Nobena izmed nevest namreč noče zdaj od hiše. ženinu se pa tudi obe tako dopadeti, da ne more izbrati ne te ne one. Ne verjamemo, da bi se to razšlo mirnim potom, ker sta cbe nevesti precej močnega temperamenta.
K Slovenski moški zvezi
Slovenska moška zveza! Saj ste vem da že slišali! I pa kako ne bi, saj so že pisali o njej. ženske so se ob tej novici malo namrdnile, nekateri možakf so pa še rekli : No, kaj je pa še tega treba! če je to slišala kaka ženska, to si je gotovo že mela roke, češ: Tako, tako, saj ne bo nič ž njimi. Z nami ja, ker smo bile vse za to in še moški so nam pomagali, skoro še bolj kot ženske, če je tako, to potem že lahko gre ne? Menda ja! Zato je pri ženskah šlo, ker so še možaki dejali: Bog vas živi ,ljube ženice, tudi mi vam bomo z vsemi štirimi pomagali. No in sedaj pa pri teh možakarjih? Saj še sami zabavljajo. In ženske? Bes ne vem. Kočljiva zadeva.
To novico tudi jaz že precej časa vem in lahko rečem, da prej, ko je zagledala beli dan na tem ljubem papirju. Ampak če povem, da so vsega tega ženske same krive, mi tega gotovo ne boste verjeli. Pa je, in se desetkrat prigvišam, da je. Le čakajte no, da povem. V nekem kraju je bilo, naj bo že kjer hoče in tudi kadar hoče, ampak bilo je in se prizeksam na to. Možakarji so, sedeli pri neki mizi, ter pokušali ječmenovec, vmes pa, kaj pada, malo pozabavljali. V nekem kraju namreč so ženske napravile neko pošteno zabavo, kjer se je baje precej poceni dobila bcžja kapljica in so menda iztuhtale in dejale, da bodo že same vse opravile, da ne rabijo možičkov in nekaj podobnega na taki proslavi. No in vidiš, te vražje babnice, pravi eden iz druščine. Takole nas imajo te babnice, če je pa kaj za špendat, o takrat pa vsi dobrodošli in pa dosti' denarja prinesite. Kaj pada! Koklja jih brcni, a pred vsem pa nas, ki smo taki kimavci.
Tako, tako, povzame več drugih. Imaš prav! Ampak kaj naj napravimo mi? povzame drugi. In vidiš, kako nas titulirajo te ženske? "možički" nam pravijo! Ali ni to škandal, ha? Je že vrag, povzame tretji. Saj počasi nas bodo resno v strah prijele, tako kot ajriška baba ko dene svojega moža, pardon možica, klečat, ali mu jih pa nameče po grbi, da je ves črn. Naše Kranji-ce sicer niso take, ampak sedaj so postale tudi čedalje bolj ošabne, posebno odkar imajo svojo organizacijo!
V razmišljanje volivcem v državi Ohio
Pa dajmo še mi možaki ustanoviti svojo organizacijo, pristavi po resnem preudarku četrti. To pa to, se jih oglasi naenkrat več skupaj. Ta je pa vredna, da se enega prav pošteno srkne, pripomni eden, ter zakliče: Bar-tendar, piva na mizo, ali kar pač kdo hoče! Nato povzame besedo, ter pravi: Pia misliš resno to? I kajpada resno, kar organiziraj -mo se. Organizirajmo »e! zagrmi iz vseh grl. Le pokažimo se, da smo možaki ne pa možički, kakor nas titulirajo, ter nas na posebnih prireditvah kar ignorirajo.
Beseda je dala besedo in sklep je bil storjen: Možko zvezo naj se ustanovi. Kdo bo za to poskrbel? Vsi! Bravo! No in možaki, malo užaljeni nad preziranjem in titelnom, so bili resnega mnenja, da se jo ustanovi, da se tudi možje malo zbude iz spanja.
Tako nekako je ta stvar bila. No in ali sem potem jaz kriv, ko to pišem? Res, da ne! Ampak j i. z bi pa tudi pripomnil: Dobro je, da se tudi možje organizirajo. Zakaj pa ne. Bilo bi več živahnosti, več življenja in ženske nam tega gotovo ne bodo zamerile. Možaki smo res povsod preveč leni pa počasni in pa oh, no, včasih kar vredni imena "možički." Meni prihaja pri tem na-misel sv. Pavel, ki je bil res cel mcž ter je o možu tako lepo po-
vedal, ko je zapisal: "Mož je glava žene." Jaz sem skoro prepričan, da ako bi on danes prišel v Ameriko, to bi si desetkrat premislil. predno bi kaj takega zapisal, kajti danes so možje glavo skoroda izgubili. Sicer, da ne bodo ženske hude na sv. Pavla, ko je tako zapisal, moram povedati tudi to, da je zapisal: "Možje ljubite svoje žene kakor je Kristus svojo cerkev. Tako, pošteno, možko in odkrito, da se mora tudi ženska pripogniti pred tem velikanom, ter reči: Imenitno, poštena je to!.
Nekje sem se razgovarjal z nekim dušnim pastirjem, ki mi'je povedal, da se je mlada žena, nevesta menda, pritožila, da bi tistih besed ko jih je zapisal sv. Pavel o pokorščini žene do moža, in ki jih govori duhovnik pri poročnih obredih, ne govorilo v razumljivem jeziku pač kar latinskem, da mož ne razume in, da ne bi bil potem preveč strog. Tako nekako. No in še en korak naprej, pa utegne katera celo protestirati nad takim besedilo, :eš, naj se ga izpusti.
Torej k Zvezi, k moški seveda, ker ženske jo že imajo in prav dobra organizacija je, ter je bila tudi potrebna in je tudi našemu .larodu že dosti koristila in bo ie. Tako upam! Doslej so se ženske prav dobro obnesle in lepo abnašale. čast jim! Možje naj pa zdaj pokažejo, kaj res znajo, laz se strinjam in podpiram to idejo. Zakaj pane? Bo več življenja, več zanimanja in dalj se oo ohranil naš slovenski narod v Ameriki, ako bomo tudi možje tako agilni, pa živahni kot so naje ženske. Prav res. Za to priporočam in kličem: Možje, na olan! Koncem konca pa to ne bo ženskam niti'.za en nikelj škodovalo in niti ena članica ne bo manj tam, ker imajo tam itak samo ženske, a pri nas bomo imeli pa samo moške, pa mirna Bosna. Kaj ne bi bilo za može dosti bolje, ako bi se ukvarjali s kakim koristnim predavanjem in razpravami, kot pa stati v sa-lunu, kakor pri jaslih sloneti in piti?
Jaz sem prepričan, da bi mnogim ženskam bilo zelo ustreženo in pomagano celokupni družini, a možu pa v veliko dušno in tele-_ sno korist. Poglejte ženske, ka-'. ko se zanimajo za svojo organizacijo in kak lep mesečnik imajo. So kar ponosne nanj in so lahko. Mi pa? Saj nam upravičeno pravijo le "možički" Je še dobro, da ni kaj hujšega, kar pa še lahko pride, ako se ne bomo zganili. Se nam lahko zgodi tako kot se je nekemu hlapcu pri nas, ko je šel mimo teric, pa se je nekaj hotel posmihati in ni dosti manjkalo, da ga niso "otr-le." Odtedaj je imel pred teri-cami poseben rešpekt, dasi je potem padla od kakega možaka kaka zbadljiva, pa je pri tem odgovoril : Nič se ne hecaj! Kaj pa misliš, da so terice kar tako? Te sc organizirana, čeprav ženske, ampak je malo manjkalo, da me niso iz hlač slekle in pa v trlico zbasale. Volar, ki je bil z mano jo je pocedil proč, jaz sem ostal sam in tako je bilo, ker nisem imel nikogar.
