OSNUTEK Na podlagi dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljub-ljana-Siška za obdobje 1986-1990 in ob upoštevanju skupnih usme-ritev in ciljev razvoja SR Slovenije in mesta Ljubljane v letu 1989 ter na podlagi 82. člena statuta občine Ljubljana - Šiška (Uradni list SRS. št. 13/86) in 156. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 1/80, 33/80 in 2/81 je Skupščina občine Ljubljana - Šiška na.....seji zbora združenega dela, na......seji zbora krajevnih skupnosti in na .... seji družbenopolitičnega zbora dne .... spre-jela RESOLUCIJO O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA-SIŠKA ZA OBDOBJE 1986-1990 V LETU 1989 Delovni ljudje in občani občine Ljubljana - Šiška opredeljujemo s to resolucijo temeljne družbenoekonomske cilje in politiko raz-voja v letu 1989 ter naloge za doseganje postavljenih ciljev razvoja. Pri tem izhajamo iz doseženega nivoja dosedanjega družbenoeko-nomskega razvoja ter usmeritev in obveznosii, ki smo jih sprejeli v srednjeročnem planu občine za obdobje 1986 - 1990 in v dogo-voru o temeljih plana razvoja občine Ljubliana - Šiška v obdobju 1986-1990. 1. TEMEUNI CIUI RAZVOJA Temeljni cilji na področju družbeno ekonomskega razvoja občine Ljubljana - Šiška v letu 1989 so: - doseganje 1 % realne rasti družbenegaproizvoda, 1,5%-2.5% rasti industrijske proizvodnje ter najmanj 4% rast izvoza - prilagajanje poslovne in proizvodne politike zahtevnejšim teh-nološkim in tržnim zahtevam na domačem in tujem trgu v pogojih reforme gospodarskega sistema - uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov razvoja z uvajanjem raz-vojno raziskovalnih dosežkov v prakso - povečanje izvoza, ki mora postati pomemben generator za povečanje proizvodnje - racionalna uporaba vseh vrst surovin in energije - prilagajanje socialnega razvoja občine (kot sestavnega dela mesta Ljubljane) materialnim možnostim tcr ukrepom, ki jih bodo morale dosledno izvajati SIS in organizacije združenega dela druž-benih dejavnosti po posameznih področjih - gibanje skupne, splošne in osebne porabe v okviru republiških usmeritev v tem, da se mora delež splošne in skupne porabe v dohodku zmanjšati - varovanje in izboljšanje zdravega življenjskega in delovnega okolja ter smotrne rabe prostora - nadaljnja krepitev sistema splošne Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite. 2. USMERITVE IN NALOGE NA PODROČJU GOSPODARSTVA Poslovna politika gospodarstva bo usmerjena v procese proiz-vodno programskega organizacijskega in kadrovskega prestruktu-riranja. Reforma gospodarskega sistema bo terjala opuščanje nerentabilnih programov ter pripravo programov osvajanja in uvajanja novih, tržno zanimivih programov, ki bodo omogočili gospodarstvu enakopravno vključevanje v mednarodno delitev dela. Realizacija teh programov v smislu prestrukturiranja gospodar-stva bo povzročila povečanje tehnoloških in ekonomskih viškov delavcev. Zato morajo organizacije združenega dela prilagoditi kadrovsko strukturo predvsem z dokvalifikacijami, prekvalifikaci-jami in prerazporeditvijo delavcev in skupaj s SIS za zaposlovanje in Medobčinsko gospodarsko zbornico poiskati možnosti za nji-hovo preusmeritev na druga produktivna dela. Investicijska sredstva bodo v skladu s kriteriji dogovora o teme-ljih družbenega plana SR Slovenije in enotnih meril, ki morajo veljati tako v okviru otganizacij kot bank, usmerjena v programe z najvišjo stopnjo ekongmskih učinkov.,. V letu 1989 bodo organizacije pričele oziroma nadaljevale naslednje večje investicije: n 4 . ZPS TZ Litostroj - razširitev proizvodnje preoblikovalne in energetske opreme, Elektromehanika - nadomestna gradnja pro-izvodnih in upravnih prostorov, ŽG Mostovna - sanacija tehnolo-škega procesa in modernizacija, Iskra Eleklrozveze — sistemi