o
«a* mm
MMl
Leto I - Štev. 22
UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - via IX Agosto 8 Tel. (0432) 7 13 86 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92
ČEDAD 15.-30. novembra 1974
Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450
H
Izdaja	^ ZTT
Tiskarna R. Liberale - Čedad
Odgovorni urednik: Izidor Predan
Izhaja vsakih 15 dni
NAROČNINA: Letna 2000 lir Za inozemstvo: 3000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374
Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361
» ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207
Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 100 lir
PREPOROD ALI PREMIK ?
Razni opazovalci beneških dogajanj ugotavljajo in pišejo, da doživlja Beneška Slovenija svoj narodni preporod. Je to res? Po našem mnenju so ti opazovalci nekoliko prevzeti od optimizma in entuziazma. Beseda preporod je šele prevelika za naše današnje razmere. Da je nastalo v zadnjih letih pri nas več kulturnih društev in skupin, ki se borijo, združeno ali vsak po svoje za naše narodnostne, gospodarske in socialne pravice, ne pomeni še, da doživljamo svoj preporod. Lahko in to z veseljem ugotavljamo le to, da je prišlo do pozitivnih premikov. Tega ni mogoče zanikati, saj so vidni rezultati na vsakem koraku, posebno pa ob množičnih udeležbah našega prebivalstva na kulturnih manifestacijah, na raznih shodih in konferencah, na katerih se obravnava problematika Beneške Slovenije.
Da je prišlo do teh premikov, je brez dvoma velika zasluga tistih, ki so delovali v težkih časih in pogojih, ki niso čakali boljših časov za oranje beneške ledine, ki so večkrat trdovratno vztrajali in vzdržali pred napadi in celo pred represijami.
Zasluga gre tudi današnjim mladincem, posebno intelektualcem, ki so, na ta ali drugi način, prišli do svoje narodnostne zavesti, doma ali po svetu in so danes steber našega delovanja in gibanja.
Končno so se spremenili tudi odnosi med našim manjšinskem gibanjem in oblastmi ter strankami ustavnega loka. Ti odnosi so se, ne samo spremenili, ampak tudi izboljšali, čeprav ne gre vse naprej gladko, kakor bi sicer želeli.
Do sedaj smo se srečali na uradnih sestankih skoraj z vsemi strankami ustavnega loka. S tistimi, ki se nismo še, se bomo v bližnji prihodnosti. Na teh sestankih smo predočili strankam naše probleme in težave ter jim predložili naše konkretne želje in zahteve. Stranke smo zaprosili večjo zavzetost pri reševanju naših problemov,
priznanje statusa narodne manjšine in korenitnejšo borbo za uveljavljanje načel republiške ustave.
Stališča strank do obstoja naše manjšine so različna, nekatera pozitivna, druga negativna, a že samo dejstvo, da so bili pripravljeni predstavniki strank sesti za mizo z nami, nas sprejeti kot enakovredne sobesednike in diskutirati z nami o naših vprašanjih, je pozitivno. Za tiste, ki so nam izrazili razumevanje in podporo, bo čas pokazal njihovo dobro voljo in iskrenost. Pri tistih, ki nismo bili deležni razumevanja, bomo morali vložiti vso skrb in napore, da pride enkrat vsaj do razumevanja z njihove strani. Skratka, tudi v odnosu nekaterih strank je prišlo do določenega pozitivnega premika. Vendar mi se ne moremo zadovoljiti s seda-njem stanjem, niti ne smemo zaspati na doseženih rezultatih, če hočemo iti od premika do preporoda, posebno zato, ker so na delu reakcionarne sile, ki se poslužujejo vseh sredstev, da bi uničile ali vsaj zmanjšale naše pridobitve.
Nekateri, kar se tiče priznanja in vživanja naših narodnostnih pravic, spoštovanja šeg in navad, so sedaj pripravljeni za ohranitev vsega tega našega bogastva le kot neko folklorno posebnost, kakor neko starinsko vrednost, ki jo je treba spraviti v muzej, kjer jo bodo občudovale naše prihodnje generacije.
Ge ti ljudje prihajajo k nam s temi nameni, bi bila velika nevarnost, da zapeljejo naše delovanje in naš pravični boj v drugo smer, daleč od tistega, ki je za nas vse dokončni cilj, da bomo vživali, kot vsi Slovenci v Italiji, vse narodnostne pravice, na vseh področjih. Za dosego teh pravic se moramo še naprej boriti in v naši borbi nam ne more biti koristen polovični človek. Ta mora biti popoln, cel, iskren in vdan stvari. Samo tako bomo lahko prišli do našega preporoda.
IZIDOR PREDAN
OBVESTILO NAROČNIKOM IN BRALCEM
Obveščamo cenjene naročnike in drage bralce,da bodo dobili v prihodnji številki poštno položnico, s katero bodo lahko poravnali naročnino za Novi Matajur.
Je jasno, da to obvestilo ne velja za tiste, ki so naročnino že plačali.
AVVISO AGLI ABBONATI E LETTORI
Avvisiamo i nostri cari abbonati e lettori che nel prossimo numero troveranno l’assegno postale, con il quale potranno effettuare il versamento per l'abbonamento del Novi Matajur.
E' chiaro che questo avviso non serve per chi ha già effettuato il pagamento.
V Ziirigu so se zbrali na vseevropskem srečanju
emigranti iz naše dežele
V soboto 2. in nedeljo 3. novembra je bilo v Ziirigu vseevropsko srečanje emigrantov iz Furlanije-Julijske krajine, ki so ga sklicale organizacije ACLI - ERAPLE, ALEF in Zveza slovenskih emigrantov iz Beneške Slovenije. Te organizacije so namreč ustanovile pred časom v Vidmu skupni koordinacijski odbor z namenom, da dosežejo združitev emigrantov iz naše dežele okoli specifičnega skupnega programa in enotno nastopanje organizacij, ki branijo interese emigrantov in se borijo za odpravo te hude hibe naše družbe, ne glede na ideološke in druge razlike med njimi.
Srečanje, ki se ga je udeležila vrsta predstavnikov emigrantskih organizacij iz vse Evrope, se je vršilo prav v tem duhu in smislu in je bilo zelo važno in pomebno.
Na tem srečanju je bila prisotna zelo močna delegacija Zveze beneških emigrantov. Naši številni predstavniki so govorili na konferenci in predočili probleme Beneške Slovenije. Udeleženci konference so obžalovali odsotnost deželnih o-blasti in pohvalili prisotnost deželnega svetovalca Draga Štoke, ki je znan prijatelj emigrantov. Deželni svetovalec Dušan Lovriha se ni mogel udeležiti srečanja iz zdravstvenih razlogov.