Torej možje le na plan, če nas je res kaj. Če ne, potem ne godrnjaj mo, ako nas- bedo morda ženske "otrle." Upam, da mi ženske ne bodo tega zamerile in naj povem, da je pri nas vse kar je ženskega spola v ženski zvezi. Čul pa sem praviti in sam sem slišal možake, ki so se ponujali, da bi šli tudi oni k ženski zvezi, pa so jim brž prav po možko povedale: to je samo za ženske, moški pa, če ste zakaj, si jo pa ustanovite kot smo si jo me! Bravo!
Jože Grdina.
-o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE
TRGOVCE
Cleveland, O. — Na 9. avgusta bodo šli demokratski volivci v državi Ohio v volivne koče, da si bodo izbrali kandidata za governerja. Mislim, da bo prav, če se nekoliko razjasni politična situacija in kandidatura sedanjega governerja Martin L. Daveya. Ljudje države Ohio, posebno pa še v Cuyahoga okraju, so precej zapeljani po napačnih poročilih od strani lokalnih časopisov. Res je žalostno, da taka močna sila, kot je časopisje, pozabi na svoj pravi namen, prinašati ljudem novice in da se pusti ljudem pravico ustvariti si sodbo, ko so videli vsa fakta. Kar se tiče demokracije je velika nevarnost, če bomo dovolili časopisju, da nam narekuje naše smernice in da misli za nas. Sicer nikomur ne odrekam pravice kritizirati javnega uradnika, toda mislim pa, da ima vsaka stvar dve strani in da se mora slišati ali videti obe strani, predno se izreče obsodbo.
Da vam pokažem, kako strupeno je lahko časopisje, naj vas opozorim na dejstvo, da je bil zadnja leta vsak korak predsednika Z edin j eni h držav, Franklin D. Roosevelta, ki ga je storil, kritiziran po časopisju. Naj vas tudi opozorim, da je bilo v zadnji predsedniški kampanji 95 odstotkov časopisja proti predsedniku Roose-veltu. Le dejstvo, da ima predsednik Roosevelt tako izjemno osebnost in zmožnosti udariti nazaj, da je mogel vzdržati vse napade in kritiko. V tem pa nima, žalibog, governer Davey take vrste osebnosti, kot se blesti iz Bele hiše, zato je pa tudi njegovo stališče težavnejše.
Kot sem pa že zgorej omenil, moj namen ni, da bi napravil s tem dopisom kak razdor v demokratskih vrstah, ampak ostanimo pri faktih in poglejmo kritiko, ki dan za dnem dežuje na governerja Daveya.
Rečeno oziroma pisano je bilo, da governer ni preskrbel re-lifa za Cuyahoga okraj. Naj vam dokažem, zakaj je ta kritika in obtožba brez podlage in nepoštena. V prvi vrsti governer ne preskrbuje relifa. Državna postavodaja je faktor, ki dela postave in kadar kako postavo sprejme, jo dobi governer v podpis. Vsi vemo, da je senat nasproten governerju. Na drugi strani pa pravijo davkoplačevalci, da bi sedanja mestna adminitsracija lahko sama rešila relifno situacijo če bi jo hotela. Trdi se da je dobila sedanja mestna administracija kakih šest milijonov dolarjev več v davkih, kot se je nabralo za časa vlade Ray T. Millerja, demokratskega župana. Trdi se tudi, da bi se ta denar lahko rabil za relif, ne da bi pri tem davkoplačevalci kaj trpeli.
Zadnje čase se je tudi governerja kritiziralo, češ, da je sprejemal denar za kampanjo od ljudi, ki so zaposleni pri državi. Toda pri tem se pa enostavno prezre fakt, da vsak kandidat, ki' kandidira v kaK javni urad, dela isto. Nihče ne omeni fakta, da se morejo peljati politične kampanje samo s tem, da se nabira denar od strankinih delavcev in drugič, da darujejo v kampanjski fond denar ljudje, ki pričakujejo od tega posebnih koristi.
Vprašajmo se, ali ni boljše vzeti denar od deiavcev, ki imajo državno delo, kot pa od ljudi, ki bi pričakovali kake posebne koristi in privilegijev od države.
Dalje, ker je časopisje tako enostransko, ki prinaša samo nepoštene novice, je treba vzeti na pomoč radijo, osebne stike in tiskovino.
Governer je bil tudi kritizi-
ran radi nerednosti v oddelku za javne ceste. Ljudem se zlasti z veliko vnemo pripoveduje o izrednih stroških za takozva-ni "hot mix," ki se rabi za tla-kanje cest. čista resnica pa je, da država Ohio plača za ta material mnogo manj, kot sosedne države. Seve, časopisje to lepo previdno zamolči.
Vsak človek, ki se je količkaj zanimal za javne zadeve, mora pa priznati, da je sedanja administracija v Columbusu napravila veliko boljše delo in prihranila ljudem več denarja, kot katera druga administracija pred njo, ki so imele podporo časopisja za seboj.
Ozrimo se na par stvari, ki jih je doprinesel naš sedanji governer Martin L. Davey, ali ki so se izvršile pod njegovim vodstvom. Prvič, in to je najbolj važno, pod njim se niso zvišali davki. Drugič, javne ceste so v boljšem stanju kot so bile še kdaj prej. Tretjič, prodajni davek na živila se je odpravil kljub dejstvu, da so se zvišali stroški starostne pokojnine in drugih agencij na tisoče dolarjev.
Pod vodstvom governerja Daveya je sprejela državna postavodaja postavo, ki je dala štiri nove odseke za državno industrijsko komisijo. Namen te postave je bil, da dobi poškodovani delavec odškodnino od države hitreje. Poprej je vzelo včasih od 4 do 5 let, predno je prišel upravičenec do svojih zahtev. Sedaj pa, ko so vzpostavljeni štirje novi odseki v raznih okrajih države, ki delajo popolnoma samostojno, se posluje dosti hitreje.
V teku svojega urada je governer Davey uvidel, kako veliko breme nosijo na svojih ramah farne šole. Uvidel je, da farne šole prihranijo davkoplačevalcem v državi milijone dolarjev. Zato je governer Davey videl, da je edino pravično, da da država nekaj odškodnine farnim šolam. Da governer ni uspel s svojim blagim namenom, je pripisovati samo osebni mržnji napram farnim šolam nekaterih postavodajalcev v državni zbornici. Prepričan pa sem, da governer Davey, ako bo izvoljen, ne bo odnehal s svojo zahtevo za odpomoč farnim šolam.
Governer Davey je velik prijatelj organiziranega in neorganiziranega delavstva. Z velikim zadoščenjem je vedno poudarjal, da ni nikdar poslal državne milice v kraje, kjer so bili kaki delavski spori. Toda spomladi 937 se je delavski položaj v državi Ohio zelo spremenil. Bilo je mnogo nemirov in mnogo ljudi je bilo poškodovanih. Seve, v vsakem slučaju se je zgodilo, da je bil poškodovan Efli ubit delavec. Zelo je pa obžalovati dejstvo, da nova organizacija, CIO, kritizira governerja samo zato, ker je skušal vzpostaviti red. Vprašam se samo, če bi ti ljudje raje videli, da bi se bilo v Ohio zgodilo tako, kot se je, na primer, v Chi-cagu, kjer je bilo 18 delavcev ubitih po neorganizirani policiji. Da se ni kaj takega zgodilo v Ohio, je preprečil samo governer Davey. Sicer je pa itak governerjeva dolžnost, da vzdržuje red in mir. Sicer pa vojaštvo ni bilo poslano nikamor, dokler se ga ni izrecno zahtevalo od lokalnih oblasti.