digi-talnega prenosa, Donit - modernizacija proizvodnje tesnil in višjc • stopnje predelave ter razširitev proizvodnje filtrov, AERO Celje - povečanje kapacitet pinotana in energetike. Povečanje industrijske proizvodnje bomo v največji meri dosegli z boljšo organizacijo dela, uveljavljanjem sodobnejših tehnoloških in proizvodnih postopkov, modernizacijo proizvodnih kapacitet. izboljšanjem strukture virov finančnih sredstev in s tem plačilne sposobnosti, novimi tržnimi postopki pri prodaji doma in na tujem, ter izboljšanjem kvalitete in spoštovanjem dogovorjenih rokov. Na področju ekonomskih odnosov s tujino bomo povečali kon-kurenčno sposobnost s povečanjem kvalitete zunanjemu trgu prila-gojenih programov, organiziranejšim nastopom na tujih trgih ter ustreznejšo izvozno strategijo, predvsem na podlagi trajnejšega sodelovanja s tujimi partnerji, vlaganj tujega kapitala in občanov ter sodelovanja drobnega gospodarsta pri oživljanju izvozne proiz-vodnje. Za večjo gospodarsko učinkovitOst je potrebno oživeti samou-pravno in poslovodno odgovornost posameznih subjektov za nji-hove poslovne odločitve, kar bo omogočilo podjetniško vodenje poslovne polrtike organizacij na temelju ekonomskih interesov. 3. USMERITVE IN NALOGE NA PODROČJU SOCIALNEGA RAZVOJA V letu 1989 se bodo zaradi nadaljnjega zaostrovanja pogojev gospodarjenja na vseh področjih družbenih dejavnosti bistveno zmanjšali pogoji za ohranjevanje dosežene ravni družbenega stan-darda, ki smo jo dosegli v letih 1986-1988. Zaradi zniževanja stopenj za financiranje skupne porabe, bodo morale vse SIS družbenih dejavnosti že v letu 1988 uskladiti programe z možnimi sredstvi za financiranje zakonsko opredelje-nih programov, za dodatne programe pa bodo morale SIS in izvajalske OZD zagotoviti manjkajoča sredstva iz neposredne menjave dela. Zaradi zakona o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za negospodarske in neproizvodne investicije v letu 1989 ne bo možno izvajati naložb, ki smo jih načrtovali z družbenim planom občine za obdobje 1986-1990 in jih v obdobju 1986-88 še nismo realizirali. Zato morajo vse izvajalske organizacije s področja družbenih dejavnosti posvetiti posebno pozornost izva-janju vzdrževalnih del na vseh objektih družbenega standarda. Po posameznih področjih družbenih dejavnosti bomo v letu 1989 izvajali naslednje usmeritve in prednostne naloge: Varstvo in vzgojo predšolskih otrok bomo uresničevali v okviru dogovorjenih programov vključno s programom priprave otrok na vstop v osnovno šolo. V okviru razpoložljivih sredstev, bomo izvajali že uveljavljene oblike varstva predšolskih otrok, ki niso vključeni v dnevno vzgojo in varstvo v WO. V skupnosti otro-škega varstva moramo v skladu s samoupravnim sporazumom zagotoviti pogoje za redno valoriziranje družbeno denarnih pomoči, za regresiranje šolske prehrane in za uresničevanje skup-nih nalog. V skladu s samoupravnim sporazumom o socialno varstvenih pravicah bomo izvajali tekoče valoriziranje prispevkov staršev za vzgojno varstvene storitve. Na področju osnovnega šolstva bo imel prednost zagotovljeni program, ki ga določa Zakon o osnovni šoli. V občinski izobraže- •• valni skupnosti pa se bodo uporabniki in izvajalci dogovorili o obsegu dodatnega programa (PB, COŠ, zmanjšanje strokovnih služb), ki ga ne bomo ukinjali, pač pa ohranili v skladu s potrebami neposrednega okolja. Sredstva za ta del programa bomo zagotav-ljali z neposredno menjavo in s participacijo staršev ob upošteva-nju veljavnih kriterijev socialne politike. Sole srednjega usmerje-nega izobraževanja bodo uresničevale izobraževalne programe, za katere so bile verificirane, Srednja šola za elektroniko pa bo v šolskem letu 1989/90 v okviru usklajevanja mreže srednjih šol v Ljubljani prešla na