Lepo bi bilo, če bi se bili udeležili tega važnega srečanja dopisniki radia in televizije iz naše dežele, a vse kaže, da jih problemi emigracije ne zanimajo. Drugačno zanimanje pa je pokazala švicarska javnost, radio in televizija, ki je posnela začetek konference, ko so predsednik ALEF in tajnik ACLI-ERAPLE v Fur-lanščini, tajnik naše Zveze emigrantov Ado Cont pa v slovenščini pozdravili prisotne in orisali namene srečanja ter namene posameznih organizacij.
Na odtvoritev srečanja, ki je bilo v dvorani (Casa d’Italia 1 je prišel tudi predstavnik italijanskega konzulata dr. Ruffini, v nedeljo pa so prinesli pozdrave tudi predstavnik in soustanovitelj (Federazione Colonie Libere Italiane). Medni, od ACLI, Mani in drugih sindikalnih organizacij.
(Nadaljevan)e na 2. strani)
Naša minatoria pred belgijansko miniero.
Lietos bojo praznovali minatorji Sv. Barbaro v Gorenjem Tarbju
GOR PRIDE VIDEMSKI NADŠKOF AN PREDSEDNIK COMELLI
PROGRAM:
LJ sriedo 4. decembra se zberejo minatorji iz usieh
<raju u Čedadu pred Veliko cerkvijo (Duomo).
Db	9,30.	uri	odhod iz Čedada;
Db	10.	uri	srečanje z minatorji iz Grmeka	an	Re-
čanske doline, u Škrutorem, ki se dol parpejejo z avtobusom;
Db 11. uri Sv. Maša u Gorenjem Tarbju an pože-gnanje podobe Sv. Barbare, ki ga bo opravu videmski nadškof;
Db	13.	uri	skupno, socialno kosilo;
Db	15.	uri	kulturni program (Akademija),	na	kateri
bojo sodelovali: Briški oktet, recitatorji an naši godci z Antonom Birtičem -
Zvečer nastopa pevski zbor «Rečan» iz Lies. Vabljeni so tudi šindiki iz naših dolin.
Da bi viedeli, dost judi bo na kosilu, se je trieba prej upisat.
Lahko se upišete na Kulturnem društvu «Ivan Trinko» u Čedadu, Via IX Agosto, 8 -Tel. 71 - 386 al pa par Francu Nocerinu 33040 Clodig - Ville di Mezzo, 3. Minatorji lahko parpejejo za sabo soje žene al pa druge družinske člane.
Za pojasnila naj se obrnejo interesenti na parvi al pa drugi naslov. Minatorji, nasvidenje u Gorenjem Tarbju'.
Franco Fabris na sredi, med Adom Contom (levo) in Ginom Dassijem (desno).
FRANCO FABRIS
PRESIDENTE DELLA COMUNITÀ’ MONTANA CARNICA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Srečanju je oba dneva predsedoval predsednik ALEF, župan iz Ovara in sedaj predsednik Karnijske gorske skupnosti, Franco Fabris.
Predsednik ALEF je v svojem otvoritvenem govoru povdaril pomen združevanja emigrantskih organizacij, enotnih nastopov in skupnih predlogov za rešitev problemov emigracije.
V soboto je imel uvodni referat, v imenu vseh treh organizatorjev srečanja, Gino Dassi, deželni sekretar ACLI-ERAPLE. Dassi je povdaril, da se nahajajo danes emigranti v zelo težkem trenutku, v času zaposlitvene krize. Ta trenutek pa še zaostrujejo iniciative kot protitujski referendum v Švici. Če bi bili uspeli švicarski ksenofobi na referendumu, bi bil nastal velik problem, kam naj gredo e-migranti, saj je jasno, da bi v deželi, zaradi splošne krize in zaradi omaleževanja problema emigracije, ne mogli najti ustrezne zaposlitve. Raven socialnih storitev je v deželi izredno nizka, reform ni od nikoder, tovarne, ki so dobile veliko prispevkov za obljubo precejšnjega števila delovnih mest, se zapirajo, kot na primer tovarne Marzoto.
Dassi je govoril tudi o drugih problemih, ki zadevajo emigracijo in dal konkretne predloge za njihovo rešitev.
Dassijevo poročilo je dopolnil tajnik Zveze slovenskih emigrantov Ado Cont, ki je povdaril, da so hoteli v zadnjih sto letih vničiti Slovence v Benečiji na vse načine, kar se dogaja tudi danes na bolj prefinjen in zato bolj nevaren način.
Narodnostni problemi so pri nas tesno povezani s socialnimi, saj prisilijo ljudi na odhod v tujino prav zato, da bi tam pozabili na svoj jezik in na svoj rod.
V diskusijo je posegel Dino Del Medico, ki je kritiziral deželne oblasti zaradi nerazumevanja za probleme emigracije in za probleme naše manjšine. Rekel je, da se danes ščitijo živali in rastline, človeka pa ne ščiti nihče, ne socialno, ne narodnostno.
Aldo Furlan se je dotaknil v svojem posegu proti-tujskega referenduma v Švici. Govoril je nato o tridesetletnici Rezistence in po-
novnem dviganju faizma, o problemih vojaških služnosti. ki so največja ovira za gospodarski razvoj Beneške Slovenije. Dotaknil se je tudi problemov šoltva.
Pio Cragnaz iz Subida se je ustavil pri izkušnjah sekcije v Subidu, kjer prirejajo vsako leto praznik emigrantov. Oblasti so bile prvo leto prisotne, ko pa so videle in slišale, da postavljajo emigranti svoje konkretne zahteve, jih ni bilo več blizu Letos se Krščanska demokracija sploh ni hotela udeležiti komemoracije požiga vasi, ker je tam, poleg drugih, spregovoril tudi e-migrant.
Alfredo Cicigoj iz Dreke, ki je voditelj sekcije v Ta-minesu (Belgija), je govoril o težkem položaju emigrantov v belgijskih premogovnikih, ki morajo že pri 35 letih v invalidski pokoj zaradi silikoze. Pekel je, da bi se radi vrnili ljudje domov, če bi bili zato ustvarjeni pogoji. Nato je povdaril potrebo po odstranitvi fašističnih zakonov in priz nanje naše narodne manjšine.
Kakor zgleda po intervan-cijah, so dali naši emigranti velik prispevek za uspeh sre čanja v Ziirigu. O svojih problemih so govorili tudi številni furlanski emigranti.
Na koncu srečanja, v nedeljo 3. novembra, so sprejeli prisutni zelo važen dokument, ki vsebuje številne predloge za rešitev problemov emigracije in za zaposlitev v naši deželi. K temu se bomo vrnili v prihodnji številki.