Prepričan sem, da je bil governer jako naklonjen Slovencem.. Imenoval je g. Louis Drašlerja državnim inženirjem, enako je tudi mene imenoval v enega izmed gori omenjenih odsekov industrijalne komisije. Dal je delo številnim drugim našim ljudem v manjše urade in dela. Radi teh imenovanj naših ljudi, smo v stanu našemu narodu pomagati v raznih slučajih, ki se dnevno pojavljajo. Še nikdar v zgodovini države
Ohio ni dobil naš narod tako priznanje in zastopstvo v državnih službah, kot pod tem governerjem.
Governer Davey se je tudi vedno rad odzval na naše javne prireditve, kadar smo ga povabili. Ne spominjam se in tudi nikdo drugi se ne spominja, da bi kak drug governer prišel tolikokrat med Slovence, kot je governer Martin L. Davey.
Od časa do časa se bom še oglasil in vam pojasnil politično situacijo. V tem pa prosim naše državljane, naj sodijo po svoji pameti in sodijo fakta nepristransko in tako kot so. Ko boste pametno presodili, boste prišli do zaključka, kot sem prišel jaz, da governer Davey ni dobil poštenega priznanja in podpore, ki mu sicer gre.
John I,. Mihelich, predsednik Martin L. Davey for Governor Club, in demokratski vodja 23. varde. -o-
ST. CLAIR RIFLE CLUB
Poroča tajnik V nedeljo 17. julija priredi St. Clair Rifle klub piknik in strelsko tekmo. Pri tekmi se bodo oddale štiri nagrade in sicer pet dolarjev, tri, dva in en dolar. Najboljši strelec dobi prvo nagrado pet dolarjev in najslabši ; dobi zadnjo nagrado en dolar.
Poleg nagrad se bo dalo še eno ' puško kot darilo enemu. Listki se bodo dajali zastonj in sicer en listek za vsak dolar pivskih ti-ketov. Pa tudi vsak, ki gre streljat dobi en listek za puško.
Za ples bo igrala fina godba. Za lačne in žejne bo dobro preskrbljeno. Klub prav vljudno vabi cenjeno občinstvo, da nas poseti. Vabljeni so tudi drugi lovski klubi. Do tekme je vsak upravičen.
Kdor ne ve za pot, naj mu služi sledeči kažipot. Vozite po cesti št. 20 skozi Willoughby in enoi miljo in pol naprej do ceste" št. 306, po kateri krenite na levo, Ko pripeljete čez železniški tir, krenite na drugo cesto na desno in pridete na prostor. Sicer bodo pa ob potu postavljeni napisi.
Zadnjič so naši fantje takole streljali:
Štampfel.......... 16
Susel.............. 15
Dolenc........- - 21
Kosec............15
Spenko............ 17
Peterka..........14
Buch ............... 13
Urankar A......... 18
Novak J...........17
Kavčnik..........18
Penosa V........... 21
Penosa L........... 17
Seitz ............21
Turšič.............. 22
Urankar J......... 20
Podpadec.......... 16
Ravnikar.......... 14
—	Štanjel. — Gad je pičil 13-letnega Antona Faganela, ko je nabiral drva po gozdu. V nevarnem stanju so ga pripeljali v goriško bolnico, kjer ga upajo rešiti s transfuzijo krvi.
—	Trst. — Pek Franc Mer-vov, star 48 let, se je po neprevidnosti preveč približal peči iz katere so uhajale močno razgrete pare, ki so mu povzročile velike opekline na obrazu.
—Trst — 50-letni Andrej Prelc iz Sp. Vrem se je s kolesom zaletel v avtomobil in se je težje ranil po glavi. Prepeljali so ga v bolnišnico.
—Trst. — V velikem kanalu je utonil 40-letni Jelen Rudolf ko je hotel stopiti v barko. Njegov prijatelj, ki je stal na obali, mu ni mogel takoj pomagati in še preden je prispela pomoč, je Jelen zginil s površja. Nekateri pogumni plava-či so se takoj vrgli v vodo, ker pa je voda umazana, ga niso mogli najti. Šele rešilnemu križu se je posrečilo po napornem iskanju izvleči iz vode truplo nesrečnika.
2
r"
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY Ig,
»mmnutmmmmmnmnn»numuuummwn»»nit»»>mmu:«tK»n»»:»tn»
ŽU TI
*
Po nemškem izvirniku K. Maya
Tako je bilo tistikrat v Al-žeriji, v začetku najinega potovanja. Danes pa, v gorah za-padnega Balkana, po mnogih mesecih skupnega življenja, nekaj dni pred ločitvijo, me je prosil isti Halef, naj mu kupim prekajenih klobas in gnja-ti —.
V občevanju z menoj je had-ži Halef Omar spremenil svoje nazore, goreči musliman se je prelevil v mlačneža.
Prej je hotel on mene iz-preobrniti, pa se je sam iz-Preobrnil —.
Ob takih mislih sem nehote zaostal z odgovorom.
"No —!» je silil. "Mi mar misliš prošnjo odbiti — ?"
"Nikakor tega ne mislim, ]jubi Halef! Če res tak hud Slad po svinjini rjove v tvoji drobovini, ti moram prihiteti na pomoč in te rešiti nevarne zverine. Ne boš na večno trpel bolečin, ki ti jih povzroča. Tvoj prijatelj sem, govoril bom z žensko." Živahno je dejal: "Stori to, gospod, da, stori to! Kajti pisano je, da Allah vsako dobro delo tisočkrat povrne." Nasmejal sem se. "Torej meniš, da mi bo Allah tisočkrat povrnil, če ti ku-Pim svinjskega mesa in te zapeljem h grehu—?"
"Da. Allah že! Kajti Allah ni dal preroku povelja, naj Prepove svinjsko meso, še veselilo ga bo, če bom rešil čast te tako čisto nedolžne živali."
"Ne verjamem, da smatra Svinja za posebno čast, če jo
Predelajo v klobase in gnjati—.»
"O pač; Tak je njen p0kiic ln kdor vrši dolžnosti svojega Poklica, tak zasluži, da ga častimo! In prerok pravi tudi, Je smrt sreča. Ce torej zavijemo svinjo, jo le osrečimo ln yeč ko sreče si ne more že-leti na tem svetu.
Pojdi torej k ženski! Pa elej, da tovariši ne bodo videli kaj nosiš!
Ločiva se, vrnil se bom po drugi strani, ti pa tod pojdi "azaj k družbi! Ni jim treba vedeti, da sva govorila." Počasi je odkorakal. Hiša je imela vrata tudi na zadnji strani. Vstopil sem.
Glasove sem čul. Pa je govoril Halef samo o ženski —. Ali je bil kdo skrit v hiši —? Obstal sem in poslušal.
Konakdžija je bil. Komaj da sem odnesel pete, je že smuknil v hišo, da se pogovori z žensko.
"Torej pri vas so bili?" je Vprašal konlaltdžij a. "Ali so Povedali, da pridemo za njimi?"
"Da. Pa tega niso povedali, prideš tudi, ti. Pravili so, so tvo^ji spremljevalci hu-dobni ljudje. Zatč jim tudi ni-Sem hotela ničesar dati."
"Tisto nisi prav storila! Ra-'Vno zato, ker so nevarni lj u-dje. moramo biti z njimi prijazni, ne smejo zasumiti, da Jlh poznamo.
So' ti morebiti kaj naročil: za mene?"
"Da. Ne smeš prenočiti \ Glogoviku, pa če bi prispel tu ^i Pozno. Do Junaka morat«
jezditi."
