Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2.— za četrt leta „ I,— Naročnina se pošilja upravništvu v tiskarni bv. Cirila, koroške ulice SLOVENSKI oii^ita 'oi •list se odpovedi. Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. GOSPODU List ljudstvu v pouk in zabavo. Posamezni listi dobi se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi, se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. . Inserati se sprejemajo do srede'opoludnejl- Stev. 40. V Mariboru, dne 4. oktobra 1900. Tečaj XXXIV,- Nova večina v državnem zboru? Grozno napreduje delo tistih, ki našo avstrijsko državo podkopujejo. Ravno tako gotovo pa je, da je še velika večina vesoljnega ljudstva, ki stoji pod krili habsburškega orla, vedno pripravljena ta ščit braniti, in če velja tudi največjih žrtev. V to zaupajoč je odlični patrijot in češki plemič, grof Ivan Harrach, član gosposke zbornice, sprožil misel, naj možje vernega tabora skušajo sestaviti program, na kojega bodo mogli pristati vsi, ki jim je za ohranitev Avstrije mar, in ki bode omogočil pristopiti vsakemu, naj je, katere vere, katere narodnosti in katerega stanu bodi. In iz tega tabora bi se, tako upa groi Harrach, porodila za prihodnji državni zbor stalna večina, ki bi državne razmere sčasoma zopet na boljša pota spravila ter bila prestolu kakor cesarstvu trdna obramba. Da se to hvalevredno delo čim prej začne, je objavil poskus takega programa, ki ga je sestavil sam. Glasi se: Program stranke avstrijskih patri j o to v. 1. Doseči hočemo na podlagi sedanjih zakonov preosnovo ustave, ki mora odgovarjati pravom in razmeram posameznih kraljestev in dežel. 2. Hočemo, da ima vsak posameznik iste pravice v cerkvi, v šoli, pri sodišču, pri volitvah, ki se morajo vršiti direktno (to je brez volilnih mož). 3. Deželne volilne rede hočemo preosno-vati, kakor zahteva pravičnost z ozirom na število in narodnost prebivalstva. 4. Doseči hočemo, da se bo pri ljudskem štetju določeval materinji jezik, ker se le na tak način izve resnično število raznih na-rodnostij. 5. Hočemo, da narodne manjšine najdejo povsod varstvo, ker so vsi avstrijski državljani enakopravni. 6. Hočemo, da se dinastični čut naših narodov, ki se javlja brez izjeme povsod, razširi črez celo veliko očetnjavo, kateri je naš vladar vidna svez. 7. Hočemo doseči, da se denarne razmere po posameznih deželah izboljšajo. 8. Nemški jezik naj velja kot svetovni jezik v armadi in centralni vladi, vendar mora biti drugi deželni jezik v srednjih šolah obvezen predmet. 9. Avstrijski patrijotizem hočemo pospeševati povsod, narodnemu sovraštvu nasproti uveljaviti ljubezen in spr-^ovanje. 10. Sovražnike Avstrije hočemo v naših mejah neprizanesljivo zatiravati. 11. Davčno moč hočemo pomnožiti, stanje delavskega prebivalstva izboljšati in verski pouk podpirati. 12. Napredek hočemo na vseh poljih pospeševati. 13. Vse to hočemo doseči z državno-zborsko večino, ki se naj sestavi iz avstrijskih patrijotov potom kompromisov med raznimi strankami in pod vodstvom vlade, v koji naj dobi vsak posamezen narod svojega zastopnika. Iz srca nas veseli, da je ta glas prišel od češke strani, in iskreno želimo, naj se blagi namen plemenitega grofa uresniči. Toda na vsak način mora izostati 8. točka, ker ni popolnoma pravična in bi se lahko izrabljala proti Slovanom. Kmetijske in gospodarstvene šole. Kolikokrat je že »Slov. Gosp.