o I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljaj • — i ■ ■ 11 ■ 1 » v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold po posti pa za eelo leto 4 goid. 60 kr., za pol 2 gold. 40 kr pol leta 2 gold leta 1 gold. 30 kr četrt leta 1 gold.. pošiljane V Ljubljani 1. septembra 1886. Obseg: Naprava sadnega mošta. biti dobro seme za zimsk Pomlaj itev? sadnega drevj Koliko naj j Gospodarske izkušnj menilo? (Konec.) stavili bolgarskega k Kako vino pred kanom obvarovati emlj vlažna za setev? do- Kaj naj bi se v naši domovin Trgovinska in obrtna zborn pri ljudskem šolstvu C. kr. kmetijska družba kranjska Aleksand dop Zemlje- in Novičar. rodop ploh koristno in praktično spre-obrazi. — Kako so uporniki od- Gospodarske stvari. sadj (na pr hektoliter s centa) zmešamo s sladkorno vodo Naprava kilogi sadnega mošta pokrito stati kake štiri dni sladkorja) ter to zmes pustimo ------- __ me(j katerim časom ie večkrat pomešamo, in nazadnje stisnemo. Ostale tro Zopet je prišel čas za porabo nega pridelka. M izkoristenje sad da kmetovalca izmed izvan- pine zopet z vodo zalijemo (50 litrov), jih pustimo 2 dni stati m jih potem stisnemo. Obe tekočini potem rednih pridelkov nobeno toliko ne veseli, kot sadie s zmešamo ter ž njimi tako ravnamo, kakor z vsakim pomočjo katerega zamore precejšnji del svojih plačil ™ pokriti. Koliko zamore kmetova! edi iz sadja mošt in si tako prihi prihraniti ako drugim moštom Gnjilo sadje moramo skrbno izbirati drage pijače akupovanje ker ono da Za napi kisle jabolčne sort W W jabolčnika pristujejo najbolj sladko za mošt Sladka jabelk nič kaj dobra dijo vendar dobi vedno a pomešana s kislo hruškino lesniko nare- pijačo. Drobna jabelk kot pa debela hruške za mošt so konca septembra do konec oktobr izvrstna domača tepka. so za mošt tiste ki ^ .. u~ —------- ~ U11U Uči mostu neprijeten okus. Ravno tako je paziti, da ne pride v mošt kaj železa, na pr. žeblji, železna lopata treba je nadalje v sodu vse železne dele dobro posušiti ter jih ali s smolo zakapati, ali pa vsaj dobro z lojem namazati; železo namreč naredi mošt zelen a^ celo mošt je priporočljivo zmečkano sadj Za dober ijo od pred prešanjem dva dni pustiti stati c ? kakor na pr. naša večkrat premešati ? med časom pa V zrak preveč zraven ne dohaj zopet vedno dobro pokriti > da je pri napravi mošta zadeti pravi čas god napravi dobrega mošta je treba imeti dobre nosti sadja. Nikdar ne smemo toliko časa čakati da 1p?s1ode l?ode) in hladno klet- V kleti pa ne sme biti SadiQ r^vv^lr^™« „ 1________. > kisln 7PHO Q11 b O l ^'l^Arvn ,1X „ X____ 4 1 . popoln elo ker O v- JT ~ x------fiviv, , au luuat postane težak in sluzen ter rad cika mošt iz tacega sadia kratko pred Najbolj C3/S " popolno dozoritvh'o "in one Trde vrste hektoliter mo^ta slabega pol škafa zmečkanih kislo zelje ali kaj druzega močno dišečega. Ako mošt noče čez nekaj dni prav kipeti, vrže naj se v sod na pozno ijo, je najbolje nekaj tednov pustiti oble- žati. Da dobimo mnogo mošta zdrobiti in zmečkati. jabolk ali hrušek, kojo sadje naj ? moramo sadje dobro nepopolno napolnj sode mostom vred pokipi koji med kipenj vode ne škodi moštu, zlasti v topli in suhi se> ve da ne smejo biti zabiti, ne smemo pustiti vha- in sicer rabimo v ta namen kipelne vehe jati ak jeseni. Nasprotno, voda zboljša mošt, posebno od tacih ali male' s Peskom napolnjene vreče, koje položimo sort. ki imain vplibn elnW«iv, _____ . , . Ua odnrto veho. Skinpm mnšt troha ia T^o tr 1™ imajo Voda te sluzne stvari oboi eliko sluznih obstojnih delov v sebi na odprto veho. Skipen mošt treba pa v sodce do na dno, in naredi to edi da a} tu jc, JJII sij da mošt popolneje pokip jih sili, da padej vrha napolniti, ali pa zažveplati, drugače se skisa (se skuha) , . . _ f® jabelčno ali hruševo meso bolje raz- (prešan'i) ^ sladkej'ega mošta pri stiskanji Vodo je pridjati ne sme biti več kakoi moštu uže med mečkanjem in kilogi novi cent. Za vsak hektoliter vode moramo dodati najmanj 10 kilogramov sladkor! W 'J /r ^ -/A U v .. v- 274 i i * če hočemo doseči nove mlade sadne pope. Drevju z obširnim vejevjem i koj še morda tlam visi i zamo Kako vino pred kanom obvarovati. remo z iztrebljenjem dati tudi boljšo obliko in ugodnejšo rast. S pomlajenjem ali iztrebljenjem, ki obstoji v tem, da porežemo in obrežemo drevesno krono toliko kot je primerno, dosežemo, da ima drevo prihodnje leto manj očes in popov za preživeti, toraj