"Bo doma?"
"Da. Predvčerajšnjim je bi Pri nas in je pravil, da za ne kaj dni ne poj de z doma.' , "So bili naši ljudje vsi do re volie?"
"Ne. Tisti suhi starec, roko c si je zlomil, so pravili, je ne- i pretrgano stokal. Sneti so mu s morali obveze in mu hladiti \ rane z vodo. In ko je spet za- j jahal, je omahoval v sedlu. $ Ostanete še dolgo pri nas?" l "Koj odrinemo, da pridemo g še za dne do Junaka.	g
Ne smejo vedeti, da sem go- c voril s teboj in da sva govori- r la o tistih petih jezdecih in o c Junaku!"	t
Koraki so odhajali.	]
Tudi sam sem spet stopil j iz hiše. Ženska ni smela sumi- ^ ti, da sem prisluškoval.	j
Govorila sta o Junaku, pri ^ njem da bi naj prenočili —. j Kdo je bil tisti človek —? In ( čemu smo morali k njemu—? f Ugibal sem in zasodil, da je ( Junak najbrž tisti oglarjev ( pomočnik, ki je o njem pravil j čoban, da vozi za oglarja og-lje s planine in ga prodaja. ;
Z glasnimi koraki sem se } vrnil v hišo.	,
Ženska mi je prišla naproti, r povedal sem ji svojo željo. Rada da mi ustreže, pa me
(
nezaupno gledala in poizvedovala :	;
"Imaš denar? Zastonj ne -dam nič."
"Imam ga."	(
"Pa boš tudi plačal?" "Se razume!"	'.
"Se prav nič tako samo po sebi ne razume, kakor misliš! i Kristjanka sem in smem jesti svinjsko meso, tudi drugim ga smem prodati, če so kristjani. Ce pa mohamedanu prodam svinjsko meso, ki jim je prepovedano, se pregrešim in mesto da bi1 dobila denar, me kaznujejo."
"Nisem mohamedan." "Kaj pa? Kristjan — ?" se je čudila. "Da."
"In vendar si hudo —." Prekinila se je. Mislila je, reči, da sem hudoben človek, kakor so ji nas očrnili naši dobri prijatelji ubežniki. Pa se je še o pravem času spomnila, da tega ne sme povedati. Brž je nadaljevala: "Verjamem ti! Pojdi z menoj pa si sam, odreži, kolikor potrebuješ!"
Vzel sem klobaso, ki je tehtala približno tri četrt kilograma, in pol kilograma gnjati. Računala mi je pet piastrov, krog trinajst dinarjev. Ni bila draga s svojim prekajenim mesom.
Dal sem ji tri piastre več. Začudena me je gledala.
"Tudi te piastre smem obdržati —?"
"Da. Prosim te pa, da mi daš nekaj, v kar bom meso zavil!"
"Dala ti bom. Pa kaj bi naj bilo tisto? Papir?"
"Papir je najboljši. Ampak umazan ne sme biti."
"Ni umazan, ker ga nimamo. Kje naj dobim v Glogovi-ku kos papirja?
Dala ti bom nekaj druga. Moževo srajco imam tamle ■ shranjeno, ne nosi je več. Od nje ti utrgam kos pa ti zavi-jem v njega meso."
Stopila je v kot, brskala ' med staro saro in navlako ter • izvlekla neko reč, ki je bila i podobna cunji, ki pa je bila tako črna in nesnažna, da sem zasodil, leta sem so z njo sna-1 žili lonce in petrolejke.
In res je odcepila kos tiste nesnažne cunje, ki je bila prej - kedaj moževa srajca, zavila meso in mi dala zavoj s temi-
JOŽiJ GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
Tozadevno sem se obrnil do duhovnika, ki je bil ondi, ter izrazil željo, da bi rad videl svetnikovo sobo. Moja želja je bila kar takoj vzeta na znanje in duhovnik me je povabil, da grem z njim. Ko prehodiva par prostorov prideva do precej strmih stopnjic, ki vodijo v prostore kjer je bil nekdaj novi-cijat očetov jezuitov, kjer se je nahajal med drugimi tudi sv. Stanislav Kostka. Ko stopim v to nekdaj njemu določeno sobo, ki je pa danes spremenjena v prav lično kapelico, zagledam pred seboj lep marmornat kip, ki predstavlja nizko posteljo, žimnico na kateri leži lep mladenič naravnost angelskega obraza, glavo ima nagnjeno na sv. Razpelo, ki mu počiva na desni roki, kot bi umirajoči še enkrat hotel objeti in poljubiti Križanega, v desnici drži rožni-venec, v levici pa malo sliko Matere Božje, po obrazu mu je razlit čudovit mir in miloba, na ustnicah pa blažen nasmehljaj. To je sv. Stanislav Kostka, tak je bil ko je tu v tej sobi izdihnil svojo angeljsko dušo.
Sv. Stanislav Kostka, rojen 28. oktobra 1550, je bil iz odlične plemenitaške rodovine na Poljskem, ki je bila zelo sloveča. Njegov oče, Ivan Kostka,, je bil sicer odločen katoličan, toda preveč ponosen na svoj visoki stan. V tem oziru je bil Stanislav čisto drugačnih nazorov, zelo skromen in pa ponižen, a predvsem pa pobožen. Stanislav ni dal nič na svetni blesk. V družini je bilo več otrok. Starejši sin je bil Pavle, ki je bil eno leto starejši od Stanislava. Da se sinova primerno izobrazita, ju pošlje oče v šolo na Dunaj in sicer k jezuitom, ker oče je bil odločno zato, da sta oba katoliško vzgojena. Stanislav, ki je vedno hrepenel služiti le Bogu, se je odločil, da bi šel v jezuitski red. Tja je njega
Glas iz Maple Heights, 0.
Po dolgem času se hočem zopet oglasiti v tem časopisu, da opišem malo razmere, katere so se sicer malo izboljšale. Enkrat sem že omenil, da kadar se bodo razmere izboljšale, bom tudi tako pisal, da bomo vsi zadovoljni.
Slovenski narodni dom prav lepo napreduje. Dobili smo novega oskrbnika, Antona Goren-ca in sicer takega, ki ve pomen SND in naše potrebe. SND je v lepem redu, za kar se moramo zahvaliti oskrbniku. Ako bo on tako za nas delal, moramo tudi mi priznati njegov trud. Oskrbnik Anton Gorenc in njegov pomočnik Joe Legan ,sta vedno delala za napredek SND in upam, da bosta tudi odslej vse hvale vredna.
Sporočam tudi, da smo uredili dva prav lepa igrišča za balin-carje ter vabim vse ljubitelje te-" ga športa, da nas obiščejo. Vedno ste dobrodošli v naši naselbi-" ni. Kakor slišim, bodo v soboto tekmovali fantje Newburga in Maple Heights, želim vsem " zmago, če je to mogoče. Obiščite nas tudi iz Garfield Heights in 1 iz zapadne strani mesta. r Obenem tudi naznanjam, da 1 bomo na seji 16. julija volili no-1 vega podpredsednika SND in
1	enega direktorja. Torej pridite - na sejo v soboto ob sedmih zvečer. Naš prejšnji podpredsed-
2	nik je prevzel službo oskrbnika j in je resigniral iz direktorija i SND. Toliko v naznanje.
Fred M. Filips, tajnik.