E' stato eletto presidente della Comunità Montana il Sindaco di Ovaro Franco Fabris, socialista.
Oltre alla carica di sindaco, ricopre anche la presidenza deM'ALEF, associazione che cura i problemi degli emi-
SESTANEK ZVEZE NASIH EMIGRANTOV V ZURIGU
V petek 1. novembra je bil v Ziirigu sestanek glavnega odbora Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije.
Na sestanku so bili prisotni, poleg članov glavnega odbora, ki so prišli iz raznih delov Švice, Belgije in Italije, tudi deželni svetovalec dr. Drago Štoka, deželni sekretar
granti e spesso lo vediamo impegnato all'estero tra i nostri emigranti.
L'Unione degli Emigranti Sloveni e i Circoli Culturali della Slavia Friulana, si congratulano con i Camici per la loro valida scelta.
ACLI-ERAPLE Gino Dassi in predsednik Colonie Libere Leonardo Zanier.
Sestanek je odprl Aldo Furlan iz Prapotnega, ki dela že več let v Švici in je sedaj voditelj sekcije naših emigrantov v Aarau.
Po pozdravih gostov, je prevzel besedo Marko Petrič iz Čenebole, predsednik Zveze beneških emigrantov. Zaprosil je tajnike sekcij za poročila o opravljenem delu.
O številnih aktivnostih centralnega sedeža v Čedadu je poročal Ado Cont. Iz njegovega poročila je jasno izhajalo, da je Zveza vse do kongresa dobro delovala ter bila v stalnih stikih z drugimi e-migrantskimi organizacijami iz dežele ter seveda s slovenskimi kulturnimi organizacijami v Beneški Sloveniji.
Nato je spregovoril voditelj Zveze Dino Del Medico. Govoril je o bodočih nalogah in delu organizacije. Omenil je potrebo po restrukturaciji sekcij, ker so se mnogi aktivni člani Zveze vrnili domov. Kadrovski problem je povezal tudi z organizacijo vsakoletnega tečaja slovenskega jezika v Izoli. Ker je trenutno v francoskem delu Švice manj Benečanov, bi bilo potrebno premestiti centralni sedež v nemški del Švice. Nečel je tu-
di problem tiskanja «Emigranta» in pohvalil aktivnost sekcij naših emigrantov v Belgiji. Na koncu je obvestil člane glavnega odbora o situaciji v Benečiji, pri čemer je podčrtal enotnost med slovenskimi organizacijami, ki delujejo na tem področju.
Za Del Medicom je spregovoril deželni svetovalec dr. Drago Štoka, ki je kritiziral deželni odbor, da ni napravil dovolj, da bi rešil probleme emigrantov.
Omenil je velik napredek slovenskih organizacij v Beneški Sloveniji.
V diskusijo so posegli številni prisotni, posebno Luciano Feletig iz Topolovega in Aldo Furlan sta obogatila sestanek s svojima izkušnjama in predlogi.
Na koncu je še pozdravil naše beneške emigrante Leonardo Zanier, ki se je obvezal, da bo storil vse mogoče, da bi na nacionalno konferenco o emigraciji, ki bo morala biti sklicana do konca leta v Rimu, prišel vsaj en predstavnik Zveze slovenskih emigrantov.
Tako so naši emigranti pregledali do sedaj opravljeno delo in sprejeli smernice za bodoče delovanje. O svojih problemih so govorili tudi drugi dan na vseevropskem srečanju, ki so ga organizirali v Zurigu ACLI-ERAPLE, ALEF in Zveza slovenskih emigrantov iz Beneške Slovenije, kakor poročamo na drugem mestu našega lista.
CONFERENZE SUI DECRETI DELEGATI
GLENI A
MARTEDÌ’ 5 NOVEMBRE
Si è tenuta a Clenia una riunione pubblica con dibattito, organizzata dal PSI. Lo scopo di tale dibattito era quello di spiegare la nuova situazione che si verrà a creare nella scuola con l’applicazione dei decreti delegati. Relatori erano il professor Dreosto, rappresentante della commissione scuola provinciale del partito e del dott. Gianni Bravo, rappresentante del comitato democratico genitori di Udine.
Il prof. Dreosto, ha ampiamente trattato sui decreti delegati alla luce della nuova situazione politica e sociale ed economica della nostra società che è in continua evoluzione. Ha pure ampiamente delineato l’attuazione dei consigli di in-ter-classe per le elementari,
di classe per la scuola Media, di Istituto e dei distretti scolastici. Il dott. Gianni Bravo ha relazionato sulla funzione e il peso che i genitori avranno in questi con-stituendi consigli.
E’ seguito un ampio dibattito al quale hanno partecipato tra i vari presenti il prof. Petricig, il dott. Qua-lizza, il Prof. Iacolutti, l’ing. De Luca, il prof. Pittioni e tanti altri.
A conclusione si è concordemente stabilito di proseguire tali assemblee in varie località e frazioni delle Valli per ulteriormente sensibilizzare i genitori sui decreti delegati che tanta funzione avranno per gestire in un modo più aperto e democratico la scuola italiana.
Gl VIO ALE
Il 29 ottobre ha avuto luogo a Cividale, presso l'Hotel Roma, una pubblica assemblea organizzata dal Comitato Scuola Democratica. Il tema, molto attuale: «La partecipazione dei genitori nella scuola», ha interessato genitori, insegnanti e studenti che sono intervenuti alla riunione in buon numero.
Ai presenti il prof. Domenico Pittioni ha esposto il significato che assumeranno gli organi colleggiali della scuola in una società in movimento. Ha analizzato le attribuzioni e la composizione dei va ri organi, da quelli più immediatamente interessati alla vita degli alunni, a quelli che svolgeranno territorialmente, una poltica scolastica di base.
La prof. Fernanda Pascolini ha esposto i possibili obbiettivi di tali organismi esemplificando i campi di intervento.
La discussione ha posto in uce l’esigenza di una associazione permanente sulla scuola, in cui possano trovare e-spressione tutte le componenti della scuola quelli sociali e culturali.
E' per noi importante segnalare la significativa partecipazione all'assemblea in rappresentanze politiche e culturali della Benečija, fra cui: Angelo Salvagno, presidente della Comunità delle Valli del Natisone; Guglielmo Cerno, presidente del Circolo Culturale «Ivan Trinko»; i rappresentanti del Centro Studi «Nediza» ed alcuni responsabili delle sezioni PSI e del PCI delle Valli del Natisone.
Emigranti diskutirajo o svojih problemih v Ziirigu.