ostale boljše Kaj nepovoljna prikazen pi vinu razun pri naj močnejšem z 10 do 12°/0 alkohola in pa pri tako zvanem likernem vinu (pikolit) je pač to, da se napravi, ako posoda v kateri leži — v aaton ir^i, prav polna ni, na površju kan. Uže celo je to pri slabotnejšem vinu. katero je nastavljeno, ali kakor se tudi reče, na pipi preživi m njih stvorjenje okrepi. Veje je tam nazaj slučajno. Ker kan vino onesnaži in ezati, kjer se nahaja dovelj mladega lesa, ali vsaj ga tudi oslabi, da zdravi sadni les z mladimi popi. Rane je s cepilno smolo dobro zamazati drugi jeseni lahko še celo popolnoma ugonobi, skušalo se od nekdaj nastanju kana v okom priti rejši in najnavadnejši sredstvo v ta namen je ve da treba je napraviti med kadenje prostora vrhu vina s novo izrastlimi vejami red, kar je prepogostega, treba reč veplom. Ako se nam je odrezati za nove veje , . - - tavljeno vino vsak teden enkrat na površji z take poganjke pustiti, ki so primerni žveplom dobro zakadi, ne nastane kan. Vendar ima pa dolgo časa nadaljevano zakadenje vrhu vina ta da poslednje vino prav neprijetno po Koliko naj je zemlja vlažna za setev? slabi nasledek žveplu diši (prav za pi in grlu neprijetno peče. smrdM iu da tudi v ustih Prava vlažnost zemlje važna je toliko za njeno obdelovanje, kolikor za kalenje semena. Ako je težka Da ne moi tako vino zdravju hasljivo biti, raz- zemlja premokrotna, obda posamezna zrna s trdo skorjo, katera ne dopušča k zrnu zraku in zrno slabo ali pa nič ne kali. To slučajno, kedar je zelo de ževno vreme ob setvi. Pri veliki suši pa seme slabo in neenakomerno kali. Dostikrat je njiva, ki je ravno- Na slučaji je naglo sejati, predno ume se pa tudi samo o sebi. In zato trudil se je uže marsikdo, za žveplo kako drugo neškodljivo sredstvo izumiti. Baron konprimirani zi stavljenega vin* uze davno Babo priporočal je na pr ak ali pa oglenčevo kislino vrhu na-napeljati. Vspeh je sten kan kar zorana, vlažna in godna, a se kmalu izsuši, taki njivi in v tacem zemljo, ki se je da se zamore zemlja izsušiti. Rž ima rada rahlo in zdrobljeno pa morala uže posesti, drugače je kalenje deloma ovirano. Na močno prsteni (humozni) zemlji, naj je njiva za rž nekaj dni poprej zorana. Pri pšenici naj je zemlja toliko zrahljana, pride zrno v fino zemljo, ter da zamorejo se razširje-vati koreninice. Drugače je pa za pšenično njivo dobro, če je površje njive gručasto, ker gruče, to je kepe varujejo mlade pšenične rastlinice pred mrzlimi severnimi vetrovi. Nemški pregovor pravi: Kdor v jeseni na njivi gručo razbije, razbije hlebec kruha. Gruče povečajo tudi površje njive, vpoji se zarad tega še več toplote in vlažnosti iz zraka, in slednjič dajo spomladi ne nastane pod konprimiranim zrakom ali pa pod oglenčevo kislino, toda s prevelikimi, veliko prevelikimi stroški je to v zvezi, osobito pa z neročnostjo. No, v najnovejšem času izumil je, kakor ,.\Vem-zeitung" po magjarskem vinarskem časniku „Boraszoti lapok-4 poroča, nek Fr. Nagy (Noč) v Daruvaru čisto po ceni, in kaj priročno edstv zoper nastanj kana. Nagy namoči namreč čisto ruto ali pa /1 • ^ fl i A A- v fini špirit obo zažge i ter na žico pritrjeno no v vinsko ne popolnoma polno posodo vtakne, veho samo (luknjo) pa drugo, v čisti vodi namoč zatisne. Kedar špirit pogori, vzame ruto hitro in veho trdno abij uto dobro posode špirit glede nastanja kana p o p o 1 n o m Nagy trdi, da tako vporablj domestuje razpadle gruče rastlinam od novega zemljo. žveplo. On pravi pa tudi, da najposlednejši kancc vina najmanjšega neprijetnega duha ali okusa ne razodeva Da ne more s špiritom zakajeno vino nezdravo biti to razume se pa tako samo ob sebi. ? žveplom zakajevala se je pa do zdaj tudi prazna Kje dobiti vinska posoda, da ni splesnila ali se zacikala dob seme za zimsko setev? ? sploh poškodovala. V ta namen zažgala se je v vsaki prazni menil se je Vsak kranjski gospodar, koji je enkrat seme posodi gotova množina žvepla, in posoda se je res pi čisto zdrava ohranila. Pred zopetno porabo take po zlasti če ga je iz prave roke dobil, prepričal sode 3° Je bil° treba se ve da prav fino z vodo iz o^ velikem dobičku, ki ga donaša prememba semena, in pa prava vrsta semena. Sedaj prišel je zopet prati Gospod Nagy trdi, da tudi na spravo pi posode ni se treba žvepla posluževati, ampak tudi čas omisliti si dobro seme da ne bode goljufan enega ali druzega trgovca na to, da pripor vsak naj dobro