izvajanje naravoslovno matematičnega pro-grama. Glasbena šola Franc Šturm bo izvajala program glasbene vzgoje v okviru obstoječih kadrovskih in prostorskih zmogljivosti. Del sredstev za pokrivanje materialnih stroškov bo šola pridobi-vala iz šolnine. Na nivoju občine moramo nadaljevati s pospeševanjem razisko-valnega dela in inovacijske dejavnosti, populariziranjem znanosti in znanstveno raziskovalnega dela in nagrajevanjem raziskovalnih dosežkov mladih. Občinska raziskovalna skupnost bo v okviru materialnih možnosti sofinancirala raziskovalne programe društev in tehničnih organizacij ter raziskovalno dejavnost krožkov v osnovnih in srednjih šolah. Na področju osnovnega zdravstvenega varstva morajo imeti prednost preventivni programi. v katerih bo imelo prcdnost zdrav-stveno varstvo matcrinstva. otruk in mladine. zdravstveno varstvo aktivne populacije ter ncga in zdravljenjc bolnika na domu. V skladu s cilji dolgoročne gospodarske stabilizacije mora ZD Ljubljana TOZD osnovnega zdravstvencga varstva Šiška Sc doslcdneje racionalizirati delo v okviru vseh enot ter obratnih in šolskih zobnih ambulant s cclovito izrabo prostorskih zmogljivosti. opreme in smotrnega razporejanja kadrov. Ocenjujemo. da ho zaradi nadaljnjega upadanja življenjske ravni na celotnem področju socialnega varstva v letu 1989 bistvcno poraslo število socialno ogroženih posameznikov in družin. Zato mora občinska skupnost socialnega varstva v sodelovanju z ustano-viteljicami (SIS za otroško varstvo. socialno skrbstvo zaposlova-nje. SPIZ. stanovanjska skupnost) zagotoviti tekoče spremljanje urcsničevanja samoupravnega sporazuma o socialno varstvenih pravicah z zaostritvijo uporabe meril za upravičenost do socialno varstvenih pomoči. ki jih morajo prejemati le najbolj socialno ogroženi posamezniki in družine. Na področju socialnega skrbstva opredeljujemo kot temeljno nalogo ohranjevanje zagotovljene ravni upravičencem do stalnih oblik družbeno denarnih pomoči in drugih vrst pomoči. ki jih opredeljuje samoupravni sporazum. Pri tem mora Center za soci-alno deio prilagoditi metode dela spremenjenim razmeram na celotnem področju socialnega skrbstva in varstva. Dom starejših občanov Marija Draksler-Marjana pa mora proučiti možnosti za razširitev izvendomske dejavnosti za tiste starejše občane. ki niso vključeni v domsko varstvo. Na področju zaposlovanja bomo nadaljevali s politiko produk-tivnega zaposlovanja ter izboljševali organizacijo dela in izrabo znanja zaposlenih. V letu 1989 ne bomo povečevali zaposlovanja. Organizacije združenega dela morajo realno planirati kadrovske potrebe ter način zaposlovanja kadrov. Med ključne naloge na področju zaposlovanja vključujemo tudi izboljševanje izobrazbene strukture zaposlcnih. kar bomo izvajali z zaposlovanjem ustrezno izobražcnih pripravnikov za nedoločen čas. z večjim motiviranjem zaposlenih za izobraževanje ob delu in iz dela ter z nadaljnjim intenziviranjem kadrovskega štipendiranja. Pri poklicnem usmer-janju mladine morajo šolske svetovalne službe in drugi nosilci poklicnega usmerjanja upoštevati cilje. ki izhajajo iz kadrovskih planov OZD in potreb drobnega gospodarstva v cilju zmanjševanja strukturnih ncskladij zaposlenih delavcev. OZD morajo v sodelo-vanju s SIS za zaposlovanje. Gospodarsko zbornico in drugimi institucijami v primeru evidentiranja presežkov delovne sile pravo-časno razviti programe prckvalifikacij in dokvalifikacij. ki morajo biti sočasno usklajeni z realnimi možnostmi zaposlovanja presež-kov delovne sile. Na področju kulture bomo zagotavljali pogoje za delovanje knjižnice s podružnicami. Obseg izvajanja programov kulturno umetniških društev in Vodnikove domačije pa bomo morali prila-gajati materialnim možnostim. Na področju spomeniško varstve-nih akcij