« pisal, kolikokrat so že naši poslanci pri deželni kakor pri državni vladni mizi izrekli, da takih šol Slovenci nimamo (kajti to, kar imamo, ni vredno, da bi se omenilo), in da jih moramo imeti, sicer tudi vlada nima moralne pravice, od nas zahtevati davek; toda do danes je bilo vse zastonj. Če bi Slovenci radi kaj imeli, kar bi njim koristilo, takrat vladi nimata ušes; pač pa imata najposlušniša ušesa, kadar nemški rogovileži in kruteži jima namignejo, da naj nam zopet eno dasta za uho. Po naročilu kmetijskega ministerstva se je v marciju letošnjega leta sestavil pregled vseh kmetijskih in gozdarstvenih šol avstrijskih, iz katerega povzamemo to-le: I. Visoke šole. Taki sta dve na Dunaju in v Krakovem, prva nemška, druga poljska. II. Višje in srednje šole; a) kmetijskih 12, od teh 6 nemških, 4 češke in 2 poljski; b) gospodarstvene 4, od teh 2 nemški, 1 češka in 1 poljska (one nemške, ki se je letos otvorila v Bruku na Zgornjem Štajarskem še tukaj ni zraven); c) za vinarstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo: 2 nemški; d) za pi-vovarstvo: 1 nemška. Listek. Dr. Frančišek Lampe. V zadnjem listu smo poročili prežalostno vest, da je nas Slovence 24. t. m. zadela neizmerna izguba, in to vsled smrti kanonika ljubljanskega, doktorja Frančiška Lampčta. Ostavil nas je v najlepši dobi življenja, v 42. letu svoje starosti, mož, ki so ga ob enem dičile globoka pobožnost, živa verska gorečnost, nenavadna izobrazba, idejalna plemenitost srca, neugasna ljubezen do svojega slovenskega naroda in neumorna delavnost, skratka velik mož, ki je za seboj pustil vrzel, da ima v njo stopiti drugih pet. Že v četrtem gimnazijskem razredu mu je polnila mlado dušo zavest o dolžnosti, ki jo ima do naroda svojega in takoj se je lotil resnega dela, da blago svoje koprnenje teši. Odtistihmal je dan za dnevom delal od štirih zjutraj do desetih v noč. Nekoč ga je prijatelj opozoril, naj pazi na svoje slabotno zdravje, a kaj je Lampe dejal? »Prijatelj, jaz imam le malo časa odločenega za delo, zato moram hiteti«. In hitel je in prihitel tako rano v koščeni naročaj smrti. Preglejmo, koliko nam je mož v kratki dobi spisal. Družba sv. Mohorja je izdala poleg mnogih manjših spisov dva snopiča »Jeruzalemskega romarja« in sedem zvezkov prav krasnih »Zgodeb sv. pisma«. Leta 1888. je začel izdajati velepomenljivi in obče priljubljeni list »Dom in svet«, ki mu je do zadnjega vzdiha, torej skoz 13 let, bil izdajatelj, lastnik in urednik, sploh vse. Urejeval je tudi »Drobtinice«, vrh tega pa še spisal brez števila korenitih člankov v razne liste. Tudi razumništvu slovenskemu je podal po »Slovenski Matici« dve izborno pisani knjigi »Uvod v modroslovje« in »Dušeslovje«. In kakšni so vsi ti spisi, ki so prihajali izpod njegovega peresa! Že sedaj vemo, da jih ne pretehtajo centi zlata, ali prav ceniti znali bomo jih še le v prihodnosti. Dr. Frančišku Lampetu v narodu slovenskem zato hvaležen spomin na veke! Poslal nam je sotrudnik našega lista pesmico, s kojo hočemo te-le skromne verstice končati. V SPOMIN dr. Pran Lampetu, umrlemu dne 23. septembra 1900. Semper honos nomenque tuum laudesque manebunt. Vergilij. Vedno bo čast in tvoje ime in slava na glasu. B. F. Krasnih jesenskih dnij čas, spremeni se v žalost pregrenko, vsak kraj slovenske zemlje toči prebridke solzč! Kdo nadomestil nam bo brezmerno veliko veliko izgubo? Kdo nam dal zopet moža, kakoršen on nam je bil? Čvrsti značaj, preblago sreč, izredna marljivost, bistrega uma ostr6st, združena ž njo učenost, svojstva prekrasna so res mu dičila dično osebo, kakoršne malokedaj beli ugledajo svet. Kaj je že bil in kaj bi še bil mu vdani mla dini, ako mu nebi očij grozna zatisnola smrt? Kaj je že bil in kaj bi še bil slovenskemu ljudstvu, ako ga nebi pokril v dobi najlepši že grob? V dobi najlepši, ko svoj je širil zaklad med Slovenci, ki mu dolgujejo čast, dokler na svetu jih