gleda, list je večkrat priporočal s semenom in gledal vedno zažge za to zažganega špirita. On pravi, da, ako se vsake mesece pr zakadi, kakoi vinska posoda po enkrat s špiritom zanesljivega. Semenska postaja tako dobra nepoškodovana ohrani, kakor ako di se je hoče reči, se ona ravno grofa Attemsa v Šentpetru pri Gradci je žalibog svoje tolikokrat s žveplom zakadila delovanje ostavila; semenska postaja C. Rambouseka v Zboi daj s svojim dobrim nam pa tudi poroštvo, da posti anesljivim blagom Iznajdba je gotovo velikega pomena, kajti zdaj je v stanu vsak, posebno pa kdor se je do zdaj v enaki namen le z naj večj Toraj gospodarji, koji želite imeti dobro semensko blago, obrnite se na »semensko postajo C. Rambouseka v Z b o r o w u, pošta Forbes na Češkem" in dobro bodete postrežem. Postaja Vam na zahtevo precej dopošle svej cenik. Dobiti pa zamorete za prihodnjo setev sledeča semena: Urtoba pšenica, Austral. Ahaby pšenica, požlahnena menjalna pšenica popolnoma voljo žvepla posluževal, po klenskim žveplom eškodljivem špiritu seči. Proč toraj s pe Dolenc Zborovska menjalna rž, švedska snežna rž velikanska ? rž, Labradorska ; gorska rž, menjalni ječmen Gospodarske izkušnje. Kravam mleko pregnati. Ako hočemo kravam, kojih ne mislimo več molzti mleko pregnati, skuhajmo orehovega listja ter pote ) to vodo na dan najmanj 4 do 5krat umivajmo vime 215 vsaj po 5 minut dolgo. Ako hočemo še prej vspeh koji so predložiti vis doseči, dajmo kravi zjutraj in zvečer kake 3/4 litre te c. kr vode piti To sredstvo je pa krave sploh ne mislimo več molzti tedaj rabiti > ako v potrdilo kmetijskemu ministerstvu — .....^v^.a, na priliko, ako jo hočemo opitati, kar gre dosti hitreje, če je ne mol Glavni odbor sklene izplačati »čebelarskemu in sadjarskemu društvu za Kranjsko" državno podporo. a zemo v namen > kakor ga je določilo c. ki ministerstvo, namreč za čebelarstvo kmetijsko D ivj kostanj dobra in zdrava. pa še zmirom premalo čislana krma j Daj živini. Poddružnica v Cirknici javlja odboru, da je volila odbor, m sicer predsednikom gosp. Antona Jeršana se zdrobljen, šrotan ali zmlet posestnik Uncu odbornika . .*«Lyuuv"iin.a gg. Antona Kovšca poprej pa naj posestnika na Planini, Fran Šerkota, posestnika in tr se v vodi nekoliko časa namaka 7 okus -----------iiuumivu, U.C* /J^ UU1 glCllJIV Krave po njem bolje molzejo, prešiči se odebe da zgubi grenjki govca v Cirknici; Fran Premrov posestnika in tr j konj postane močnejši. Grenkoba kostanjeva že- melja, nadučitelja govca v Martinjaku, tajnikom pa gospoda Karola Der lodcu dobro de in vneta, ozdravi dolgočasno drisko, če niso čeva šolskega vodjo v Cirknici Zarad prememb o porabi prostora v podkovski šoli naprosi se (Meer Podgane, pa tudi miši pokončati niboljega sredstva, kakor je morska čebula zwiebel, Scylla marina). »Novice" so to že pred nekaterimi leti priporočale, in zdaj se v „Deutsche landw. Zeitung" in v druzih časnikih navdušena hvala poje odbornika in inženirja Witschel-na ki bodo pri tej pre da napravi proračun o stroških membi. Glavni odbor vzame na znanje vabilo kranjsko primorskega gozdarskega društva k občnemu zboru ki bode 7. m 8. septembi v Ratečah na Go f morski čebuli zato mišim, drugim živalim ker je gotov strup podganam pa ne škoduj ki bi po naključbi do nje prišle čebul ki se tega pa tudi renjskem ter sklene naprositi gosp. družbenega pred sednika grofa Thurna, da družbo zastopa voli svojim zastopnikom k enketni v^^v,, ivi BC v vsaki apoteki dobi, priliko, četrt funta in se drobno nastrže - —- ^ l^ioi^, VULMJi VU1I HVUJil draga. Morske komisiji za osušenje močvirj se vzame na Lenarčiča o ospoda odbornika pol funta drobno perišča moke njej se prida izsekanega špeha in pa kake 3 do ponvi nad žrjavico naj se ta zmes v testo speče. Od tega testa se majhni koščeki tam okoli položijo, kamor podgane zahajajo. »Po vsaki podgani je!" (die Wirkung ist erstaunlich) — pravi Fnd. Jager, nadzornik klavni kr. deželna vlada daje odbor nem živmozdravništvenem poročilu okraj posebno o naznanje v let Elzaciji, in vsako leto moralo bi to sredstvo v kme tijskih »pratikah" priporočano biti radolškega, nemarnostih pri reji in ravnanji z biki Glavni odbor vzame na znanje ter odela vladno poročilo v posvetovanje odseku za živinarstvo. Glavni odbor vzame na znanje dopis južne želez- znižani tarif za sna, tudi v Miinstru v gornji niče, v katerem ona javlja, da velj plemensko