DON PASOUALE GUJON
BENEČIJA LA GENTE DELLE VALLI
13
Il germanico Walha passò allo slavo e divenne Valh (Nello slavo civile-ecclesìa-stico:	«Vlachus, generatim
homo romanae originis»). In sloveno: Lah. (Tagliavini).
La parlata delle Valli, secondo Boudoin de Courtenay e altri, è quella che più si avvicina al paleoslavo. E' stata tenuta in onore dai tempi più remoti. Paolo Diacono racconta che lo parlava lo stesso Duca longobardo Ro-doardo e lo storico Nicoletti dice che «il linguaggio slavo era assai più usato nei villaggi (c’erano numerose co-
lonie slovene nella pianura friulana) che la favella for-lana allora incolta e di un ingrato suono». Questo apprezzamento del Nicoletti, inutile dirlo, è soggettivo. Può essere più o meno perfetta, ma ogni favella, appresa sulle ginocchie della madre, è la più armoniosa del mondo.
A S. Paolino, Patriarca di Aquileia, riuscì di convertire al cristianesimo gli antenati delle Valli, solo dopo che eb be mandato in mezzo c loro predicatori sloveni i quali v-introdussero, è ritenuto mol-
to probabile, anche la litur già dei santi Cirillo e Meto dio. A S. Pietro esiste anco ra un messale glagolitico, to-<e a quale in uso tuttora in certi paesi dalmati.
Lo sloveno è una lingue-somigliante ad una pianta d1 bosso pianta dagli avi, che dopo essere durata per cen hnaia di anni, sembra avp 'e sempre le stesse foglioH-ne. Antica, ma sempre fresca.
E’ una lingua concisa. Mentre altre, a volte, per e-sprimere un’idea devono ricorrere a due o più vocodo-ii, lo sloveno le centra in pieno con una sola parola.
A parte il fatto che la distinzione tra lingua e dialetto sia puramente artificiale, si dirà: quello che si usa nelle Valli è un dialetto». Esatto: è un dialetto, però molto più vicino alla lingua letteraria di quello che lo sia, metttiamo, il pugliese all'ita-
liano. Infatti se uno dei nostri si recasse a Lubiana, si farebbe intendere perfettamente, soltanto se escludesse i barbarismi di provenienza prevalentemente italiana Di si accorgerà che il nostro bagaglio lessicale è molto povero. Logico: non abbiamo mai avuto scuole slovene. Malgrado ciò e malgrado fossimo da 12 secoli inclusi in Nazioni di diversa favella aDDiamo conservato ancora i nostro idioma.
A leggere certe frasi del Catechismo o della Bibbia del riformatore Primoz Tru bar, del sec. XVI, si ha l'impressione che Trubar sia no to in uno dei nostri paesi. Il fatto invece è che, tra la quarantina di dialetti slove-nji j| nostro è il più vicino, secondo il prof. Tine Logar e altri glottologi, alla lingua letteraria slovena. Quali ne sono le ragioni? A parer mio sono le seguenti:
1) L'unico luogo in cui la gente delle Valli udiva in modo ufficiale la parola slovena era la chiesa. I sacerdoti la esponevano sulla base di testi e predicabili sloveni.
2) Frequentemente nelle Curie venivano organizzate le «Missioni» della durata di otto giorni. Queste missioni erano tenute da religiosi sloveni prevalentemente di Lubiana. In tali occasioni l’afflusso della gente era straordinario per tutti gli 8 giorni. La chiesa era molte volte incapace di contenere i forestieri che facevano ressa per non perdere nessuna delle quattro istruzioni della durata ciascuna di almeno una ora.
3) I testi dei catechismi sloveni distribuiti nelle famiglie e che i sacerdoti insegnavano ai bambini a leggere correttamente. A questi, nello scorso secolo, si aggiunsero i libri della «Moho-
rjeva Družba» che erano assai diffusi in zona.
Se tanto ha potuto durare, significa che la nostra parlata ha in sé dei valori intrin-sici; i sacerdoti delle Valli se ne resero conto e se ne sono fatti fedeli custodi nei secoli.
Quali sono questi valori? Eccone almeno alcuni.
1) La lingua è un filo invisibile che lega i figli alla casa paterna dove hanno ricevuto una educazione cristiana. Quante volte è stato proprio questo filo a trattenere dai passi falsi il nostro giovane lontano dalla terra natia. Da noi lingua e fede sono sempre state due cose inseparabili. Fino al prossimo passato, non c'era saluto od augurio che non includesse contemporaneamente una e-spressione di preghiera.
(Continua
C3UIOIM
Èli
f
Frontespizio del libro di Don Pasquale Gujon.
RECENSIONE
Opere scientifiche o divulgative recenti sulla Benecjia o Slavia Italiana sono piuttosto scarse ed è necessario ricorrere a C. Podrecca, al Musoni o a S. Rutar, cioè ad autori del secolo scorso, per avere delle informazioni storiche esaurienti a proposito della nostra terra e della nostra gente. Purtroppo queste opere sono reperibili solo nelle biblioteche o presso alcuni appassionati cultori della storia locale e quindi non accessibili al grande pubblico; le nuove indagini storiche, i cambiamenti politici, la situazione socio-economica in continua evoluzione le rendono inoltre un po’ antiquate e, in certi casi, perfino superate. Una lodevole eccezione è rappresentata dal libretto, curato dal prof. Paolo Petricig e daH'arch. Z. Simonitti: «La Comunità Slovena del Friuli».
Era quindi necessario fare il punto sulla realtà attuale della Slavia Italiana e della sua gente oggi più che mai viva e vitale, ricca di fermenti culturali e tesa alla riscoperta della sua vera identità etnica.
Questo prezioso lavoro di analisi è stato fatto da un figlio delle nostre Valli, Don Pasquale Gujon, parroco di Matajur e profondo conoscitore della sua gente in mezzo alla quale è nato e della quale condivide da circa 50 anni le gioie e le amarezze:
Il suo libro: «La gente delle Valli del Natisone», pubblicato nei giorni scorsi, non è propriamente un libro di Storia, nè un trattato di ca-ratteriologia della nostra gente ma piuttosto una specie di «Vademecum», cioè un bagaglio di idee utili di cui ogni valligiano dovrebbe essere fornito per rimanere fedele alla propria identità, per sentirsi fiero delle proprie origini, per camminare a testa alta e non avere complessi di inferiorità nei confronti degli altri cittadini della Repubblica Italiana, nonostante la diversità di carattere, di lingua, di usi e di tradizioni.