bo. III. Nižje šole; a) kmetijske s celoletnim poukom: 41, od teh 13 nemških, 1 nemsko-rusinska, 1 nemško rumunska, 1 nemško laška, 15 čeških, 6 poljskih, 1 laška, 1 srbohrvatska in 2 slovenski, to je v Grmu na Kranjskem in v Gorici na Goriškem, obe deželni; b) kmetijske z polletnim poukom: 59, od teh 20 nemških, 36 čeških, 1 nemško-češka in 2 poljski; c) za gozdarstvo: 9, od teh 7 nemških, 1 češka in 1 poljska; d) za mlekarstvo in gospodinjstvo: 13, od teh 8 nemških, 4 češke in 1 slove n s k a, namreč gospodinjska šola v Ljubljani, ki jo pa vzdržuje posebno društvo; e) za vrtnarstvo, sadjarstvo, vinarstvo, la-narstvo in hmeljarstvo: 18, od teh 9 nemških, 3 nemško-češke, 2 češki, 3 poljske in 1 laška; f) za pivorarstvo in žganjarstvo: 4, od teh 1 nemška, 2 nemško-češki in 1 poljska. Vseh šoi je 165. Poglejmo, kolika je skrb države za te šole! Celih 8 vzdržuje, namreč 6 nemških in 2 poljski! Ali se ne vidi tukaj zopet tisti kmetu prijazni nemški liberalizem, ki ima državno krmilo v rokah? Deželnih šol je 48 in med temi imamo Slovenci 2, in sicer le tam, kjer smo v večini; na Kranjskem in na Goriškem, kjer smo pa v manjšini, tam nimamo nič, torej ne na Štajarskem, ne na Koroškem in ne v Istriji. Posebno poučno je v tem oziru Šta-jarsko primerjati s Češko, ker se vidi, kako Čehi skrbijo za Nemce, ki jih je v deželi tretjina, in kako Nemci za nas, ki nas je v deželi ravno tolik del. Čehi so na deželne stroške ustanovili sebi 3 šole, Nemcem 2 (v eni se uči tudi češki), dasi so ti imeli že eno državno višjo šolo, oni sami pa nobene; tako je storil Nemcu Slovan, kako pa Nemec nam? Doslej smo od njega le dobili surovosti, roganje in zasramovanja, sebi pa je s pomočjo našega denarja napravil 4 šole k uni, ki jo ima od vlade! V pregledu smo tudi videli, da imajo Čehi mnogo šol, dasi jim takih ne daje vlada in dasi so jih tudi na deželne stroške ustanovili le jako malo. Vse so do malih izjem društvene; le par jih vzdržujejo občine in tudi posamezniki, vse drugo pa društva. Čehi si vedo sami pomagati. Učimo se od njih! Politični ogled. Cesar se je iz Gorice srečno vrnil zopet na Dunaj. Slavnosti v Gorici ob navzočnosti cesarja so bile velikanske. Nadvojvoda Leopold Salvator je premeščen iz Zagreba na Dunaj. Kakor po- ročajo ogerski listi, se spravlja prestava v zvezo z brzojavnim pozdravom, kojega je nadvojvoda poslal jugoslovanskemu škofu Strosmajerju k petdesetletnici njegovega ško-fovanja. Nadvojvoda je bil v Zagrebu pri Hrvatih izredno priljubljena oseba. V nevarnosti smo! Neki rodoljub piše »Edinosti« zaradi velike krivice, ki se godi slovenskim Tržačanom s tem, da jim ne dajo nobene šole, tako-le: Kadar je človek na robu propada, ne izbira sredstev, s katerimi bi se rešil. Istotako smemo mi primorski Slovani gledati na kakovost sredstev za našo rešitev le v toliko, da ista niso v navskrižju z zakonom. Mi smo v nevarnosti se svojo eksistenco in nikdo nam ne more šteti v zlo, ako se poslužujemo vseh dovoljenih sredstev. Jedno tako sredstvo nam je na-svetoval gosp. dr. RyMr na predzadnjem shodu pri sv. Jakobu: Gospod dr. Ryb&f je nasvetoval, da bi se z obupnim klicem obrnili do vsega slovanskega sveta, da bi nam isti pripomogel, do česar nam noče pripomoči lastna država (namreč do lastnih slovenskih šol), katere podaniki smo. Kdo nam more zameriti, ako izvršimo ta nasvet dra. Ryb&fa?! Saj s tem posnemamo le vzglede Nemcev in Italijanov! Nemci donašajo kar očitno pruske marke v ponemčevanje slovanske mladine! Lahi se kar natecajo v podpiranju iredentarskih društev, katera imajo namen poitalijančevati naše otroke! Mi in le mi smo trpeli do sedaj in gledali, kako