goved, ako je kot taka prijavlj miši so včasih velika dinjam adloga gospodarjem kajti podgane in tedaj, ako je govedi manj kot en vagon gospo Gospod gl odbornik Karol Neweklovsk Prodaja zimske odpove se zarad bolehnosti poslu odborništva. Glavni obžalovanjem to na znanje ter sklene odbor vzame v Pri pšenice m rzi za seme. krbniku poskuševalnega vrta c. kr. kmetij- izreči svojo zahvalo gospodu Neweklovskij marljivo in strokovnjaško delovanje v odboru za njega Učitelju v Šentjurji pod Kumom ----------_ —VJta/ ^ jvr. Kiiieiij- - -——-j—j* , koji je letos iz ske družbe na spodnjih Poljanah v Ljubljani dobiti je vPredno veliko mrčesov se svojimi učenci pokončal seme je amerikanske pšenice hektoliter po zborovske rži hektoliter po ~ gold m L o i ^ * - gold. beme je izkušeno ter za izvrstno spoznano anko očisteno in izbrano. da glavni odbor 10 gold. nagrade Novim udom je sprejet gospod Anton Volk sestnik na Suhorji, ? po i na- kr kmetijska družba kranjska Seja glavnega odbora dne 29 Fr Sej avgusta 1886 državne predseduje družbeni podpredsednik gosp. Jos. nekoliko ovnov in ovac ukviškega ple baron L Seunig, navzoči so odborniki Razglas kranjskim ovčarjem. kr. kranjska kmetijska družba bode iz letošnje ubvencije za zboljšanje ovčarstva nakupila mena ter Lenarč Kas telic jih brezplačno dala takim ospodarjem, ki dokažej v Robič in tajnik g.'Gustav Pire Murnik, Povše' Prošnji, potrjeni od županstva in od cerkvenega Pri sostavi odsekov voljeni so sledeči gospodje urada, da edsednike: Cesarski svetnik za plošne stvari Murnik za odsek za uže več let precejšnje število ovac edij Lenarčič za odsek za sadjarstvo in 'ejo drobnice, Fr. Povše za odsek za poljedelstvo živinarstvo. Predsednik gospodarskemu odseku 5e voliti. m se ima Glavni odbor posvetuje se o načrtu pravil, katere poddružnice, bode poročevalec o zadevi mlekarske zadruge g. Povše podpisani družbi vložiti da je njih kraj za ovčarstvo posebno ugoden, in da jih je volja, dobljenega ovna najmanj za pleme držati, in pušča, tudi svojim sosedom za pleme prepuščati Prošnje, potrjene po predsedniku dotične kmetij- leta kolikor umno ovčarstvo do je adnji čas do 1. oktobr pi predložil pomnoženemu odseku živinarstvo. Pomno ženi odsek za živinarstvo sklican bode v posvetovanje na 15. septembra ob 10. uri ter je k posvetovanju po vabiti javnim potom vse one gospodarj majo za to podjetje r. kmetijska družba kranjsk v Ljubljani 1. septembra 1886. ki se zani Gustav grof Thurn predsednik. 9 Tajnik Iržavne podpoi Gustav Pire poroča o vspehu razpisa za šolske vrte ter stavi predloge Gustav Pire tajnik. j Šolske stvari. c. kr. deželnega predsednika z dne štev. 573: marca 1886. leta, Kaj naj se ekscelenca v. J . . ..... »^J* ^^cicu^či gospod trgovinski minister nasi domovini pri ljudskem Petao ^volitev Josipa Kušarja predsednikom šolstvu sploh zo- koristno in menilo? praktično spre Nep Ho rak in podpredsednikom trgovinske in obr zbornice v Ljubljani za 1. 1886. potrditi blagovolil tem se obvesti mca trgovinska in obrcna zbo (Konec.) sled ukaza nj. ekscelence gospoda trgovinskega ministra z dne Petindvajsetletna lastna skušnja me uči, da je za pravi šolski napredek pravi in najboljši čas po šolah na marcija 1886., št. 8235 na t. n. dopis z dne 24. februarij in z ozirom t Zbornica št. 389 me deželi oni ob jesenskih, pozimskih in pomladanskih „_. secih. Ob tem času se otroci lahko in radi vsega nauče kar se ob poletnih mesecih ž njimi vse to, kar so se --------A •, o zame to poročilo na znanje Zapisnik zadnje seje se odobri. Poroča se o delovanji zbornice. Iz poročila o delovanji za čas od 30. oktobra leta ob ugodnem času naučili večjemu ponavljati more 1885. do 16. aprila 1886. se naslednj Uže samo to dosta _ jasno govori, da bile bi tudi po velike počit- Ukazi visoke ----» Vil, VJ.CA ljudskih šolah na deželi dvomeseč 5 sicer trgovinskeg naznanja: ministerstva la niče brezpogoj na svojem pravem mestu naznanja se vršba mednarodne obrtne Kar pa ljudske učitelje same na sebi sploh zadeva, naj bi se jim kot vredno plačilo trudu in prizadevanju njihovemu vsa leta, katera so po dovršeni maturi v javni službi provizorično koristno doprinesli, vštevala razstave v maja do 30. Edinburghu (v Siiotski) od dne 4. oktobra 1886.; opozarja se na v »Avstriji" priobčeno kupčij tudi pokojninskim letam popolne pokoj ali kot veljavna v doseg poročilo o trgo Maroko naznanja se 5 Vestno in pošteno