Šolska reforma. KROŽKI IN REFORMA VZGOJE IN POUKA. Metoda dela. Delo samo nas bo marsikaj naučilo, v marsičem nam bo sprcmenilo načrte. Od začetka so pa vcndar potrebna konkretna navodila; če niso prava, jih lahko zamenjas mo z boljšimi. Lc birokratizma ni treba. Naj navedem Ie nekaj nasvetov, ki sc mi zdijo potrebni za začetek dela. Društva so si žc porazdelila okraje v saraoizobraževalne krožkc; tudi okrajni re= ferenti in voditelji krožkov so že imenovani. Formalna stran je tedaj žc izvršena. Jaz govorim le o reformi pouka, naj se mc pa pri tcm ne razume krivo, kot da hočem druge stvari. ki jih propagira samo« izobraževalna akcija, izločiti. Vse se da prav lepo združiti in se tudi mora. Medsebojne debate iz šolske prakse. Nasvetujem sledeče: V krožkih, kjer je že nekaj učiteljev in učiteljic. ki udejstvujcjo načcla novc šole, naj vsakdo poroča o svojem delu v svojem razredu; delo naj utcmeljujc /. družboslov= nimi, psihoLoškimi in pcdagoškimi načeli. NavdušeVali bodo drug drugega in si po* pravljali naziranjc in delo. Oni, ki še ne po= znajo nove šole ne v teoriji, ne v praksi, to so posebno oni, ki so prišli iz učiteljišč in niso imeli ne časa ne prilikc poslušati in proučevati, se bodo seznanjali z reformo šole, slišali pa bodo tudi praktičnu nasvete, da bodo tudi sami lahko uvedli pou'k: v sve* žem duhu. GotovO so tudi krožki v 'katercin jc vsaj eden, ki je že proučeval modernc smeri in jih že kolikor toliko udejstvuje. On naj ude* ležencem poroča o svojem delu in obenem razloži delo z glavnimi načeli. Poizkušati bodo začeli še drugi in pri prihodnjem ses stanku tudi poročali. Predavatelji o moderni šoli. Krožek, v katerem si ni nihčc na jas= nem, kaj je irova šola, naj povabi zmožnega tovariša iz sosednega krožka, ki bo s proda« vanji objasnil najvažnejša načela, povedal marsikaj tudi iz svoje praksc in da! pobudo tcr pokazal pot do udejstvovanja. Kjer nc bo mogoče povabiti prcdavatelja iz bližine. naj se ga povabi iz kakega drugega o.kraja Zgodilo se bo, da ne bodo imeli na raz* polago prav nabenega predavatelja ne iz so= sednega krožka in nc iz kakcga drugega okraja. Tedaj bo edina pornoč kaka dobra. stvarna in razumljiva razprava v naših pe= dagoških revijah. Snov za predavanja. Odkod pa naj jemljejo poročevalci svojo sn/ov za predavanja in 'razgovore? Misliti moramo na enotnost in zato moramo imeti nek vir, iz katerega bomo zajcmali skupno hrano. Tak vir mora postati »Popotnik«. Sa= moizobraževalni odbor ne morc dajati vsa* kemu posameznemu krožku razprav, ker bi bik> s tem preveč dela. Naš stanovski list »Učitcljski Tovariš« nima nc prostora in nc naloge, da bi objavljal pedagoškc razprave Urednik »Popotnika« naj pospešuje vzgojnc potrebe naših šol in pedagoško znanstvene potrebe učiteljev, zbirati mora razprave, ki bodo imele moč za prcnavlja* nje pcdagoškega duha in za prenavljainje pouka, skrbeti mora pa tudi, da si bo prid-o-bil vplivnih sotrudnikov. Ttoretične razprave so potrebne in pameten človck jih zna tudi ceniti. Ali dej= stvo je, da velika večina ne čita. in tudi čc bi čitala, jih ne bi čitanje premaknilo do dela. »Popotnik« naj se ali poveča ali pa naj vsaj polovico teoretičirih razprav nadamesti s praktičnimi. Tudi če ne bi teh razprav či= tala večina niti sedaj, jih bodo poročevalci propagirali in z njimi seznanjali vsc udele« ževalcc sestankov; sami bodo iskali ta'kih razprav, ker jih bodo potrebovall. »Popot* nik« je začel prvi pisati o delovni šoli in to svojo misijo naj tudi nadaljuje. PoTočanje samoizbraževalnemu odboru. Samoizobraževalni odbor UJU bo mo= ral biti obveščen, kaj se dela po krožkih gledc rcforme pouka; obveščen bo moral biti o podrobni snovi predavanj ali razgo^ vorov, o delu v šoli, najbolj pa o problemih ki so članom krožka še neznani ali ki si jih rešiti ne znajo. Samoizobraževalni odbor pri pov. UJU mora poznati stanjc, 'kakršno jc potem pa potrebe. Gledc tehničnc strani daje