bomo v letu 1989 nadaljevali z obnovitvenimi deli na pomnikih in obeležjih NOB ter socialistične revolucije. Na področju telesne kulture bo v letu 1989 (v okviru skupnih nalog na nivoju Ljubljane) imelo prednost tekoče vzdrževanje obstoječih telesno kulturnih objektov ter zagotavljanje amater-skega strokovnega kadra za izvajanje vseh programov telesne kulture. Pri financiranju bodo imeli prednost programi mladin-skega in vrhunskega športa, ki bodo selektivno sofinancirani s strani občinske in mestne telesno kulturne skupnosti. Sprcme-njeni pogoji financiranja telesne kulture bodo še bolj zaostrili položaj na tem področju. ki ga bo možno reševati le z večjo participacijo uporabnikov k posameznim programom. 4. USMERITVE IN NALOGE NA PODROCJU PROSTOR-SKEGA RAZVOJA IN VARSTVA OKOLJA 4.1. Prostorski razvoj Na podlagi družbenega plana občine za obdobje 1986-1990 ter na podlagi programa priprave prostorskih izvedbenih aktov s krite-riji za določanje prioritete in dinamike njegove izdelave bomo izvajali politiko izrabe prostora. Že v letu 1988 začeti postopek za spremembo dolgoročnega plana občin in mesta I.jubljane bomo v leu 1989. dokončali, kakor tudi spremembo in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986-1990. Na osnovi realnih potreb bomo vzpodbujali pripravo lokacij za drobno gospodarstvo in aktivnosti, ki bodo prispevale k ekološki sanaciji okolja. V okviru planske prostorske dokumentacije bomo pridobili in na Skupščini obravnavali - proaramskc zasnove za: ŠR 1/2 Tivoli ŠR 3/1 Podutik ŠG 3/1 Podutik ŠE 3/1 Smodinovec ŠR 6/4 Brod ŠO 7/1 Tacen ŠP 8/1 Rašica ŠP 4/1 ob Cclovški (del) - prostorskc izvcdbene načrtc za: ŠS 3/2, 3. 5. 7 Podutik ŠS 9/5 Sora (del) ŠR 9/1 Medvodc ŠS 12/3 Žcje - I. faza Podutiške ceste. Ceste Andreja Bitenca in povezovalna cesta - I. fazo zadržcvalnih jezer in regulacija Glinščice - prostorsko ureditvcne pogoje - za Š 1. 3. 4, 5. 6. Na podlagi izdelane prioritcte in programa sklada stavbnih zemljišč mesta Ljubljanc smo naročili in so v izdelavi ostali pro-storski dokumenti. Stavbna zemljišča za gradnjo bomo pridobivali. pripravljali in opremljali v okviru programa Sklada stavbnih zemijišč mcsta Ljubljanc. S tem bomo zagotavljali pogoje za izvajanje sprcjctih prostorskih izvedbenih aktov in s lem za načrtovano gradnjo. 4.2. Komunalno gospodarstvo Aktivnosti na področju izgradnje in rekonstrukcije cestnega. vodovodnega, kanalizacijskcga, plinovodncga. vročevodnega in PI 1 omrežja. ureditve pokopališč, javne razsvetljave. semaforiza-cije križišč, urejanja in vzdrževanja javnih zelenih površin bodo potekala po planu KSLO. 4.3. Stanovanjsko gospodarstvo V letu 1989 bomo v organizirani blokovni gradnji predvidoma dokončali gradnjo 100 stanovanj (od tega 62 stanovanj v območju urejanja ŠS 4/4 Šentvid Valilnica). pričeli pa bomo gradnjo 366 stanovanj (od tega 18 stanovani v območiu ureiania ŠS 9/7 Svetie in 348 stanovanj v območju urejanja ŠS 3/4 Podutik). V organizirani cnodružinski gradnji bodo graditelji v okviru stanovanjskih zadrug dogradili 44 vrstnih hiš v območju urejanja ŠS 3/4 Podutik. pričeli pa bodo z gradnjo 72 vrstnih hiš v ŠS 3/4 Podutik in z gradnjo 27 vrstnih hiš v ŠS 6/8 Vižmarje nad klancem. Večja pripravljalna dela za gradnjo v naslednjih letih bodo potekala razen v naštetih območjih še v območju ŠS 9/1 Preska. ŠS 3/5 Podutik. ŠS 6/4 in ŠS 6/5 Stanežiče ter ŠS 1/1 Stara Šiška. Nadaljevanje sanacije objektov v Draveljski gmajni bo potekalo po programu Samoupravne stanovanjske skupnosti Ijubljanskih občin. 