«L'intento della pubblicazione — scrive l’autore nella prefazione — è di ricordare alla gente delle Valli di S. Pietro e di S. Leonardo:
1)	che essa è un gruppo,
non soltanto sull piano storico, distinto dal resto dello Stato a cui appartiene. Il dialetto sloveno che vi si parla e il carattere o «anima» della gente che porta tuttora la impronta della sua matrice slovena ne sono la dimostrazione più evidente;
2) che la sua storia non è insignificante come molti tendono a supporre;
3) che l’eredità culturale è tutt'altro che disprezzabile.
4) che i passati Governi italiani si sono sforzati di sradicare ogni parvenza di diversa etnicità, onde ottenere il livellamento col resto della Nazione;
5)che tra le caratteristiche negative degli abitanti delle Valli, la più notevole è il complesso di interiorità in quanto minoranza etnica. Complesso ingenerato da ignoranza e da vari altri fattori, non ultimo dei quali è il clima artificiale di deprezzamento premeditatamente creato e sostenuto da persone responsabili del pubblico ordinamento».
Direi, infine, che «La gente delle Valli del Natisone» è un tentativo, pienamente riuscito, di contro-storia o di contro-informazione. Le informazioni che sono state finora fornite alla nostra gente mediante la scuola, la propaganda o i condizionamenti più o meno subdoli, non possiamo definirle nè oggettive, nè disinteressate; è bene che la nostra gente senta una buona volta anche l'altra campana e faccia poi, in coscienza, le sue scelte.
Una buona occasione per questo lavoro di verifica è rappresentata dalla lettura meditata di questo libro che ha già riscosso lusinghieri apprezzamenti
L'autore, che ha sviluppato le sue argomentazioni basandosi su documenti e fatti concreti, ha inoltre inserito nel testo alcune fotografie molto interessanti e perfino inedite, che illustrano in modo chiaro i passi più significativi dell’opera.
Il libro è stato scritto in maniera tale da essere compreso da tutti in lingua italiana per essere accessibile anche ai nostri amici friulani e italiani.
OCENA KNJIGE ŽUPNIKA PASKALA GUJONA
«La gente delle Valli del Natisone»
Pred dnevi je izšla v Vidmu neobširna knjiga z naslovom «La gente delle Valli del Natisone - Ljudje na-diških dolin» iz pod peresa beneškega duhovnika Paskala Gujona, ki opravlja svojo duhovniško službo že nad 30 let v Matajurski župniji.
Vsako novo delo, ki o-bravnava tematiko današnje Benečije, vzbuja navadno veliko pozornost in tudi radovednost, ne samo med prebivalci nadiških dolin, a tudi pri širši italijanski javnosti.
Vzroki tega zanimanja so zelo enostavni. Obširne o-bravnave beneške zgodovine in zgodovie njenih ljudi so bile pisane na koncu preteklega stoletja, so nedostopne našim ljudem in povrhu so tudi nekoliko zastarele.
Edino izjemo predstavlja drobna knjižica prof. P. Pe-tričiča in arh. Z. Simonittija z naslovom ; Slovenska skupnost v Beneški Sloveniji in ki je namenjena prej kulturnim delavcem kot pa našemu preprostemu človeku.
«La gente delle Valli del Natisone » pravzaprav ni zgodovinsko delo, niti strokovna razprava o značaju
naših ljudi, temveč je neke vrste «Vademecum», to je vrsta zelo koristnih idej, ki bi morale biti last vsakega zavednega Benečana, di hoče ostati zvest svoji narodni identiteti in ki se namerava otresti vsakršnega kompleksa manjvrednosti.
Ta knjiga je tudi neke vrste «Controinformazione»
- protiutež nekaterim zgrešenim in pristranskim pojmom iz področja zgodovine in jezikoslovja, s katerimi so do danes oblikovali mnenje naših ljudi.
Knjiga je zgrajena na dejstvih in dokumentih, zato lahko trdimo, da je tudi objektivna in v tem je njena vrednost. Tu in tam je nekaj zanimivih fotografij, ki vizualno poudarjajo, opozarjajo, ali pojasnjujejo določena mesta v tekstu. Knjiga je pisana v italijanskem jeziku, da bi bila dostopna vsem, tudi našim furlanskim in italijanskim prijateljem.
Toplo jo priporočamo našim bralcem in vsem tistim, ki imajo pri srcu usodo naše Benečije.
Bolo Z.
UN LIBRO BILINGUE
tU L. M or and ini
E’ apparso in questi giorni nelle librerie della regio-
ne un interessante libro di oesia di Luciano Morandini: «L’aringa d’oro - Zlati slanik».
E’ un'opera interessante perchè, oltre ad offrirci pagine inedite dell’arte poetica di questo affermato poeta friulano, è edito in edizione bilingue: in lingua italiana l'originale ed in lingua slovena la traduzione, opera del poeta triestino sloveno Marko Kravos.
Le opere bilingui sono rare, e quelle bilingui italianoslovene lo sono ancora di più. Infatti, accanto al numero già notevole di opere tradotte da e nelle due lingue, l’italiana e la slovena, le opere integralmente bilingui uscite fino ad ora sono quattro o cinque solamente. La prima apparve nel 1956 «Nuova poesia jugoslava» in cui c’è una parte notevole dedicata alla roduzione poetica in lingua slovena.
La seconda opera vide la luce circa due anni fa con il titolo «Krst pri Savici-Batte-simo presso la Savica», la terza l’anno scorso con il titolo «13 poeti sloveni contemporanei», opere tutte facilmente reperibili a Trieste e Gorizia, ed infine «L’aringa d’oro - Zlati slanik», di cui ci stiamo occupando.
C’è ancora qualche cosa da dire su quest'oera: essa è il frutto di un’idea originale nata contemporaneamente negli ambienti culturali slo-
veni di Trieste ed a Capodistria e cioè la pubblicazione di otto quaderni di poesia all'anno, dedicati ognuno ad un poeta.
Così, fino ad ora, sono usciti 24 fogli di poesia o «Pesniški listi», come si chiamano in originale. L'idea sta avendo ora ulteriori sviluppi e proprio il libro di Morandini è il primo dei due o tre libri di poesia che, d’ora in poi, verranno dedicati annualmente alle letterature dei Paesi confinanti con la Slovenia.
Non parleremo qui del contenuto dell’opera, ma diremo soltanto che le difficoltà lessicali della poetica di Morandini sono state colte e risolte in maniera estremamente precisa ed elegante da Marko Kravos, poeta raffinato e sensibile.
La traduzione così, diviene una nuova pregevole versione in lingua slovena, senza però sostituirsi per nulla all'autore.
