•L0«KJa«5PMU idopisid ^ Vurberg. Ob 251etnici svoje zveste službe nas je zapustil dne 15. julija t. 1. organiat in cerkovnik g. Anton Fan&dl ter se preselil s svojo blago družinico v svoj domači. kraj k Sv. Juiriju v SIov. goricah. Lepo število let je kra&il z rožicami in s petjem ljubko cerkev Matere božje na Vurbergu, zibal zvonove, se udejstvoval tudi na polju prosvete, zato naj mu bo na tem mestu izrečena zahvala in čast priznanja in obenem želimo Vurberčani, da bi bil g. organist s svojo družino prav srečen in zadovoljen tam gori v raju Slovensrkih goric! Da pa bi bili Vurberčani brez organis^ta, to pa ne! Še isti dan smo drugega dobili. Iz pohorake Puščave je priromal in ponosnL smo nanj, ker je iz domačega kruha. Je še mlad, zato pričakujemo veliko od njega. Da bi le našel umevanje za svoje delo med mladino, pa bo že. — Naiše prosvetno društvo je v duhu poromalo v Rajhenburg, ker se drugaee zaenkrat ni dalo izpeljati. Pa upamo, da bo šlo dirugič. Zdaj pa se pripravljajo na znamenito narodno gro »Domen« za nedeljo dne 16. septembra popoldne. Zapelo se bo tudi več lepih pesmi pod vodstvom novega g. orgarteUi. vf«ffej, kdor bi rad res kaj lepega videl io slia&j,NjTaj ne pozabi na 16. september. Vse je dobro-došlo, domače in tuje! Sv. Baibara v Halozah. V časopisih vedno čitamo o vremenskih nesrečah po celi Sloveniji. Gotovo bo zanimalo na.še znance in prijatelje poročilo o posledicah toče, ki nam je pokončala naše vi.nograde, polja in sadonosnike dne 23. julija t. 1. Naši vinogradi so zopet ozeleneli in pogmali gr-ozdje, katero bade cvetelo kmalu, znanienje, da bo drugo leto izostalo. Naše sadno drevje cvete že drugič, zopet zna-. menje, da v bodočem letu ni pričakovati sadu. Naša skromna polja v hribih pod goricami, če jili smemo sploh polja imenovati, so od nag-. lih ploh in nalivov zgrabana, plodna in gnojna zemlja odnešena s pridelki vred v doline po travnikih. Ljudje so brez vsakdanjega kruha. Sočivje je zbito, zelenjave ni. Edino zelje se popravlja. Narod nima denarja za sol in nujne druge potrebe, zaslužka pa ni no-benega. Naj^ huje so prizadeti mali lastniki, ki nimajo zemlje zu, pridelovanje žita, za lastno pot.rebo, in' kateriin služi košček vinograda za preživljanje in za vse. Kadar mu toča to uniči, je uničen popolnoma in je siromak. Tako se vsem godi, katerim je vse uničeno. Preti nam lakota! Oblasti prasimo za padporo in živež! Velika Nedelja. Pri kapelici sv. Ane na Drakšlu bo daroval v petek ob sedmih zlato sveto mašo č g. Jožef Kranjc, župnik iz Zlatega polja. K temu redkemu jubileju mu tudi mi naj-: iskrenejše častitamo, želeč mu obilo božjega blagoslova še na mnoga leta! — Kmalu bo jesensko delo pri kraju in bo več časa za čHanjs knjig. Zato priporočamo predvsem mladini, da se knjižnice poslužuje v prav obilni meri. Odprta je vsako nedeljo pred drugim sv. opralom. V kratkem se bo nakupilo tudi več novih knjig. — Žične ograje iz bodečih žic vršijo poneko-d ob javnih poteh svoje »hvalevredno'< poslanstvo. Trgajo namreč ljudem obleko, ponekod človeka tudi ranijo, ker se jim mora često zlasti v zimi poslužiti, ko jim spodrsne. Zato prosimo vse lastnike takih žic trdo ob potih, da jih odstranijo od javnih poti in fih zamenjajo