Stanislava rajske rože, zraven nje pa stoji sv. Cecilija s svojimi citrami ter igra umirajočemu rajsko pesem. Kaj čuda če se je sv. Stanislav blaženo smehljal ob uri, ki je za povprečne zemljane tako bridka, da grozna, dočim je bila zanj polna veselja. Ko je zažarela jutranja zarja 15. avgusta, na praznik Marijinega Vnebovzetja, leta 1568, se je on v taki družbi preselil v nebesa. Taka je bila smrt sv. Stanislava Kost-ke v tej sobi. Kdo bi si je ne želel?
Ko je ležal na mrtvaškem odru je vse vrelo k njemu in prebivalci Rima so odeli svetnika s cvetjem kljub temu, da jezuitski red ne dovoljuje tega, za Stanislava pa so napravili izjemo. Sam kakor lilija je ležal med cvetlicami. Ljudje, ki so prišli ga gledat, so si želeli dobiti za spomin koščke njegove obleke in drugih Stanislavo-vih predmetov ter se priporočali njegovi prošnji. Bog pa je z raznimi čudeži pokazal, da je Stanislav svetnik. Priča raznih čudežev, ki so se godili na priprošnjo sv. Stanislava, ni bil samo Rim, pač pa tudi Poljska, ki je dala sv. Cerkvi tako odličnega svetnika.
Ponosni oče Ivan Kostka se je po Stanislavovem begu v Rim jezil nad Stanislavom, češ, kako "sramoto" mu je napravil Stanislav, pa je poslal sina Pavleta v Rim, da ga za vsako ceno vzame iz samostana ter ga privede domov na Poljsko. Pavel, brat Stanislavov, ki je bil nekako takih nazqrov kot oče, ter je često s Stanislavom prav surovo ravnal, je prišel v Rim, ko je Stanislav že en mesec ležal v grobu. Ves skrušen se je vrgel na bratov grob ter grenko plakal za bratom ter na grobu spremenil svoje nazore in sklenil, da bo sledil bratu. Videl je tudi kako narod slavi Stanislava in to je poročal tudi doma očetu, ki je šele zdaj uvidel, kako nespameten je bil v svojih 'nazorih ko je branil Stanislavu
glič, ko je še kot škof ljubljanski sezidal v št. Vidu nad Ljubljano velik in odličen zavod sv. Stanislava Kostka, ki se imenuje : Zavod sv. Stanislava. Želja velikega pokojnika je bila, da se v tem zavodu odgaja slovenska mladina po zgledu tega odličnega slovanskega svetnika.
(Dalje prihodnjič)
Stanovanje
se odda, šest sob in kopališče. Velika klet. Tri sobe zgorej, tri spcdaj. Odda se odraslim ljudem. Vprašajte na 6317 Orton Ct.	(164)
Središče za oddajanje krvi
Greenbelt, Md. — Stanovalci tega- mesta sd se odločili, da si bodo ustanovili posebno kliniko, kjer bodo registrirani vsi moški, ki bodo v slučaju zahteve dali svojo kri na razpolago za transfuzijo. Naj prvo bodo preiskali kri vsakega posameznika, ki se v to prijavi in ga registrirali v poseben oddelek. Kadar bo prišla potreba za kri, bodo samo ugotovili, kakšno kri potrebujejo in poklicali človeka, ki je registriran v tistem oddelku, človeška kri se namreč deli v štiri razne vrste in bolniku, ki potrebuje novo kri, smejo dati samo tako, ki se vjema ž njegovo. -o-
Jabolčnik za gašenje
Wilkes Barre, Pa. — Ko je začelo goreti v hiši Alberta Ruffa, ni bilo vode za gašenje. V kleti je bilo pa precej sodov jabolčni-ka. Pa so tega zlivali na ogenj. Jabolčnik je pogasil požar.
MALI OGLASI
TREBUŠNE PASOVI IN ELASTIČNE NOGAVICI
Mm« t pela! zalogi. PcillluiM tudi p* priti.
Mandel Dm Co.
1670* Waterloo Rd. ClavaluU, ••
► Svete's Flower Shopped
MISS FRANCES SVETE, lmstnlc« 6120 ST. CLAIR AVE.
HEnderton 4814
CVETLICE ZA VSE NAMENE Točna postrežba—imerni cen«.
:t
PRIHRANITE
$50 NA ELECTROLUX LEDENICI 6 CU. FT.
$259.50—6 cu. ft. EIectrolux.1t.......$209.00
177.50—6 cu. ft. Frigidaire ........ 139.00
250.00—10 Refrigerators, Reconditioned ...................... 75.00
189.50—6 Refrigerators, Reconditioned ...................... 69.50
99.50—Thor Washer .................. 69.50
Maytag Aluminum Tub,
Reconditioned .................. 59.50
59.50—Barton Washer, new ...... 39.50
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO. 6104 St. Clair Avenue
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohlžtvo ln vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978_
Odda se stanovanje
5 sob; odda se samo odrasli družini ; kopališče, furnes. Vprašajte na 120-5 E. 60th St. (166)
Soba se odda
ženski ali dekletu; lahko si sama kuha; soba se nahaja zgorej. Vprašajte na 720 E. 82nd St.
(165)
V najem
se odda 5 sob, kopališče, fur-nez, garaža, na 6526 St. Clair Ave., tel. ENdicott 1217.
(165)
ter se je v vseh zadevah nji priporočal.
Stanislavu, ki je bil nastanjen v novicijatu pri sv. Andreju na Kvirinalu, kjer so imeli jezuitje svojo hišo, ni bilo dano kaj dalj časa živeti. Ni še bil v Rimu deset mesecev, pa je zbolel in umrl. Še več dni pred svojo smrtjo je povedal, da bo praznik Marijinega vnebovzetja že praznoval pri Mariji v nebesih. Seveda mu niso tega verjeli, toda bilo je le res. Pred tem praznikom se je Stanislav v vsem pripravil za večnost. Ko je ležal bolan ter prejel sv. zakramente, je malo pred smrtjo prosil, da naj ga položijo na tla, da bo na tleh umrl kot pravi spokornik in reven grešnik. Tako je mislil o sebi, dasi je bil angeljsko čist. Njegovi redovni bratje so mu pa to zelo neradi ustregli, vedoč, da tega on ne potrebuje. Toda ker je le prosil so mu ustregli ter ga položili na žimnico na tleh. Predno je umrl mu je zažarel obraz od nadzemskega veselja in pri polni zavesti je povedal vsem, ki so bili navzoči, da vidi Mater Božjo v družbi sv. devic, ki je prišla, da ga vzame v nebesa. Zatem je- umrl, tako mirno, da okoli stoječi sploh niso vedeli, kdaj je izdihnil.
Tako kot je on umrl ga predstavlja oni marmornati kip, a nad njegovo glavo je pa velika slika, ki predočuje oni dogodek, ki ga je videl umirajoči sv. Stanislav. Preblažena Devica Marija hiti v družbi sv. devic z razprostrtimi rokami proti Stanislavu, poleg Marije stoje sv. Neža, ki siplje na umirajočega
v samostan, in doživel je ko so od vseh strani prihajale čestitke rodbini Kostkovi, ki je dala sv. Cerkvi tako odličnega svetnika, ki je bil pozneje slovesno proglašen, najprvo blaženim a pozneje pa svetnikom, ter je visoko čislan med raznimi narodi, zlasti pa še posebej pri Poljakih, ki so lahko upravičeno ponosni nanj. In takega svetnika ni dal noben drugi slovanski narod kot Poljaki, ki je dosledno branil in ohranil svojo narodnost in vero.