nam neavstrijski novci tuj-čijo naše sinove ter uničujejo našo bodočnost! Dovolj je bilo, da je kdo izustil ime Rusija ali besedico rubelj, in že je bil zapisan v črno knjigo! A to ne le na oblastnijah, ampak obsojali so ga celo lastni bratje in sinovi istega naroda! Dokler je avstrijskim Nemcem in Italijanom dovoljeno vsprejemati marke oziroma lire, dotlej tudi mi ne moremo biti nevarni revolucijonarci, ako iščemo materijalne pomoči od svojih bratov — pa bili isti, kjer hočejo. — Dovolj dolgo smo odlašali s tem korakom, vedno nadejaje se, da vlada stori svojo dolžnost nasproti nam. Ali ko vidimo, da je prazna ta naša nada in da se misli zanemarjati nas še naprej, smo prisiljeni misliti na samopomoč. Če se torej obračamo do svojih bratov, storili smo to v skrajni sili! Po 16-letnem brezuspešnem boju za eno samo slovensko šolo; potem, ko smo izkazali in dokazali, da imamo nad 500 otrok, godnih za šolo, in potem, ko se nas povsod vodi — za nos: nam ne more živa duša zameriti, ako stopimo pred vse Slo-vanstvo, proseči, naj nas pomaga rešiti! Umreti, in to, ko je človek še mlad, čil, je grozno, a najhujše je, ako mora gledati smrti v obraz! V sličnem položaju je vzlasti tržaški Slovenec. Mi smo čili in zdravi. Imamo trdno voljo živeti, ob enem pa moramo gledati, kako naš narod hira, kako ga grize črv tujinstva, in bati se moramo, da to tujinstvo uduši naš miljeni narod, zapuščen od vlade in držav, ako ga ne rešijo krvni bratje!! Da se to ne zgodi — na delo! — Slovan: pomozi! Vojska v Jnžni Afriki. Poveljnik angleških čet v Južni Afriki je odpoklican na Angleško in imenovan vrhovnim poveljnikom cele angleške armade. Vojska v Južni Afriki se še v malih praskah vedno nadaljuje. Vojska na Kitajskem. Ko je došel nemški poveljnik grof Waldersee na Kitajsko, zdelo se je, da se bo zopet vojska začela. A sedaj je mirno in tudi Nemčija se ne kaže nenaklonjena mirovnim pogajanjem. Dopisi. Maribor. (Slomšekova slavnost). Ko berejo čitatelji »Slov. Gospodarja« poročila o večjih in manjših slavnostih, ki se prirejajo v raznih krajih slovenske domovine na čast nepozabnemu Slomšeku, se jim gotovo vsiljuje vprašanje, kje so mariborski Slovenci, t. j. tisti Slovenci, med katerimi je naš dični Slomšek zavzemal tako odlično mesto, katere je navduševal k ljubezni do naroda in domovine, kje so ona društva v Mar boru, katerim je bil Slomšek vesten član. Nekoliko prepozno sicer, a vendar da dobijo bralci odgovor na to vprašanje, moramo kratko povedati, kaj se je v tem oziru storilo v Mariboru. Bralno in pevsko društvo »Maribor« priredilo je v nedeljo 16. kimovca t. 1. na vrtu »Narodnega doma« v Mariboru Slom-šekovo slavnost, ki se sicer ne more meriti z velikimi slavnostmi na Ponikvi in v Ljutomeru, ki tudi ni bila taka, kakoršna bi se ravno od mariborskih Slovencev z ozirom na zasluge slavnega našega vladike smela pričakovati, ko bi bili vsi storili svojo dolžnost, ki pa dela vendar vso čast bralnemu in pevskemu društvu »Maribor«. Z ozirom na skromna sredstva društva in na razmere, s katerimi se je v Mariboru boriti, je slavnost res pray dobro uspela. Vrt »Narodnega doma« in posebno veranda, bila sta z zelenjem, zastavami in lampijoni, transparenti in venci tako bogato in okusno okrašena, kakor še nikdar. Sredi raznih cvetic je stai pred odrom kip pokojnega Slomšeka, ter nas Nismo Slovenci samó, ki njega slaviti smo dolžni; vsega Slovanstva obseg, Sla-vinih sinov nebroj Časti in čislaj moža, žrtvujočega vse domovini, ki jej bil steber je čvrst, jej bil podpornik je jak. Dokler bo gledal Triglav na drago nam zemljo slovensko, dotlej mu bodi spomin v srcih hvaležnih cvetoč. p.