z navadnimi gladkimi, proti katerim nihče nič nima. Bodeče žice na takih mestih pač odražajo surov značaj in neolikanost človeka. Sicer pa riismo na fronti, kjer se taka žica lahko prav hvaležno uporablja. Sv. Frančišek v Savinjski dolini. V zadnjem ča&u smo doživeli več lepih slovesnosti, o katerih naj zvedo tudi čitaielji našega »Slovenekega gospodarja«. D:ie 8. julija, na takozvano »stražko nedoljo«, ko se pri nas obhaja obletnici posvečenja cerkve, je bilo pred slovesno procesijo blagoslovljeno novo cerkveno bandaro (križ), katero so kupili fantje iz vasi: Meliš"", Homec, Podhom in Steoski vrh. Niso se ustrašili, v tej težavni denarni krizi, velikih stroškov, saj je bilo treba skoro pet jurjev; zato pa so jim nekoliko pripomogli tudi gospodarji, žene in dekleta. Dne 5. avgusta smo slovesno obhajali »lepo nedeljo« pri prijazni podružnični c&rkvi sv. Jakoba v Okonini, katero so meseca februarja ognjeni plameni niočno poškodovali, da je zgledala kot ruševina, a je sedaj s pomočjo vašeanov in drugib vrlih dobrotnikov se lepo popravila, takorekoč pomladila in napravlja prijazen vtis na obiskovalca. — Ua ne bi naši gasilci zaostajali za sosednjimi, »kadar vstane ognja sila«, so si nabav:.:i novo motorno brizgakio, katera je bila v nedeljcf dne 19. avgusta blagoslovljena. — Še pevski koncert gornjesavinjskega okrožja, ki ^e je vršil dne 26. avgusta v Radmirju, naj tu omenimo. — Posestn.ik M. Cizej, p. d. Zvonar, je radevolje dal na razpolago svoj prostran! kozolec, katerega so naši fantje in dekleta lepo okrasili. Res veselje je bilo ppslušati po3amezne pevske zbore, ki so pod vodstvom svojih ipožrtvovalnih pevovodij kar tekmovali, kateri se bo boljše postavil. Največje navduSenje med ljubitelji naše pesmi, ki so se v lepem številu zbrali, pa so dosegli, ko so pod veščo roko dirigenta g. profesorja M. Bajuka iz Ljubljane odpelj pet pesmic. Pevci in pevke, le karajz.no napiej, saj višite važno nalogo za povzdlgo kulturnega napredka! Bog vas žirvi! Sv. Ema ob Sotli. Pri nas smo praznovali slovesno pobožnost večne molitve, pri kateri smo eastili evharističnega Kialja in njegovo mater Marijo. Verniki so se hvalevredno udeleževali molitev in so z veliko vnemo sledili pridigam, katere je imel vlč. g. Leopold Kolenc, župnik pri Sv Vidu pri Grobelnem ter šentemski rojak. Koucem meseca avgusta nas je posetil g. Ivan Vukina, župni upravitelj na Vini gori, v spremstvu elanic vinogorskega prosvetnega društva. Pri nas se pripravljamo na slovesen sprejem deklet v Marijino družbo. Dež je nekoliko škodoval našim vingradom, po katerih je grozdje že skoro zrelo in bodo pričeli kmalu s trgatvijo. Pričakujemo dobro kapljico in upann, da si bomo z izkupičkom za vinski mošt vsaj nekoliko opomagli iz neznosne gospodarske krize. Pri nas je huda za denar, kakor še nikoli! Griže. V nedeljo dne 9. t. m. se je poslovila /iaša dekliška Marijina družba od pridne mladenke Terezije Poteko, ki gre te dni v Belgijo, da se tamkaj in ipotem še v Franciji izobrazi z; misijonarko. Kot taka hoče delovnfi v Bengaliji. Vsi smo ji želeli za slovo mnogo sreče 'in prav obilno božjega blagoslova v vzvišenem poklicu. Pišece. Klopotci že pojo svojo veselo pesem po vinogradib, grozdje pa