Poljski narod zelo časti sv. Stanislava Kostko ter se mu priporoča v raznih stiskah in nadlogah, ter se je često izkazal pravi zaščitnik svojega naroda, zlasti v bojih proti Turkom, Kozakom in Tatarom, ter posameznikom, ki so ga klicali na pomoč. Ko je turški sultan Osman II. leta 1621 prihrumel z ogromno turško armado nad Poljsko, so ob času najhujšega boja videli prikazen; visoko na nebu so videli Marijo z Jezusom v naročju, pred njo pa je klečal sv. Stanislav Kostka, ki je prosil, da obvaruje Poljsko turškega pogroma. Izi'd te bitke pri Hočimu je bil, da so bili Turki strahovito poraženi ter je ondi padlo sto tisoč Turkov, vsi drugi so se pa v strahovitem neredu umaknili nazaj ter zapustili Poljsko. To prikazen so videli mnogi očividci, ki so potem pričali o tem videnju.
Ta svetnik je tudi Slovencem dobro znan, saj marsikateri rojak nosi ime tega svetnika. Zlasti se je zanimal zanj odlični voditelj slovenskega naroda, pokojni nadškof dr. A. B. Je-
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave.
Telefon: ENdicott 3113
Ignac Slapnik, si
CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 1129
naznanilo
v SOBOTO 16. JULIJA bo slavnostna
otvoritev gostilne
Gostom bo na razpolago 6% pivo in fina vina ter dober, okusen prigrizek.
Se toplo priporočam vsem znancem in prijateljem ter jim kličem: na veselo svidenje v soboto v prijetni družbi pri nas.
Mrs. Josephine Antončič in sin
1169 E. 76th Street
_vogal Donald Ave._
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
NAJBOLJŠI PRIJATELJ V INOZEMSTVU ROJENIH
Gov. Martin L. Davey ni samo prijatelj ohijskih, v tujezemstvu rojenih, s tem, da zahteva prehrano zanje, ampak prizna tudi zmožnost najboljših voditeljev v raznih narodnostnih grupah v Ohio.
Njegova simpatija do nesrečnih se je posebno odražala v tem, ko je zahteval, da državna postavodaja preskrbi relif za tujezemce prav tako, kot za tukaj rojene.
Gor. Martin L. Davey
vey praktično priznanje ambicijam v tujini rojenih, dal jim je priliko do bcljših služb v višjih oddelkih vlade ter je tudi vetiral postavo, ki bi odrekla prehrano prebivalcem, ki niso državljani.
Na finančnem polju so nastavljen-ci gov. Daveya v bančnem, posojilnič-nem, sekuritetnem in zavarovalnin-Ekem oddelku napravili neprimeren rekerd postrežbe ljudem.
Ustanovil je vesten urad za brezposelno zavarova'nino ter je dvignil standard zaposlitve v državni službi ter dal enako priznanje vsem državnim delavcem.
V svojem poslovanju z narodom je pokazal bistro razumevanje problemov, vedno upoštevajoč, da je potrebne vestno finančno upravo, vendar pa, da mera prednjačiti povsod človekoljubnost pred vsemi drugimi problemi.
Njegovo stališče glede relifa je to pekaza'o. On je pokazal zmožnost uspešnega podjetnika z iskrenim človekoljubjem. Njegovi načrti za relif so bili mojstrsko delo. ki pa so bili v nekaterih slučajih blokirani po sebičnih, egcističnih postavodajalcih.
Eden izmed mnogih narodnostnih grup agitira za ponovno izvolitev governerja Martin L. Daveya, "ker je zmožen in ker hoče izboljšati prilike za v tujini rojene, ker prizna pristne in prave ameriške ideje kot enako pravico vsem ter svobodo do blagostanja" Ta voditelj urgira ponovno izvo'itev governerja Daveya s tem, "da morajo biti to osnovna podlaga idejam, ki nas bodo vodile v to, da bomo oddali svoj glas za governerja Daveya v volivnih kočah.
"Zopet bomo izbrali moža, ki ima potrebno zaledje razumnosti za naš narod in moža, katerega preteklo delovanje je kazalo priznanje našemu blagostanju."

PRIDITE NA PIKNIK///^tr.^
neznansko vleklo. Največja ovira temu je pa bila, ker je bil oče odločno proti temu, da bi šel njegov sin v samostan k redovnikom. To pa ponosnemu očetu ni hotelo v glavo. Ko je Stanislav videl, da je vse zaman je napravil drugače; odločil se je, da gre v Rim in tam zaprosi za sprejem v jezuitski red. Že v Avstriji je poskusil, da bi ga sprejeli, ampak si ga niso upali, ker so se bali njegovega vplivnega očeta, ker ako bi to napravili, bi utegnilo biti slabo za jezuite in Stanislava, ki bi ga gotovo ukazal pritirati domov na Poljsko, a jezuitje bi pa prav lahko občutno škodo trpeli. Nekega lepega dne se pa kar izgubi od svojega brata Pavleta ter se odpravi na dolgo pot proti Rimu. "Na poti je srečal siromaka, s katerim je zamenjal svojo bogato obleko, se oblekel v njegovo siromašno ter jo ubiral proti Rimu, kamor je prišel ves truden, a obenem vesel, da je prišel do cilja. Tu ga je sprejel general jezuitskega reda Frančišek Borgia, bivši vojvoda gandijski in podkralj Katalonije na španskem, ki je ob pogledu na mrtvo truplo španske kraljice Izabele zavrgel ves sijaj in bogastvo ter vstopil v jezuitski red, ter potem postal velik svetnik. Ta je sprejel Stanislava v Rimu.
Ko je oče Kostka zvedel kaj je sin napravil, se je zelo togo-til, a doseči ga tu ni mogel. Tako je ves srečen Stanislav vstopil v red ter napravil redovne obljube. Hudo mu je bilo, ker oče nikakor ni prav razumel njegovega neizmernega hrepenenja, a je odločno vstra-jal. V samostanu je živel v največji pokorščini in samozataje-vanju, da so ga vsi smatrali za svetnika. Izredno se je odlikoval v češčenju do Matere Božje,
Da prizna zmožnosti in odličnosti v tujezemstvu rojenih, je zlasti pokazal s tem, da jih je mnogo nastavil v važne in zaupne urade državne administracije.
V raznih odborih v državnih uradih, oddelkih in divizijah, so v tujini rojeni državljani dokazali tu rojenim državljanom Ohio, da je bilo priznanje governerja Davey napram voditeljem narodnostnih grup več kot nnši-pnn a tem ie dal governer Da-'
thoouct'
.ELECTRICAL LEACUE
\ OF CLEVELAND <
l^v : t 3 a A
prla ti bom tudi vrata raja!
Dalje ni mogel Hugo vzdržati. On vzklikne:
—	Ostal bodem pri tebi, Fedora! Tvoj sem! Napravi z mano, kar želiš!
Sedaj se starec vzravna. Njegova desnica zgrabi čvrsto držaj biča. Divje se nasmeje, a oči mu vzplamte, kot blaznežu.
—	S tem korobačem, — vzklikne, — sem že enkrat kaznoval nekega človeka, ki je iz-
Niti potem, če bi ga hotela zapeljati sama Venera!
—	Odgovori svojemu očetu, Hugo! — vzklikne lepa Fedora. — Reci mu, da boš objel svojo Venero in ostal pri njej, četudi si dal desetkrat svojo častno besedo!
Hugo je molčal. Oče in Fedora sta se napeto gledala. Sedaj se je moral odločiti.
—	Oče, ti si okruten! — zakliče mladi baron. Prosim te, da mi daš samo še nekoliko dni. Dal sem ti besedo, da bom svojo sestro osvobodil in maščeval. V tej stvari par ur res ne igra nobene važnosti.
—	Tebi se torej ne mudi! —: pravi starec. — A moje nesrečno dete poginja v onem1 strašnem rudniku. — Ne obotavljaj se, Hugo! Pojdiva!