Vorremmo infine sottolineare l’importanza che opere simili possono avere per l'approfondimento della conoscenza e delle relazioni culturali ed umane tra popoli confinanti ed il ruolo che in tale contesto hanno le minoranze nazionali. Marko Kravos infatti, è uno degli intellettuali più in vista della minoranza slovena in Italia.
M. V.
PISE PETAR MATAJUR AC
Dragi brauci!
Za telekrat pustim na stran opisovanje mojega življenja, da vas ne bom dolgočasil. Donas vam pišem druge stvari, ki se sada dogajajo pi Italiji.
Ko vam pišem, smo šele brez deželnega an centralnega governa u Rimu. Naši politiki zamujajo puno cajta za sestavljanje governov, za pogajanja an poganjanja, za to, kateri partit bo dobiu vič ministru an podsekretarju, roblemi dežele, problemi tistih, ki so brez hiš, posebno delavcev an penzionerjeu naj čakajo.
Videli ste že, da je u Italiji takuo. Kadar se nekateri naveličajo čakati, da bi postali ministri al pa podsekretari, intrigirajo, da se začnejo stari ministri med sabo kregati, pot le se skregajo med partiti, med strankami, ki sestavljajo vlado (governa), pa nastane križi. Vičkrat se takuo gardno skregajo, da se zdi usakemu pametnemu človieku, da je nemogočjo, da bi mogli še kada kupe sedjeti an se lepuo pogovarjati. So glili tajšni, ku tisti moji znanci, ki igrajo na karte.
V moji vasi sem že vičkrat gledu, ko so štiri možje, moji znanci, zmjeraj tisti, igrali u domači oštariji na karte «Trešjet». Usakikrat, prej ko so se pustili, so se presneto gardno skregali med sabo. Obtoževali so adan tega drugega, da gajufa, de je Cigan,
da je skru trejo al pa dojo u rokau, na koliena, da nie odguoriu na farbo an takuo naprej. Potle se paršle na dan buj velike besiede an garde žalitve, ki nieso imiele nič skupnega z igranjem.
«Ti mi siliš na Ravenci čez konfin. Srni že posjeku priesko z debelimi čarnimi gabri!» zar ju je parvi.
«Nie ries, makako, lažeš! Že muoj rajnik nono mi je pravu, da je prieska naša.» se razjiezi tisti, ki mu je bla namienjena žaliteu.
«Ti si navošljiu, zatuo, ker imam debele krave u hlievu, zak so toje suhe ku marnje!» zak so toje suhe ku mumje!»
«Ti si navošljiu, ker imam lepo ženo an je to ja garda ku sedanajstega Ijeta lakot.
Od tojga hlieva san špegaš mojo Marij anco usako jutro, kadar gre gor po štengah u hišo.»
Po teh žalitvah se, po navadi, zaderejo usi štiri an se kažejo pesti, punje pod nuos. Potle se poberejo adan za drugim čez urata, se garduo kunejo med sabo an parsie-gajo, da ne bojo nikdar vič kupe igrali. Od začetka san jim viervu, a potle, ko san jih videu usako nediejo igrati kupe, le za tisto mizo, jim ne vierjem vič.
Takuo kot gledam na tele naše štiri možakarje, ki ne kažejo obedne riesnosti, takuo gledam na ministre an na njih partide u Rimu, ker so glih tajšni. Tudi oni se kregajo, si usega rečejo,
potle se zberejo le za tisto mizo, da bi nadaljevali, da bi šli naprej z igranjem an njih igranje nas puno košta, ker igrajo za naš, ne za njih denar, za našo, ne za njih kožo. U tem so še slabši kot moji znanci, ker oni igrajo usak za soje!
Poglejte no malo, kam so zapravli našo Italijo z njih igranjem. Usak dan je vič delavcev brez diela. Cene blaga, ki ga otrebujemo, so jih uzdignili do zvezdi.
Zadužili so Italijo za tau-žente milijard lir. Zatuo so parsiljeni hoditi od dežele do dežele petjat druge governe an banke, da jim posodijo denar, a tudi po svietu jim ne vierjejo vič. Tisti pa, ki so jim parpravjeni posoditi denar, čjejo u zamieno našo frajnost.
Kadar ne morejo an ne znajo iti vič naprej, kličejo na pomuoč, na oblast «od Boga pošjanega človieka», ki bi s tardo roko očedu umazanijo, ki so jo sami na-pravli, da bi zatisnil usta lačnim delavcam an kume-tam, tajšnega človieka, ki bi «mislu an skarbeu za tise, posebno za delavce, ki bi muorli jesti dvakrat an ne trikkat na dan.» Takuo so parpravjali «golpe», državni udar ali «colpo di Stato», kot se temu pravi po italijansko.
U parpravjanju državnega udara je biu narbuj aktiven «čarni princ» Junio Valerio Borghese, ki je umaru lietos u Španiji, kamor je biu
uteku, kadar so odkrili njega umazano dielo, a nie biu sam Borghese, ki je teu zvezat u kietne Italijo. Bli so še nad njim an pod njim. Po štirih lietih parhaja počasi resnica na dan. Zapadi so že puno judi, med njimi tudi adnega generala, kateri bi biu muo-ru skarbieti za našo varnost, ker je biu zatuo plačjan an je biu parsegli zvestobo Republiki, a je pomagu tistim, ki so tieli spet postavit na nuoge čarno diktaturo.
Kaj sta dielala takrat ministra za obrambo (difesa) an za notranje zadeve (interni)? Imamo ministre, ki nič ne vedo, nič ne znajo. Minister od policije ne vje, če se parpravja «colpo di Stato». Minister za dielo ne vje, da imamo na stuotke taužentu delacev brez diela. Zakladni minister (del Tesoro) ne zna adminištrat denarja, če smo zaduženi za taužente an tau-žente milijard lir. Gor ne use tuole pride samuo par sebe človieku, da se upraša, zaki muora usak tisti, ki se parpravja, da bi dielu an me-štier, napravit izpite (esame), tudi če se parpravja za prodajat vino, jabuke, hruške al pa solato, čene mu na dajo licence? Ministri pa postanejo ministri brez izpitov, brez esamov, zatuo imamo od njih tiste rezultate, ki jih imamo, zatuo je Italija u tajšnih škhipcih an težavah. Al je takuo?
Vas pozdrav j a vaš
Petar Matajurac
KAJ SE JE ZGODILO
POČASTILI SMO PADLE PARTIZANE
U sriedo 30. oktobra je paršla u naše doline delegacija tolminskega komuna an jugoslovanskega konzulata iz Trsta, da bi položila kranjecelne na grobove padlih partizanov, ki so pokopani po naših dolinah. K delegaciji so se pardružili še predstavniki kulturnih društev an Zveze emigrantov iz Beneške Slovenije.