navo= dila centralni odbor. o duševni strani pa naj obvesti urednika »Popotnika«, da bo vedel, kakšne razprave naj priobčuje; razprave morajo biti odgovori na splošna, intenzivno občutena vprašanja. Krožki bodo lc na ta način rešeni zadrege. v kateri se sedaj na* hajajo. Imamo sicer v nemškem jeziku p-i= sane 'knjige in revije. toda te niso prikro* jcnc za našo zemljo, imeti bi morali tudi vsi 'iste knjigc, res je pa tudi da se naše smeri nekoliko ločijo od drugih Blons'ki je našim smerem še najprimernejši. vendar nam nc sme postati dogmatičen. Kdor spiše razpravo ali poročilo v našem jeziku. ga raz^ umejo vsi po jeziku po duhu pa, čimbolj je samostojno napisal. Ankete o reformi šole. Še nekaj bo nujno potrebno. Prirediti bo treba večkrat centralne sestanke v Ljubljani in Mariboru, kakor jih prireja pedagoška centrala v Mariboru. Na sestankih se bodo prav radi zbrali zastopniki ruove šole. si.pos iročali in se domenili glede najbistvcnejših načel, ki naj veljajo za naše razmere. Knjižnice za reformo šole. Biti pa moramo tudi informirani o pe* dagoških pojavih v drugih državah. zlasti o 'pojavih, ki vsebujejo družabne in gospodar^ skc razmere svojega naroda. Imdti bi mcnrali na raz^polago inozemske knjige in revije, naj= bolj pa sevcda ioni, ki bodo voditelji vsega pokreta in ki bodo propagirali idejo z raz= pravami v »Popotni.vii« ali pa s poročili na sestankih, poscbno na centralnih sestankih. V Mariboru imajo žc ta>ko knjižnico v Ljubljani jo pa še nimamo. Ustanovi naj sc v Ljubljani Pcdagoska cenbrala po vzorcu Pedagoške centralc v Mariboru,* ki bo na= ročala knjige in rcvijc in jih posojevala čla« niom. Obe centrali naj bi proučevali najvaž^ nejša vprašanja, mcd olani ucntirale naj bi urednik »Popotnika« iskal sotrudnikov. Cen^ trala se mora ustanoviti tudi zaradi tega, da bodo mogli sodelovati tudi oni, ki zaradi svioje stroke ali sltanu niso člani našc arga^ nizacije. Na ustanovitcv centralc naj mislijo učitelji .ki službujcjo v LjubljaTii. Med orga= nizacijo in centralami ni trcba juridičnih vezi, pač pa morajo biti intimne duševnc vezi. Smer reforme. Glede ipedagoških načcl, ki naj sc udejstvujejo pri pouku in ki naj bodo za letos tudi glavnc točke pri razgovorih o novi šoli. naj se upoštevajo doživetjc, diomorodncst, kompleksni pouk, dclovni princip Kot meto^ dična stran, družabnost in proizvajanje pa kot rcalna stran. Broizvajanje jc kmetijskio ali pa industrijsko in obrtno. Narod mora^ mo seznanjati s. proizvajanjem in ga za pro= izvajanje tudi vzgojiti. Nc smemo si misliti, da miorajo Otroci proizvajati, česar jim ni mogoče pač pa naj sc vzgajajo za proizva^ janje. Tudj ne smemo ločiti preveč'kmetski tip od obrtnega tipa; vsc sc prcliva drugo v drugo, kakršno je pač otnokovo in krajevno življenskio zanimanje. Kdor dobro razumc ismeri produktivnc šole, ne bo zašel v eno^ stranost. Sicer pa miuramo o tem še govoriti. Temeljne misli za reformo dela. iPonovim glavne misli: 1. Reforma pouka naj se prqpagira po krožkih. 2. Razmišljanja naj bodo na scstanikih kiolcktivTia, tam pa kjer šo jim nove stvari še neznanc, naj bo pasivno razmerje dokler sc jih vsaj nekaj ne bo začelo udejistvovati. 3. »Popotnik« naj objavlja razprave, v katerih bodo islkali krožki snovi in ki bodo dajale vsemu naše= mu delu enotnost 4. Prirejajo naj sc cen= tralni sestanki in ustanovi v Ljubljani Pe= dagoška centrala. 5. Samoizobraževalni od= bor, Pedagoški centrali in »Popotnik« naj delujejo vzajemno in entrtno. Še mnogo bi moral omeniti, toda na jasncm si ne bomo, dokler ne bomo vzajemno informirani; vsakemu mora biti znano delo drugih. Organizacija in však pasameznik naj si izpraša svojo vest, potcm pa išče in dcla, pa se bo naše pedagioško življenjc zganilo in se začelo razvijati. Jos. Dolgan. * To vse je naloga »Slovenske Šolske Matice«, ki jo je trebn v tcm zmislu rcfor? mira'ti, da nc bomo cepili na vse strani svojih sil. — Urednišrvo.