delo, naj bode da je nj. ekscelenca gospod trgo upravi to uže v provizorični ali pa definitivni službi izvršeno ima enako velj m enako vrednost vinski minister, potrdivši dano odobrenj teljstev avstrijskih železnic predlogu železniČne tudi enako poplačano biti toraj zasluži pa tarifne enkete (1883) o podaljšanji razglasilneg Da učiteljski stan dan danes v resnici eden naj težavnejših in s trudapolnim delom hudo obložen kaže roka pri zvišanji tarifov (predlog 4 k prometnemu pravilniku), dne 16. novembra 1885. sporazumno kr. ogersirim ministrom za javna dela in ob- z in potrjuje tudi to, da tolika obilica učiteljsidh moči ka po deželi očitno hira boleha ter na jetiki umrj Po- pre- tebno dobra pljuča ter dušo in telo krepiso skupaj zra-ščeno mora oni učitelj imeti, kateri po opravljeni skušnji učiteljske sposobnosti hoče še toliko časa teljevati, da polno pokojnino pa pod sedanjimi razmerami izmed ravno živečega uči čila izdal to podaljšanje obsegajočo naredbo tera je bila objavljena v XLIV. kosu državneg zakonika št. 162 leznice in parobrods dalj v rednjem listu za že 135 To se je naznanilo zbornici z opazko, da se je s doseže. Takih korenjakov tem prijaznim postopanjem železničnih upraviteljstev teljstva gotovo veliko ne bode glede enega važnejših predlogov žeieznično-tarifne en Da pokoj hotel kdor bode polno kete dolgo svojo doživeti in potem še kak dan uživati ugodilo. gojeni želji trgovcev na priznanja vreden moral ga bode pri težavnem delovanji njegovem poseben angelj varuh čuvati in podpirati aznanja se da Pravično in tudi prav bi bilo ) da se ljudskim sterstvo izdalo ukaz je Peruansko trgovinsko mini s katerim se odrejuje naj učiteljem službena leta v dosego polne pokojnine dolo čila mesto sedanjih štirideset pa s petintridesetim letom Težavnemu delu in velikemu trudu sledil naj bi zinere se tudi primerno plačilo! Vse ravno omenjene in opisane rt skoraj tudi v merodajnih krogih temeljito na rešeto dejale, se dob ro pretresle iu v posledici tudi za prospeh 5 šolske *enega sadu obrodile predka in v korist učiteljske zaže- Rant Trgovinska in obrtna zbornica. se pri vseh tja importovanih pošiljatvah brutto teža na vnanji strani zaznamenuje v kilogramih kateri ukaz je za iz Evrope došlo blago v bal v moč stopil dne 3. decembra 1885. in da potem vso brez, ali z nepravim naznanilom teže vpeljeno blago zapade globi 10 soles v srebru za komad; naznanilo, da se priporoča onim firmam, katere se hote poganjati za zalaganja za vojaške in druge javne namene, kakor tudi za ponudbena dogovarjanja o zavarovanji javnih stavb itd. v balkanskih deželah, potem v Grški in Egiptu, da se pri dotičnih konzulatskih uradih naprej oglasijo ter naznanijo vrsto blaga, s katerim hote založiti, oziroma stavbe, katere hote izvršiti (Dalje.) Trgovinska in obrtna zbornica imela je dne 16. : pred- vladni zastopnik c. kr. dvorni naznanja se, da S. W. Pomerov, eden izmed ? a Russel Comp v Šangaji aprila t. 1. redno sejo, pri kateri so bili navzočni sednik g. Josip Kuš čelnikov firme kratkem obišče in industrijske kraje, da napravi trgovinsko v najvažna avstroogerska trgovišča svetnik g. Rudolf grof Chorinskv, zborniki Baumgart Oroslav Dol (podpredsednik), Anton KI .: Iv. Iv. Nep. Ho rak s Kitaj in na dalje, da on pride dne 10. marca Fran t Mih. fKsav. So j Karol L u c k m j Pakič, Iv. Perd in Jarnej Žit Vaso > Gospod zbornični predsednik izjavi, da se je za sklepčnost dovoljno število članov zbralo, otvori sejo in imenuje overovateljema zapisnika nerja in Fr. Ksav. Souvana. 1886. na Dunaj opozarja se na poročilo, priobčeno meseca nuarija v »Avstriji", c. kr. generalnega konzulata v Londonu o vozarinskih razmerah v Avstralijo dunajska trgovinska in obrtna poroča se da Iv. Baumgart zoornica z ministerskim dovoljenjem ustanovila pozvedno pisarno; ponatančneje poučilo za statistično poročilo za Potem prečita gospod predsednik naslednji dopis leto 1885. in prošnja naj se naznanijo statistični podatki za izdavo industrije statistike za 1885 » 237 opozarja se na organizacijo ekspedicije v Bero- linu za ustanovitev prekmorskih trgovinskih naselbin; ekscelenca barou Pino naznanja ?? c in kr ki je nastavek tega obronka. Okolo samega mesta pri-roda je divja, obale skalnate, zemlja nerodovitna, ali nekoliko dalje, vse je živo, obdelano. Do pet tisoč letnih stanov, ukusnih. krasnih, bogatih, pa mnoge tovarne f + • ^ je z Naj- okrožujejo