Delegacijo iz Tolmina je vodiu predsednik komuna, Anton Ladava, tisto od konzulata iz Trsta pa generalni konzul Boris Trampuž.
Položili so kranjcelne na britofu Sv. Lienarta, kjer je pokopanih 13 partizanov, u Matajurju, kjer jih je pokopanih 17 an u Reziji.
Na usieh treh krajih jih je lepuo spariela naša oblast s šindiki. U Sv. Lienartu sta spariela delegacijo šindik Beppino Sidar an njega na-miestnik Vižin Renzo, u Matajurju šindik iz Sovodnje-ga, Giovanni Cemotta, sekretar komuna Gobbo, fa-moštar iz Sovodnjega Antonio Modonutti an matajur-ski famoštar Paskal Gujon.
TUDI LIETOS SO POČASTILI PADLE ITALIJANSKE SUDATE U KOBARIDU
Postala je že tradicija, da počaste usakega 3. novembra naši šindiki padle italijanske sudate u parvi uej-ski, ki so pokopani pri Sv. Antonu u Kobaridu. Gor jih je pokopanih vič ku 5 tau-žent an je med njimi puno beneških Slovencev.
Usako lieto je vodiu delegacijo naših šindikov an drugih judi šindik iz Čedada, senator Guglielmo Pe-lizzo. Ker je lietos umaru, je vodiu delegacijo njega na-miestnik Cantarutti.
_BARDO
NAD 150 JUDI IZ TRSTA NA IZLETU U NAŠI VASI
IZLET JE ORGANIZIRU
ŠPORTNI KLUB KRAS
U nediejo 10. novembra je paršlo u Benečijo nad 150 judi iz Krasa par Trstu, da bi spoznali od blizu naše dolina, naše judi an naše probleme.
Skoraj usi udeleženci so
U Reziji jih ni samuo lepuo sparieu šindik Letig, pač pa je tudi sam poluožu kranjcel na grob padlih partizanov.
U Sv. Lienartu sta se zahvalila šindiku Sidaru, da je paršu na grob partizanov, kar se je zgodilo parvikrat, gneralni konzul Boris Trampuž an predsednik tolminskega komuna Anton Ladava. Ladava je izpriču željo, da bi se srečali tudi ob drugih parložnostih. da bi navezali dobre kontakte an pa-rjateljske odnose med sosednimi komuni, na teli an drugi strani konfina.
Odguoriu mu je šindik Sidar an jau, da nie obed-nih težau, čeglih imamo drugačne socialne sisteme, da bi ne izboljšali kontaktov an sodelovanja.
Podobno takuo se je zgodilo u Matajurju, kjer sta govorila Ladava an sovodenj ski šindik Cernota.
Lepuo je, da so sparjeli naši šindiki tole delegacijo, saj so tudi oni lepuo spa-rjeti usako lieto u Kobaridu, ko grej o gor častit padle italijanske sudate.
bli iz komuna Zgonik. Paršli so s tremi avtobusi, pa tudi z osebnimi avtomobili.
Najprej so šli u dolino Sv. Lienarta, kjer so položili kranjcel na grob 13 padlih partizanov. Ob spomeniku padlih je zapieu pieuski zbor «Ardeča zvezda» iz Sa-leža piesem «Žrtvam». Po-tle so se odpejali izletniki u Tersko dolino, u Bardo, kjer sta jih sparjela an pozdravila predsednik kulturnega društva «Ivan Trinko», prof. Viljem Černo an sekretar Zveze emigrantov Dino Del Medico.
U imenu usieh izletnikov se je zahvalu Benečanom predsednik Krasa, Vojko Kocman. Po dobrem kosilu, ki je bluo parpraujeno u kooperativi Barda, je biu nastop Krasovih namiznoteniških igralk. Državna (nacionalna) parvakinja Miličeva je paršla za to parlož-nost napuošto iz Ljubljane, kjer študira. Med igranjem tenistk, je nastopil tudi ansambel Lojzeta Furlana iz Zgonika. Pieuski zbor «Rdeča zvezda» pa je zapieu puno narodnih an partizanskih piesmi.
PO NAŠIH
SV. LIENART
HRASTOVJE DIELUC OD SIP SO ŠLI Z AUTOM LOMIT SIERAK
Ne mislite, da gre za kaj-šne tatuove, ne. Gre se za poštene dieluce od telefonske Zveze - SIP, ki so prehitro vozili al pa jih je kajšan auto zaslepiu z visoko lučjo takuo, da so šli iz cieste u njivo sierka, na ovinku, blizu hrastovješkega mostu. Par tem tačenju so se, na srečo, le malo poškodovali. Polomili pa so auto an... sie-rak, kot kaže naša slika.
SKRUTOVO
KONFERENCA O ŠUOLSKIH DEKRETIH
(DECRETI DELEGATI)
U četartak 14. novembra zvečer je bla u škrutovem konferenca o šuolskih dekretih (decreti delegati), ki predvidevajo ustanoviteu šuolskih komitatov, ki bojo vodili an upravljali šuolo, ob sodelovanju učiteljev an profesorjev. Konferenco je organiziru komitat demokratične šuole. O dekretih sta guorila prof. Domenico Pittioni an prof. Beppino Crisetig.
Na konferenci je bluo par-bližno 40 judi, ki so začel, po relacionah, zlo interesantno debato o problemih šuole, o dekretih, ki dajejo parvikrat pravico staršem od otruok, da parstopejo k upravljanju, k administriranju šuole, da sodelujejo par sestavljanju šuolskin programov an dajejo iniciative za nove šuolske eksperimente.
SREDNJE
GOR. TARBÌ
AL BOMO EKVILIBRISTI?
Je že pasalo vič miescu, od kar se je čulo po radie, da je dala Region denar srienskemu kamunu, da nastavi goste an močne električne luči po vaseh. Tuole je vajalo tudi za Gorenj Tar-bi’. Sada se nam zdi žalostno an čudno, ne samuo, da nieso nastavli u naši vasi o-bedne nove luči, ma še tiste, ki so prej funcionale, so že an cajt ugasnjene. Če puode takuo naprej, ratajo naši judje pravi ekvilibristi, meštier, ki se ga bojo muor-li navast s hojo od hiše do hiše, iz adnega konca na drugi konac vasi, u ponočnih urah.
Kadar pa že postanejo dobri ekvilibristi, ne bo po-trieba vič fabrik, saj uša-fajo sigurno dielo u kaj-šnem čirku; tisti pa, ki bojo manj srečni, napunijo če-dajski špitau.