Te besede so bile izgovorjene s tako odločnostjo, da je Hugo izpusti Fedorino roko in pristopil k očetu.
Fedora prebledi, a oči se ji od jeze orosijo.
Stari Palen jo pogleda porogljivo in triumfirajoče.
—	Sedaj boste uvideli, ma-dame, — obrne se on k Fedo-ri, da je vaša prisotnost v resnici popolnoma odveč! Bolje bo, da greste domov, in pomolite za svojega moža, ki istota-ko trpi v Sibiriji!
Lice lepe Fedore se zmrači.
—	Te besede boste obžalovali, — zakliče ona. — Ne trium-firajte! Še vedno niste zmagali.
Nekdo je potrkal na vrata.
—	Odpri, mladenič, kaj že spiš?
—	To je moj oče! — šepne Hugo prebledevši.
—	Tvoj oče? — odvrne Fedora, a ni se niti malo začudila. Okrog ustnic se ji pojavi porogljiv nasmeh. Zakaj ne odpreš?
—	Ce te tu najde, bo za naju oba neugodno.
—	Niti najmanj. Predstavil me boš in mu rekel, da me ljubiš, a nama more ob tej priliki takoj dati svoj blagoslov. Ali ti je morda določil kako drugo ženo?
—	'Ne, ne — odvrne Hugo, sedaj ni pravi čas za to, moj oče prihaja — moj Bog! — da me opomni na mojo obljubo!
—	Odpri! Nočem dalje čakati! — zakliče oče nestrpno. Pred svojim očetom se ne smeš sramovati.
Hugo globoko vzdihne in odklene vrata, a baron Fridrik Palen vstopi. Bil je ogrnjen s kožuhovinastim plaščem, a v roki je imel bič.
Ko je zapazil Fedoro, stopi korak nazaj in strogo pogleda lepo ženo.
—	Ti imaš obisk, Hugo? — reče on kratko. — Reci tej ženi, naj gre. Prisotnost tvojega očeta ne dopušča, da ostane tvoja ljubimka tu.
Fedora skoči, ko sliši te besede. Vendar premaga svojo jezo in reče ponosno se vzrav-navši.
Predstavi mi svojega očeta, Hugo! Povej mu, da ga prisotnost Fedore Bojanovske ni treba motiti.
Stari je pozdravi, dvignivši svojo kapo. — Oprostite, gospa Bojanovska, ako sem storil napako! — reče on hladno, toda razumeli boste, da se moja napaka lahko oprosti. Nisem mogel slutiti, da bom našel soprogo tajnega svetnika Bojanovskega v sobi svojega sina.
Fedora se vgrizne v ustnice.
—	Ta obisk ima svoj poseben pomen! — reče ona ostro.
—	Vsakakor ta obisk, — se obrne on na svojega sina, — ne stoji v soglasju z našim dogovorom. Z današnjim jutrom moraš začeti živeti edino za najino sveto stvar.
—	Oče, ne bodi strog! — prosil je Hugo. — Ne gre za dneve pri osvoboditvi j i Sonje. Prosim te, daj mi še teden dni.
—	Niti ure! — odvrne strogo stari baron. Pozivam te, da greš takoj z menoj, mnogo moramo še pripraviti za tvojo pot.
—	Ti potuješ? — vzklikne Fedora. Zapustiti me hočeš? Toda vendar se boš kmalu vrnil?
—	Hugo potuje v Sibirijo, — reče starec trmasto, — ako nimate ničesar proti temu!
—	A če ga ne pustim?
—	Četudi ga ne pustite, bo izpolnil moj sin svojo obljubo.
—	Ako človek ljubi, bo prelomil radi žene tudi svojo častno besedo! — reče Fedora.
Stari baron vzklikne jezno:
—	Še niti eden Palen ni prelomil svoje besede, mada-me, pa je ne bo niti moj sin.
" V tujini rojeni so ljudje in tudi ti morajo jesti99
JE REKEL
GOVERNER MARTIN L. DAVEY
"Ideja, da bi govorila postava, da tujci v naši sredi, ki so lačni, ne bi dobili skorje kruha, je nečloveška."
—Gov. Davey
"Ne glede če nimajo državljanske pravice, pa so ljudje in klešče lakote so prav tako strašne zanje, kot za vsakega drugega."
—Gov. Davey
Gov. Martin L. Davey
Ko je ohijska legislatura glasovala, da se odreče kruh tujezemcem JE BIL GOVERNER MARTIN L. DAVEY, KI JE VETIRAL TO NEPOŠTENO IN NEAMERIŠKO PREDLOGO.
Ona hitro pristopi k Hugu, zgrabi ga za roko in potegne na stran.
— Ostani pri meni, Hugo, — reče ona, ostani pri meni. Imel boš vse, kar sem ti do sedaj odrekala! Spoznal boš vso blaženost tega sveta! Od-
Bil je GOV. MARTIN L. DAVEY, ki ni dopustil, da bi tujezemci stradali, ko bi bili njih sosedje prehranjeni.
V tujezemstvu rojeni v državi Ohio imajo v GOV. MARTIN L. DAVEY pravega prijatelja, moža, ki razume njih probleme in ki je dal enako in človekoljubno upoštevanje v vsakem slučaju.
IZVOLITE TOJVOVJVO
MARTIN L: DAVEY
GOVERNERJEM
Davey for Governer Committee, Ferd M. Pickens, Campaign Manager
RAZPRODAJA
Manhattan srajc
FRANK BELAJ
6205 St. Clair Ave.
.MIIIIMIillllllllllllllilllllllllllllllllllllllllL
ZIMA SE BLIŽA
Kadar nameravate obi-jati vašo hišo, ni treba klicati zdravnika ali po-grebnika. Povejte samo Joe Pograjcu ali pa pokličite
JOHN RIBICH
KEnmore 5152
GENERALNI KONTRAKTOR
20421 Arbor Ave.
Euclid, O.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NADVSE LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA, BRATA IN STRICA
Joseph Zaviršek
PROTECTS ALL FOOD...AT LOWER COST!
•	Obdrži mleko varno
•	Obdrži meso sveže
•	Obdrži zelenjavo svežo
•	Ter napravi led ceneje kot Kra kupite
• Podvarjena živila stanejo denar, so nevarna za zdravje Ne tvegajte! Obdržite živila varna, sveža v novih 1938 Frigidairih z novim tihim Meter-Miser. Pa še denar prihranite. Pokazali vam bomo, kako se ohranijo živila varna, tudi v največji vročini. Dokazali vam bomo, kako novi tihi Meter-Miser prihrani denar na zmrzne-nju na vse 4 načine.
Prihrani denar na elektriki z novim čudovitim Meter-Miser, najbolj preprost mehanizem, kar jih je bilo izdelanih. Prihrani več na živilih. Več na ledu. Več na izdatkih.
Pridite k nam in zvedeli boste, kako dobite več za vaš denar . . . cbenem pa boste gotovi, da bo živež, ki ga denete v ledenico, ostal svež, nepokvarjen.
Obdržite mleko varno . . . v temperaturi pod 50 sto- , pinj, kot svari U.S. vlada. Nad 50 stopinj se mleko hitro pokvari in se sklsa. Tudi druga živila se hitro pokvarijo pri višji temperaturi, čeprav se to taKo hitro ne opazi kot pri mleku. Mleko in druga živila so varna pod 50 stopinj, čekirajte svojo ledenico!
ki je za vedno; izdihnil svojo blago dušo dne 15. julija 1937.
Leto dni je že minilo, kar Te več med nami ni, vedno pa v življenju! našem v duhu z nami si povsod. Bog daj Tvoji duši blagi večni mir in sveti raj.