Marselj kot kak venec Javni trgi so prostrani, krasni višjim lastnoročnim pismom z dne 16. marcija t. 1 na mojo prošnjo izvolilo me milostno odpustiti z mesta trgovinskega ministra. Vsled te najmilost- zgradbe na primer Plače neje odpustitve z današnjim dnevom od svojega slogu bizantinskem RayaJ, Plače Neuve in Esplanade. Krasne so premnoge — na primer: veličastna nova stolna cerkev v dozdanj » h delokroga se poslavljajoč ne morem longhampsiia z observatorijem mestna hiša. nova borza »a, nova oorza, palača s prirodoznansko-zgodo opustiti, aa se ne bi spominjal s posebnim pri- vinskim kabinetom in z galerijo slik znanjem vedno vestnega in uspešnega delovanja, pri sv. Duhu kakor tudi nič manj umnega razmotrivanja tako mnogih važnih in težavnih se vprašanj, s katerimi čevlj , stan muzej, opatija sv. nova cerkev Notre Dame de la Garde velika bolnišnica Viktorja; potem na nekem 510 slavna trgovinska in obrtna zbornica za mojega poslovanja imela baviti in da izrečem slavni trgovinski in obrtni zbornici svojo iskreno zahvalo za vspešno podporo, izkazano mi pri izpolnjevanji mojih uradnih dolžnosti." visokem in utrjenem brdu, cesarski grad, banka veliki kolodvor, veliko gledališče mesto se marsikaj Staro posebno lepo, prekrasno pa je novo mesto, ki ima široke, ravne ulice, obrobljene z najlepšimi hišami in nagizdane z bogatimi in prekrasnimi prodajalnicami Zbornica je naznanila govinski minister odstopil ? da je vzela ekscelenca kot tr z največjem obžalo nj Kar se tiče znanstvenih in umetnostnih naprav in vanjem na znanje. Ob enem je izrekla zbornica ekscelenci za vspešno delovanje svojo globokočutno zahvalo ter izrekla, da se sploh priznava, da se ima Kranjska zahvaliti velikemu vplivu nj. ekscelence, da so železniška upraviteljstva dovolila nekatere tarifne olajšave za Kranjsko ter da je postalo trdnejše upanje, da Kranjska dobi razen krajevne železnice Ljubljana- Kamnik tudi dolenjsko železnico. _ •> Poroča se, da se je starešinstvu severo-ameri- predložil postavni načrt, kateri zavodov ima jih Marselj v obče vse, kakor druga enaka veča mesta; vzlasti je spomina vredna zbirka starin. je morda največa ki najlepša za Parizom Marselj je bil utemeljen uže pred 2500 leti in prestal svoje dni mnogo viharjev, ki so preko njega besnili. Kolikor potov je bil vržen in pohojen, toliko potov se je zopet ponosno vzdignil. Dan danes ima čez 300.000 duš premično ob republiki Po največi zadnjih politiških homatijah je stal ne danskih držav prepoveduje uvažanje takih izdelkov, kateri so in sprelepi ulici „Rue Canabiere", ki je ob enem pazar, ulica in šetališče-, rada hodi ali se vozi gospoda na perivoj mestni. Na tem perivoju je bila prej tako zaznamenovani Zjedinjenih državah kor da bili izdelani v francosko-nemško vojsko bogata flora in favna. Revolu cijonarni poskusi zloglasnih anarhistov so zadali veliko (Dalje prihodnjič.) ubo pariškemu zoologiškemu vrtu da se glavnemu Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. J ar o si a v. mestu francoskemu nadomesti ta zguba, poslali so vse, kar je bilo boljega po pokrajinah. Zbog tega se je do malega izpraznil tudi perivoj marseljski. Prekras^' muzej stoji na mičnem brdu, in do njega drže dolge, gladke in široke stopnice iz belega kamena. Muzej je iz dveh velikih zgradb; na desno so živali, na lev* 37. Marseille. kipi in slike. Obe zgradbi ste široki razvrsteni. Sredi teh zgradb izvira volom, in po vodovodu teče v mesto se pričenja drugi del perivoja, mnogo prostranejši valovitejši od prvega, višine se menjajo prostrani in ukusno voda iz gobcev trem Unstran muzeja Zjutraj je bilo. Solnce je uže dosti visoko stalo, ko ta kos se ne da obiti v kratkem času ravninami, in • • - smo se približali Marselj Mor j seljski je odprt; v zalivu je izdolblo morje luko zalivu so plitv skaline in otočiči je mirovalo. Zaliv mar- Po olblo morje dolg in ozek zaton Povrnivši se iz perivoja stopili smo v kavano „des Turcs", ki stoji na dnu ulice Carabiere. To je široka en otok je iz- dvorana, z orijentalskim ukusom opravlj dol m v/cv^ jv XCJ 7 ----J----------VjJlUfiJVUa, UUIgOl J 6 J. ii ki ga vse na okolo visoka kot kako gledališče. Vsi trije vhodi so olepšani okrožujejo skaline, cele in odtrgane; tu je lazaret mar- z bogatimi, rudečimi in modrimi seljski vele, da na brod pilot, da nas eden vodi, in po tleh so ajlepših te vrste. Došel je razgrnjeni modri sagi, in po stenah vise orjaška