Giorgio Qualizza
DOLINAH
Na dan 14. november j a so parpejal u šuolo od našega faruža adno lepo mizo za igranje namiznega tenisa, že takuo ku so jo parpejal an nastavli, so začel otroc an odrasli veselo igrat. Igrat, vič ali manj, so znali usi, zak so se navadli tam u Špietre al du Rubinjaze, kar so se hodil učit meštier al u šuolo. Od sada naprej bo moč igrat buj po gostu an se še lieuš navast.
Upamo, da se parpeje s ca j tam še dno mizo za namizni tenis an da se parpra-vi dno lepo salo za igranje.
VARH
Vàs srečan an veseu je biu naš jagar Alešjo Laure-tig u pandiejak 4. novembra. Tistim, ki so pravli, da mu je puša zarjaviela, je pokazu, da nie ries. Tisti dan je šu na jago. Psi so lajali an lajali. On se je po-stavu na pravo miesto, lepuo pomieru s pušo an -punf. Pred nuoge se mu je zavalu cinghiai, ki je pezu kajšnih 40 kg. Nie biu velik, a kajšan, ki hodi na jago usak dan, ne ušafa še gob ne!
ŠPIETAR
USTANOVILI SO SMUČARSKI KLUB «SCI - CLUB MATAJUR»
U soboto 19. oktobra je biu hotelu «Belvedere» u špietru ustanovni občni zbor ( assemblea costitutiva) smučarskega kluba Matajur, po italijansko:	«Sci
club monte Matajur». Ustanovili so ga mladinci, jubi-telji tega zimskega športa iz naših dolin.
Za predsednika je biu i-menovan Mario Bordon iz špietra, njega namiestnika sta inž. Mario Mullig an Franco Dorbolo, tudi iz špietra. Za sekretarja an blagajnika so izbrali Giorgia Podorieszacha iz Strmice pod Matajurjem. Sedež kluba je v hotelu «Belvedere» u špietru. Upisovanje je od-parto za use.
Namien kluba je uzbuditi par mladih u naših dolinah jubezan do tega športa an jih parpraviti, da se bojo znali lepuo šijat. U ta namien bojo dielali tudi tečaje (korše) na Matajurju Tale iniciativa naših mladincev je liepa an hvalevriedna.
Podbonesec
BENEČAN SKI KULTURNI DNEVI
U petak 15. novembra je biu u sali oštarije «par škofu» II. Benečanski kulturni dan, ki ga je organiziru štu-djski center «Nediža».
Govoriu je znani prof. A-melio Tagliaferri, ki uči zgodovino an ekonomijo na Univerzi u Trstu, o Slovanih an Langobardih. Prof. Tagliaferri je pokazu, da je do-bar konferencier an da pozna lepuo slovansko an langobardsko zgodovino. Sala je bla nabito puna judi an vič ku 50 jih nie stalo notar. Muorli so iti proč.
Vič bomo pisali u drugi številki Novega Matajurja.
STUPICA
PREHODI ČEZ KONFIN
U preteklem miescu oktobru je šlo čez naših 8 kon-finskih blokov 78.602 judi na oba kraja. Kot po navadi jih je šlo narvič čez Stupico.
HOSTNE
POROČILA SE JE MARIJA ČJUKUOVA
«čuk se je oženu, tralala, tralala, sova ga je uzela gopsasa...». Takuo se začne parjudna narodna piesam, a donas ne gre za čuka, pač
KUOS JE UBU VELIKO TO DUJE PRAŠE
Nedieja 10. novembra je parnesla srečjo skupini ja-grov u Grmeku. Za Varhom so ubili to duje prase (Cinghiala), ki je pezu 150 kg. Imieli so ries srečjo, saj muoraš rediti prase celuo lieto, da pride do tega pezu an še ki košta!
Cinghiala je ustrielu Renato Chiabai - Kuosu iz Vodopivca, a z njim so sodelovali še drugi in sicer teli tle: Bruno Dreszach iz Hostnega, predsednik jagru našega komuna, Zufferli Bep-po iz Seuza, Vogrig Gino iz Dolenjega Brda an Scarf Marcello iz Trsta.
S pasaporti je prestopilo konfin 30.294 italijanskih državljanov. Od teh je izto-pilo 15.798 an ustopilo 14.496. Le s pasaporti je ustopilo an iztopilo 14.690 Unejceu an drugih nacionalnosti. S prepustnicami pa je prestopilo konfin 19.619 italijanskih an 13.999 jugoslovanskih državljanov.
pa za njega liepo hči Marijo iz naše vasi, ki se je poročila 12. oktobra na Liesah z Darijam Morgillom iz Trsta, ona 19, on 24 liet.
Puobje iz Hostnega so na-pravli tudi tem novičam an liep «purton» - slavolok, po-tle so začeli piti štivanko an se veseliti pod slavolokom, kot nam akže slika.
LOMBAJ
Na dan 4. novembra sta bla srečna tudi naša dva ja-gra, Jurman Nižjo — Bleu-tu an Pio Tomasetig — Ko-cerju. Ubila sta čingiala, ki je pezu parbližno an kuin-tal.
So jagri, ki lietajo zastonj an drugi, ki si plačajo licenco z jaganjam an jim še ki ostane.
ROP U VIDEMSKEM ŠPITALU TATJE ODNESLI 70 MILIJONOV LIR
U sriedo 6. novembra zju-tra so neznami tatuovi ukradli 70 milijonov lir, ki so bli namienjeni uslužbencem, ki dielajo u videmskem špitalu.
Denar sta parnesla u špitau uslužbenca videmske hranilnice-banke 48 - lietni Dino Gorzo an 37-lietni Ettore Dominissini.
Potle, ko so roparji napadli uslužbenca an jima iz-targali iz rok torbo z dena-rjam, so prehodili kajšnih 500 metru po hodnikih, po koridorjih špitala an paršli do stranskih urat, kjer jih je čaku auto «Alfa Romeo 1750» ardeče farbe.
GRMEK ŽALOSTNE AN VESELE
Na britotu u Sv. Lienartu so za Vaht položili kranjcel na grob padlih partizanov. Pred monumentom stoje od čeparne na pravo: jugoslovanski konzul iz Trsta Marinko Kosor, Generalni konzul Boris Trampuž, šindik iz Sv. Lienarta Beppino Sidar an predsednik tolminskega komuna Anton Ladava.
Pogreb minatorja Neta Vogriča iz Zverinca.
Puobje iz Hostnega se vesèle pod purtonam, ki so ga napravli za poroko Marije Čjukuove.
Merjasec (Te duje prase), ki ga je ustrelil Kuos iz Vodopivca.