zori, zoiri. Vesel je tudi obraz vinogradnikov, ko se mu obeta še tlokaj dober pridelek, če bo le vreme še vsaj 14 dni vzdržalo. Toda portugalka je že zrela. In iz njenih nasadov doni ve;5ela pesem trgačev. To je življenje v vinskih goricah naiših! — S poukom na šolah" smo tudi pričeli. To je vam »živžav« po razredih, ko se je raz-igrana mladina zbrala, da si z »uma svetli-m mečem« utira pot k učenosti im v bodočnost. Z novini šolskim 1-etom pa so nastale na našib šolah spremembe. Gdč. Cetin Rozika je nastopila za eu mesec bolezenski dopust. Bog ,ji daj skorajšnjega zdravja, da bo potem čila ;.n krepka prijela za delo! Gospa Ravtner Jakobina je prestavljena v Sevnico. Na novem službenem mestu ji želimo obilo uspeba in sieče! Upamo, da bo prosvetna oblast kmalu poslala nadomestilo na njeno mesto. V Globoko pa je nastavljena na prazno mesto Skalamera Keda iz Biig v kočevskem srezu. — Naš novomašnik C\ g. Petančič Franc je s 1. septembrom t. 1. imenovan za prefekta v dijaškem semenišcu v Mariboiu. Častitamo! — Kaj pa Fricl, bi utegnili vprašati? Odkar je prišel iz ButaJ, si ni mogel najti miru. Vedno je brskal okrog. In nekje je iztaknil »Prelom«, To je bilo nekaj za njega. Zdi &e mu, da se je v Butalali navadil le nergati in sitnariti. Že ga je hotelaboljša polovica nazaj po&lati po svetu, ko je sarno sitnaril, a je Bog to preprečil. Tužno vest moramo namreč javnosti sporočiti, da je naš g. Fiicl nevarno zbolel. Eni pravijo, da je bolezen odtod, ker je bral »Prelom«, diugi bolj bjihtni pa trdijo, da mu več podnebje pri nas ne prija, ko se je butalskega navadil. ln največ skrbi dma z njim seveda njegova boljša polovica. Kako se reva boji, da ji ne bi Fricl umrl. Svetuj&mo ji, naj pošlje po zdi-avnika v Butale. Morda bo ta edini reši! njenega ljubega, dragega Fi^iclua. Rajheriburg. Na Marijin praznik dne 8. sentembra je bilo zjutraj med rano mašo ukradeno kolo rudarju Franju Voldkovsky iz Senovega, med časom, ko je bil v cerkvi. Kolo je znamke »Opel« št. 92.023, sprednji del pobarvan želeno, drugače črno. Balanca navzgor zakrivljena, tanka, z rdečimi gumijastimi držaji in svetla. Kolesa pobarvana črno in zelenc črte so na njih nekako krive. Kolo je dirkalno. Blatniki imajo niklaste zakrivljene droge. Plašči so zaštopani s čevljarskim strojem, siccr pa v dobrem stanju, Sedaj jc nekoliko zarjavel in na vrhu nekoliko opraskan. Ker bo tat gotovo skušal kolo spraviti v dcnar, sc naproša vsakdo, če bi kaj takega doznal ali opazil, prijavi najbližnji orožniški postaji, ali pa proti gctovi r.agradi na naslov: Franjo Voldkovsky, Senovo 62, pošta Rajhenburg. Iz zagrebške torbe. Vedno kaj novega! Prav res je to lepo in modro napravM Stvaraik, da je naredil zeml.io okrog'lo. Tako je res kar t.očno. če trdim, da je Zagreb središče sveta, Kako ne? Ravno v Zagrebu je evrop&ka avto-tekma dosegla svoj višek, evropskih in jugoslovanskih in balkanskih kongresov smo imeli, sedaj pa iniamo še balkanske tekme. Kdo bi torej trdil, da ni Zagreb na sredi sveta! Zato pa tudi pogleda solnce vsak dan doli z neba, če mesto Se v i eclu sto.fi. Torej balkanske olimpijske tekme 8o bile zadnje dni središ^e zanimanja. Pokazale so, da so Grki najboljši balkanski tekači in &kakači in