4.4. Varstvo in izboljšanje okolja Pomembnejše naloge bodo: - racionalizacija uporabe vseh vrst energije, ukinjanje kotlovnic. ki prekomerno onesnažujejo omrežje ler širitev preskrbe s toplotno energijo iz toplarn in s plinom iz omrežja, - izdclava sanacijskih programov za vse. ki aktivno ali potenci-alno ogrožajo vire pitne vode ter postopno saniranje drugega in tretjega varstvenega pasu ter virov. - urejanje in obnova čistilnih naprav v DO. - dopolnjevanje katastra onesnažcvalcev voda. katastra onesna-ževalcev zraka in katastra posebnih odpadkov. ki vsebujejo nevarne snovi. - saniranje peskokopov ter divjih odlagališč, - saniranje Zbiljskega jezera. v skladu s programom nalog Elektrogospodarstva HE Medvode - podpreti prizadevanja SZDL v posameznih KS in občini pri osveščanju občanov v prizadevanjih za ekološko čislejše okolje - pozomost bo potrebno nameniti nadaljevanju meritev in ugo-tavljanju stanja ogroženosti okolja ter preventivni dejavnosti. ki omogoča dolgoročno izboljšanje okolja. 5. USMERITVE IN NALOGE NA OSTALIH PODROČJIH Enotnejši način financiranja krajevnih skupnosti bo zagotovil Družbeni dogovor o financiranju krajevnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, ki bo predvidoma sprejet ob koncu leta 1988. Na njegovi podlagi bodo sredstva za delovanje krajevnih skupnosti zagotavljali občinski proračun, SIS materialne proizvodnje in druž-benih dejavnosti v občinah in mestu Ljubljani, temeljne organiza-cije zdruienega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje. V skladu z določili tega družbenega dogovora bomo sprejeli merila in kriterije za oblikovanje in delitev sredstev na posamezne krajevne skupnosti v občini in tako zagotovili enotnejšo delitev sredstev v okviru Ljubljane. Družbeni dogovor o financiranju krajevnih skupnosti na območju Ijubljanskih občin bo osnova za dogovarjanje oz. sarao-upravno sporazumevanje med krajevnirai skupnostmi in samou-pravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti in materi-alne proizvodnje, tako da bodo le-te financirale svoj delegatski sistem v krajevnih skupnostih. Z davčno poiitiko bomo spodbujali ustvarjalno delo in produk-tivno uporabo sredstev delovnih ljudi in občanov ter ostreje obdav-čevali tiste dohodke občanov, ki ne izvirajo iz dela. Zato bomo v občini uskladili: odlok o davkih občanov, odlok o posebnem občinskem davku od plačil za storitve in odlok o davku na promet nepremičnin. Tudi v letu 1989 bodo občani in delovni ljudje še nadalje lahko uveljavljali olajšave in oprostitve na področju: kme-tijstva, gospodarskih in poklicnih dejavnosti, avtorstva, premože-nja in dohodkov od premoženja, prometa nepremičnin in promet-nega davka. Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine se bodo oblikovala skladno z zakonom, odloki in dnižbenim dogovo-rom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1989 ter dogovoroni o oblikovanju in razpore-janju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1989. Iz sredstev proračuna bomo zagotovili sredstva za delovanje delegatskega sistemaj in krajevne samouprave v krajevnih skupno-stih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih organih, organiza-cijah in skupnostih, ki se financirajo iz sredstev splošne porabe občine, izvajanje programov dela ljudske obrambe in družbene samozaščite, teritorialne obrambe ter delo upravnih organov in strokovnih služb. V okviru enotne bilance splošne porabe v Ljub-Ijani bomo financirali izgradnjo Doma varnosti v Siški. Na podlagi srednjeročnega programa SlS-a za varstvo pred požarom bo usmerjeno delo požarne skupnostt in občinske gasil-ske zveze. V letu 1989 bomo zagotovili večjo obrambno in samozaščitno sposobnost ter pripravljenost delovnih Ijudi, občanov in vseh subjektov obrambnega načrtovanja. Pri dograjevanju koncepta splošne Ijudske obrambe in družbene samozašiite bomo dali poudarek pripravi in izdelavi dokumentov za ažuriranje in dopol-nitev obrambnih in varnostnih načrtov temeljnih in drugih organi-zacij