Žalujoči ostali:
starši in sestre, nečaki in nečakinja.
Cleveland, Ohio, 15. julija 1938.
V NAJEM SE ODDAJO
aparati za odstranjevanje stenskega papirja s paro. Jako zanesljivi. Za prvi dan p'afiate $2.50, za naslednje dneve pa po $2.00.
ZAVASKY'S HARDWARE 6011-13 St. Clair Ave. _Tel.: ENdicott 5141_
Telefon: GLenvillc 9218
Električna ledenica se sama izplača
I I ifflO	AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
1	I Bi	najveiji clevel«nd»ki raipeč«v»lci
l! ! F.H.A. odplačila—3 leta za plačati	i Lflji&fl
Proračun zastonj. — Sprejemamo naročila izven mesta.	jESEnl
Popravila in razni deli znižani v ceni.	jj BMjjPcB
VpraSajte za našega slov. zastopnika.	^ JBKJjJ^,
715 EAST 103rd STREET	CLEVELAND, OHIO
Predplačilo lahko plačate z North American bančno knjižico dolar za dolar, drugo na lahka mesečna odplačila
VLOGE v tej posojilnic
.~>SS5J<:"1 ^varovane d® i $5000 po Federal
r/v/ ®» \ T. .	_ -
SsmSimrmm^^ Savings & Loan rllEHHMM^]) Insurance Corpo-ration,, Washlng-.^g^/j ton, D. C.
Sprejemamo osebne ln društvene vloge Plačane obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Ave. HEnd. B670
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO.
6104 St. Clair Ave.	ENdicott 3634
NA GOOD HOLD FARMI
Kažipot: eno miljo in pol vzhodno od Willoughby krenite na cesto 306, potem pa čez železniško križišče na desno, kjer bodo napisi.
AMERIŠKA DOMOVINA,, JVLY 15, 1938
—	Ne bojim se je, — odvrne mlada devojka. — Ako um-rem, bodem združena s svojo materjo.
Eojanovski prime njeno belo roko in jo srčno stisne.
—	Potem ste mi dobro dobro došli na mojem žalostnem potu — reče on. — Imate li sorodnika v Petrogradu, ki bo za vas skrbel?
—	Nimam sorodnika. Ko po-kopljem mater, bom čisto sama. K bratu ne maram iti, ker je on kriv najine nesreče. Sedaj, ko me mati več ne sliši, vam priznam, da nas je on izdal. Prej bom umrla od glada, nego njega prosila za miloščino.
—	To vam je v čast, Natalija! — reče Bojanovski.
—	Jaz bodem v Petrogradu delala, pa si bom sama prislužila svoj kruh.
—	To ne bo potrebno, — reče Bojanovski. — Ako prideva v Petrograd, bom imel dovolj sredstev, da vam zasigu-ram bodočnost. Ko sem bil prognan v Sibirijo, sem imel prečejšno premoženje, a moja žena je gotovo z njim dobro gospodarila.
Še enkrat si stisneta roke in si obljubita, da bosta junaško šla po nevarni poti in to že jutri zjutraj.
Drugo jutro je skopal Bojanovski v malem vrtu pred hišico grob. Ko je končal, reče Nataliji:
—	Grob je gotov za vašo
mater, Natalija!
Potem se odstrani in se vrne v par minutah s krsto, ki
i jo je napravil ponoči. Počasi spusti krsto s pokojnico v ] grob in zakliče:	^
—	Počivaj in umiri se," ne- ^ srečno srce! Odpusti onim, ki -so te preganjali in blagoslovi 1 one, ki so te ljubili! Počivaj mirno v hladni zemlji Sibirije: *
Natalija se sklone. Njena 1 mala roka vzame tri grude ' zemlje in jih vrže na krsto. '
—	Na ta košček zemlje se bodem spominjala, dokler bom živela. Nič na svetu mi ne bo svete j šega kot ta grob!	;
Bojanovski jo nežno potegne od groba, ko ga je uredil.
Po preteku ene ure sta odšla iz hiše, noseč s seboj samo najpotrebnejše.
Kmalu je stal sveži grob mučenice sam in zapuščen v daljnji Sibiriji.
Pečat sramote
Ko se je Hugo pl. Palen vrnil od Margolinskega, se vrže na divan svojega elegantno urejenega stanovanja.
V	roki je držal diadem, nakit, ki mu ga je predal Mar-golinski.
Slutil je, da ga bo ta nakit spravil v propast.
—	Ne smem se obotavljati, — reče sam pri sebi, — moram ta nakit prodati. Potem sem z enim udarcem rešen vseh svojih skrbi! Ali mar ni dobro za Fedoro. ako jo rešim tega nakita, ki more postati za njo samo opasen? Vsakega onega ki imitira carski nakit, se kaznuje s smrtjo!
V	par dneh bom odpotoval v Moskvo, prodal nakit, pa bo stvar rešena.
Odpre omaro, v kateri je bilo njegovo perilo, in tu skrije nakit. Čim je zaprl vrata omare, potrka nekdo na vrata njegove sobe. On odpre — a pred njim je stala Fedora Bojanovska. i Hugo se opoteče, kot da je i zagledal prikazen, i — Jaz sem, Hugo, — reče : Fedora in zapre za seboj vra-| ta. — Zakaj me tako čudno j gledaš? Kaj me ne boš niti i pozdravil?
i — Oprosti! — reče baron, j prime Fedorino roko in jo po-: ljubi. — Tvoj nenadni prihod : me je razburil. Kako sem mo-: gel slutiti, da bo takšna lepo-: tica stopila pod ta skromni j krov?
j Ona sede v naslonjač pred j kaminom. Hugo ni mogel od-
■	vrniti pogleda od te lepe že-: ne. Bil je zopet pod njenim j vplivom. Pozabil je na vse, kar j mu je včeraj rekla Leonija. : — Daj mi cigareto, prija-| telj! — reče Fedora. A ko ji : ponudi Hugo svoje dozo s ci-
■	garetami, ga vpraša:
—	Zakaj si se sinoči odplazil kot tat iz mojega budoara?
Huga oblije temna rdečica, ker je ona posebno naglasila besedo tat.
—	Torej, mi nočeš odgovoriti? — šepne ona. — Veš li da se zato jezim? Zelo sem se veselila, da bom s teboj na samem, a ko pridem tja, sem ostala sama!
Prime ga za roke in ga nežno privleče k sebi.
Hugo objame njen vrat in ji pritisne poljub na ustnice.
Sredi poljuba se oba zdrzneta.
dal svojo porodico. A sedaj mi hoče roka zopet udariti. Toda tokrat je moj lastni sin, ki hoče postati verolomna baraba!
—	Oče, prekliči to besedo! — vzklikne Hugo. Friderik Palen ga prezirljivo pogleda in reče:
—	Babjek! Sramuj se! Tej vlačugi se je posrečilo, da te pogubi!
—	Vlačuga! — zavpije Fedora drhteč po vsem telesu.—
Imenujete me vlačugo, baron? Potem vedite, ako sem jaz vlačuga, sem še vedno predobra za vašega sina!
—	Ona je zblaznela, oče! — vzklikne Hugo. — Tega si ti kriv.
—	Ne bojte se za moj razum, spoštovana gospoda! — reče lepa žena s popolnoma mirnim glasom. Razum mi je bister in zato vidim, da spada vlačuga k tatu!
(Dalje prihodnjič)
Skrivnosti ruskega carskega dvora
ROMAN
PRVO PRAVILO
za varnost živil v vročem vremenu
FRIGIDAIRE =
KEEPS MILK SAFE
PIKNIK in STRELSKO TEKMO ■—=.
Cene od
$118
. v naprej