športaši. Albanci pa najbolj modri . . . Kaj bi dirjal za prazen nič, tako i=i je presodil Albanec, pa je po neknj korakih postal iz igralca gledalec. :— Velesejem je otvorjen. Letošnji je že njegova 25. letnica. Reklnma je seveda jako glasna, kot vedno, a ¦felese.jem sam, »zagrebški zbor« se mu reče uradno, pa le ne bo vseh ^adovoljil. — Cevkev sv. Roka je Bedaj v popravilu. Znotraj se bo kar vsa pomladila in (udi na zunaj bo dobila nekoliko drugo lice. Želeli bi si mi seveda bolj radikalno spremembo, toda glavno besedo ima dertar in ne naše želje. — Bivši sloven&ki pevovodja pri Sv. Roku Janez Gorenjšek se je te dni pbslovil 0(1 Zagreba in odšel na lepo službeno mesto kot profesor in organ:st v Vukovar. Iz zagrebške torbe. Lintvern v Ljubljani — kro-. kodil v Zagrebu. Starc pravljicc so postale res-: nične. Samo to je razlika, da se je v pravljicah dobil komaj, komaj en junak, ki se je drznil nad strašo zverino — a sedaj pa Ljubljana in Zagreb kar gorita v junaškem navdušenju za linlverne n krokodile. Pa so jih ukanili enkrat Ljubljančani Zagrebčane, drugič pa Zagrebčani Ljubljančane, Lintverna so ujeli Ljubljančani — saj veste, onega lintverna, ki ga je Belgijec Cosins pripeljal v Prekmurje. Veliko mrež so Zagrebčani naslavili, pa se jim je ta lintvern le izmuznil v Ljubljano. Kaj si mislite! Pač ni bilo to Zagrebčanom pravf Pa so ti Ljubljančani postali predrzni. Ko je prišla ona čudna zverina — morski pes ali morski volk — ali pa če mu rečemo krokodil, ker se to vse bolj imenitno sliši. Ej, to je bila huda reč! Da bi to morsko zverino odpeljali Ljubljančani! Ne, cel Zagreb se je dvignil! In »krokodila« so prepeljali v Zagreb, a Ljubljančani si zastonj brusijo junaške meče, da ga bodo secirali. Nič ne bo iz tega. Ne damo ga! Tako so se oglasili Zagrebčani. In tako je razsodila oblast, da S9 zver — mr(va scveda — ne sme ;;iz zdravstvenih razlogov« nt«' kamor prcvažati, in bo osfala Zagrebu kot spomin slavnc zmage iz junaških dni krokodilov in lintvernov. No pa je ta »krokodil« neznansko prišel prav. Velesejem bi ostal prez pravega odmeva, če ne bi imeli tam razstavljene te strašne zverine, tako pa sve kar drvi, da bi videlo, kako izgleda osem metrov dolga zverina. Sveti Rok! Sedaj šele vemo, koliko nam je ta cerkvica vredaa! Sedaj, ko nimamo kam k maši. Čcprav ljudje vedo, da ni službe božje, pa vseeno se jih nabcre ranogo, da vsaj presodijo, kako in kaj in vidijo, če bo že v nedeljo kaj. Delo pa po raalo napreduje in v dveh tcdnih bo že cerkev zopet prosta in upamo, da nas bo že prvi pogled vanjo prav razveselil. »Naš dom«, zavetišče za dekleta, ki iščejo službo, ki \e obenem posredovalnica za službe, se je iz Beogradske ulice prcselil v Bakačevo. Po imenu ulice bi kdo sodil: ta pa že menda ni več v Zagrebu, ker je beseda Bakačeve ulice tako tuja. Pa je ta ulica prav v srcdi mesta. To je ulica, po kateri gremo iz Jelačičevega trga do stolne cerkve. »Naš dom« je sedaj v Bakačevi ulici št. 4, .drugo nadstropje. Slovenska dekleta, ki pridejo iskat službo v Zagreb, naj opozorim, da je dobro službo težko dobiti, zato naj ne hodi dekle, katero si more kako drugače pomagati, tista pa, ki pricfe, naj se kar v »Naš dom« zateče. Saj najti je hišo prav lahko.