združenega dela, krajevnih skupnosti, upravnih organov, drugih organizacij in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti kot celote. Zagotovili bomo sodelovanje vseh odgovornih in pristojnih sub-jektov in seznanili čim večje število delovnih ljudi in občanov z obrambnimi pripravami in načinom delovanja ob naravnih nesre-čah, izrednih razmerah, neposredni vojni navarnosti in vojni. Poudarek bo dan izvajanju, organizacijskim krepitvam in bor-beni pripravljenosti poveljstev, enot in posameznikov v okviru teritorialne obrambe ter jih usposabljali za naioge splošne ljudske obratnbe in družbene samozaščite. Vso potrebno pomoč bomo nudili koordinacijskemu odboru za usmerjanje mladih v vojaške šole in obrambne poklice pri Predsed-stvu OK SZDL in se povezovali z enotami JLA zaradi tehnične pomoči. Družbeni samozaščiti, kot najširši obliki samozaščitnega in samoobrambnega delovanja v delovnih in bivalnih okoljih bomo namenili posebno skrb, predvsem zaščiti pred nesrečami, požari in raznih drugih oblikah ogrožanja družbene lastnine, življenjskega in delovnega okolja. OBRAZLOŽITEV: Predlagane spremembe v gospodarskem sistemu (spremembe na področju razširjene reprodukcije in lastninskih raztner, tržišče in cen, samoupravnega organiziranja združenega dela, ugotavjjanja in delitve dohodka, obračunskega sistema, sistema družbenega financiranja monetarno - kreditnega sistema, ekonomskih odno-1 sov s tujino, plahiranja) bodo neposredno vplivale na gospodarje-nje šišenskega gospodarstva že v letošnjem letu, še posebei pa v letu 1989. V času priprave osnutka resolucije še niso znane usmeritve Jugoslavije, republike, mesta Ljubljane, zato bomo osnutek reso-iucije do faze predloga dograjevali z vsemi nadaljnjimi spoznanji in usmeritvami. Do predloga resolucije bomo preverili materialne okvire razvoja, saj organizacije združenega dela v danem trenutku ie ne morejo pripraviti konkretnih planov razvoja za naslednje leto. Ocene o možni gospodarski rasti so izračunane na osnovi prvih napovedi OZD iz meseca septembra 1988. Pri tem moramo pouda-riti, da praksa preteklih let kaže, da OZD nereaino in preoptimi-stično planirajo svoj razvoj, katerega potem ne dosegajo. Celotno področje družbenih dejavnosti moramo kot del druž-bene reprodukcije pnlagoditi razmeram, s katerimi je soočeno gospodarstvp. SIS in OZD družbenih dejavnosti morajo preveriti svoje programe in lastno organiziranost. Le na osnovi varčevalnih in organizacijskih ukrepov, ob smotrni izrabi delovnega časa ter ob večji kvaliteti storitev, bomo lahko dosegli izvajanje zakonsko opredeljenih programov. Na področju urejanja prostora smatramo, da je potrebno izdelati programske zasnove, posebne strokovne podlage, prostorsko izvedbene načrte in prostorsko ureditvene pogoje v takem obsegu, kot smo jih v resoluciji našteli. Naročeni in v izdelavi so še naslednji prostorsko izvedbeni akti: - programske zasnove za SS 1/1 Stare Šiške /del/ ŠM 6/1 Stanežiče ŠR 6/3 Stanežiče ŠP 6/4 Stanežiče ŠS 6/5 Stanežiče ŠR 7/1 Ribogojnica ŠR 7/2 Šmarna gora ŠR 10/4 Pod Turncem ŠO 14/1 Vodice ŠR 14/1 Vodice ŠS 15/1 Žlebe - posebne strokovne podlage za: ŠR 1/2 Tivoli, ŠR 6/3 Stanežiče, ŠR 6/4, 3 Stanežiče, ŠK 6/3 Stanežiče, ŠS 6/5, 4, 6, 3 Stanežiče, ŠR 6/4 Brod, ŠS 6/7 Medno, ŠO 7/1 Tacen, ŠP 9/2 Preska, ŠP 9/3 Color, ŠS 9/5 Sora /del/ ŠM 10/ 1 Sedovnice - prostorsko izvedbeni načrti za: ŠS 1/1 Stara Šiška ŠR 2/1 Stadion ŠP 2/1 Litostroj ŠP 4/1 /del/ ob Celovški cesti ŠR 6/4 Brod ŠO 7/1 Tacen ŠP 8/1 Rašica ŠP 9/5 Aero ŠS 10/2 Pirniče ŠP 14/1 Donit Izvršni svet je na 153. seji dne 19. 9. 1988 določil besedilo Osnutka resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Siška za obdobje 1986-90 v letu 1989 in ga predlaga zborom skupščine v obravnavo in sprejem.