pre kedar smo vzdignili za- krasna Štiri vitki železni stebri drže do stropa stavo, došel je tudi parobrodič, da nas pelje v staro sredi njih stoji boginja slobode na mramornem pod luko - -1 • - * - - - .............. - f » Dvoj utrdb brani to luko ,----- ------------— vhod je tesen, lm levo od tega vhoda sta nova luka, in Napoleonova luka Na stavku desne roke izliva srebročisto vodo za katero so milij tri so polne ladij vsake vrste noma zrcali trgovinsko h milijone frankov potrosili je gibanje Vse v vseh treh se popol- mornarsko življenje; povsodi do pozne noči povsodi marljivo delajo od zgodnjega jutra pa tudi po noči ne mirujejo povsodi Marselj je straža afrikanskih posestev, toraj je bil vedno pod neposredno zaščito celoskupnega francoskega naroda. In da je res tako, to dovolj spričuje silni njegov razvitek v trgovini, s kakoršnim se ne more ponašati Pred tem kipom, pred to sliko idealnih teženj Francozov, razgrinja se evropsko življenje v scotinah trgovcev, pomorcev, tovarnarjev itd. Tu vidiš Francoza, maha in opleta z rokama, zvija vrat na vse strani, vrti se na desno, levo, nestalno, nemirno. Tam vidiš Rusa, govori ozbiljno, malo za kavo konjak živahno. Tu sedi Anglež Pij kavo in to tako dostojanstveno, kakor da se pri njegovi mizi rešujejo evropske zadeve. Tam skače Italijan kakor veverica, vpije, kakor da ga kdo ščiplje. J nobeno drugo pomorsko mesto francosko. Stara luka je bila kar natrkana ladij kakor da so okolo njega gluhi Gledi ondi pa in počasi —- * - -----— ALI 10 pu^aoi Jmo sh naprej. Večina mesta stoji po obronku enega trda ostali kos 9 in sicer najživahnejši, v oni ravnini, striže in iskri z očmi sedi dalmatinski Hrvat, trezno in mirno pije čašico kave, in na obrazu se mu bere, da so misli njegove zunaj kavane, na ladiji, pri blagu. Blizo njega stoji Grk ki J • ULJV^UI ouvJL L FL) rv kakor da se bliska. Kot buče 218 lice pa letajo agenti, sansiri *) od mize do mize » _ vsak gleda, da bi napravil izdaten dobiček. Prve novine, ki dojdejo, vsprejete so radostno. Skozi to ogromno dvorano, kakor da je šinila električna iskra ob vsakem naznanilu, ki dospe z borze. Stotine glav se vzdigne, stotine oči napne, stotine ust zine, stotine vprašanj navstane vse vprek, in tudi odgovorov, kem kotu vsa j povsodi, kamor se obrneš, kamor pogledaš, vtis na za zarotnike Dotični dvorni uradnik planil je takoj v sobo princa Franca Josipa, ta je takoj stopil na dvorišče in zarotnikom naproti. Nastalo je hudo besedovanje, katero bilo tako glasno, da je kneza Aleksandra zbudilo. Ta je malo minut kasneje le deloma oblečen prišel na dvorišče poleg^ svojega brata. Kaj se tukaj godi? vpraša, prikazen kneževa napravila je mogočen Zapovedoval vidiš evropejski sag živečih stvari. coski, italijanski, angleški, hrvatski, grški, holandski, švedski, arabski, pa ruski in nemški. Tu vidiš oči živih, ognjenih, mrzlih in zaspanih. Tu vidiš obrazov, na katerih moreš brati mir in zadovoljnost, pa tudi takih, kateri so izraz obupanja. Povsodi šum, žvenketanje po-sodja, ropotanje stolov, hoja, vprašanja poslužnikov, ki ponujajo to ali ono, in kdor ni trdnih živcev, ne more strpeti v tej mešanici. španjski, fran- prihodu kneževem omolknili ki so se nehote priklonili pri Gruj ki je z dvema častnikoma stal v prvi vrsti, poprime potem besedo ter razloži mirnim in jenim glasom knezu mer da blagor Bolgarske zahteva njegov odstop. Knez zavrnil je na kratko to zahtevo, ne da bi se bil spustil v razgovor z [zarotniki. Grujev postaja na to drznejš:' * " " kaže skoz okno na pred grad prihaja očo vojno ter pravi, da vsa vojna silovito zahteva odstop knežev in varstvo cara vseh Rusov, katerega je j knez, tako hudo žalil " ' T , naLCi cga je Kazanje na spodaj uvrstene Politične stvari. Kako so uporniki odstavili bolgarskega kneza Aleksandra. vojake, pogled na nadepolno vojaško mladež bolgarsko katera je prvi korak v mlado življenje pričela z izdajo svojega vojaškega poveljnika, katere je osebno ustanovil in vredil, je pretresljivo vplival na kneza. S čelom slo neč na steklu okna strmi knez nekaj časa na vojake zunaj, potem se obrne in reče milega glasu bo, spišite odpovedno pismo, podpisal bom vojna zapusti, častniki in vojaki, katere sem dstavlj V ,,Pester Lloydu" nahajamo sledeč nadrobni bolgarskeg popi tovo kneza Aleksandra, ki bo go zanimal tudi „Noviške" čitatelje. vodil, potem nimam v tej deželi ničesar več iskati Site ° ^ ta n r* -r\ n U Ti ~ 4._________• \ _ Kar hočete »Naj pa Ako me zmagi . Pi- še Po noči od petka na soboto bil sem v družbi spedov bila « ^ L ii tt ajca, ouuuiu un aciii v U1U4U1 gO- A" * ------j ^ o^uTmvuj ua, ui ac UUienei je ara 2 po polnoči, ko smo se napotili Popolnoma. Zarotniki pa so imeli odpovedno pismo uže pa urno." Potem zapusti knez vežo odilo ter odide po stopnicah v da bi se oblekel to pritličj prvo nadstropje, kjer je "bila spavnica Ko gotovo v žepu, sledijo tedaj knezu za petami in ga ne domu po poti, katera pelje memo palače kneževe se palači bližamo, čujemo na enkrat enakomerne korake spustijo več spred oči ter mu zgoraj v šobi predlože pi prihajajočih vojakov, kmalu potem nastane polglasen saD^e v Podpis. Knez molče prečita pisanje ter podpise ropot na grajski straži in tihoto jutranjega mraka pre- z neomahljivo roko: Aleksander, Bo letel strašni Potem bilo vojakov na straži raztresijiv Kiic groze m na pomagaj opet vse tiho, mrtvaško tiho: nekoliko PotuJ Potem se je kn nujno Bolgarsko njalo, da naj takoj od so se hoteli staviti v bran bilo Izrekel da je je umorjenih. Drugi bili so na besede pokorni in so se temu pripra vožnjo nastopiti v družbi svoje f- brata udali brez ugovora. Bil je en batalij motim, batalij s Kestendil in zbrani iz gojencev šole plemičev, ki so ako se ne 0 dve kompaniji Josip To se mu je dovolilo pa z bo princ sledil v drugem vozu, dalje pa hteval je pa Franca dostavkom, da mu da se nihče pr sedli vse dohode To vojake namenom, da o radu •VI« prisil za- izmed kneževe obče se je s knezom ravnalo vljudno, samo da bližine ne sme potujočim pridružiti bila tedaj vsa posadka v zadnj ker dru premestili v Slivnico deloma z beden zarotni knez u ni imenoval -Visokost ampak prosto a no imeli tam vaje, deloma pa pre so bolgarski vladi uže več vidnosti zarad srbskega oboroževanja. Kakor se je nam reč sedaj pokazalo, dohajale tedn 86 pravlj Potem oblekel se je knez do dobrega ter šel v spremstvu enega majorja, Grujeva in dveh častnikov na tram prav redno kriva zaupna naznanila obse,. 150 korakov oddali da vojno ministerstvo Srbska oborožava in i. To stanovitno kamor so kasneje tudi princa Franca Josipa pripeljali 'r ^^ "U^uuiiu IV v/^ov^a, UC* -LA^i^v^ ou auoutjo IUU1 JJliiit-a JJ i ČILI UČI pričakovano na skok pri- Med tem pripeljala sta se dva vozova. umničenje Srbske pogodilo j se v enega vsedel knez Alesander. v druzega princ Franc Josip namenom Cankovčanov, bolgarska stolnica bila je zadnje vsakemu dva častnika in oborožen dni spraznjena vojakov in ostal kateremu je bil poveljnik Gruj tam edin batalij mlad častilakomen sedež. Nekoliko konjikov jahalo j vojak na sprednji Bilo je ob V2 spred nekoliko zad uri zjutraj, ko sta se oba vozova jela višjerad, ki je bil dogovorjen s Cankovim in metropo- tirati na cesti proti Berkovici in Ginci soteski litom Klementom. Ko so se vsi vhodi stopnice gradu zasedale, izbudil se je vsled ropota eden dvornih urad nikov, ki je spal v pritličji. Ko se je ta ozrl na dvorišče, bil mu je takoj položaj jasen. Omeniti je, da je knez v petek dopoludne prejel brezimno pismo s svari- Predno so se vozovi odpeljali rekel knez Gru jevu: „ da gospod M Jaz nimam pri sebi nič denarja, naročite vendar trj ^v/^i xtj. go pride. ±a, luuurn l^eiuee in po lupnik knezov, oskrboval je namreč kneževo za Ta rodom Nem in po lom in naznanjenjem vse zarote Knez čegar neustraš Ijivost je znana, smejal se je pretenju, jo je prečital svojim pnikom in bratu ter pismo vrgel v koš sebno premoženje. Zarotnikom pa je bilo ležeče na tem, kneza kar prej moč spraviti iz mesta ven, zato niso nikakor hoteli dovoliti, da bi se sešel s kako osebo * njegove bližine, odgovoril je tedaj Grujev, da bo on sam skrbel, da gospod Mengeš knezu dopošlje denarja Čine so propal Sansiri, kakoršnih je po vseh pomorskih mestih, zve- v Lompalanko, kar se je Še tisti dan Zgodilo > ki brezstid trgu jej mornarskim krvavim zaslužkom. Mor mornarsko kožo in ki se hoče vkrcati. Po odhodu kneževem podali so se zarotniki me • v v priporoča se sansiru; kapitan namreč ne išče sam mornarj tropolitu Klementu, kateri je poleg Cankovega on gre k sansiru in povč, koliko in kakošnih t mož smatrati za dušo upora. Med tem razdelil se je bata potrebuje, lijon v male stražne oddelke ? kateri so zasedli javna 219 poslopja in pa one hiše, v katerih so stanovali ministri, vi; iz teh odlični ptujci in spustil hiš se hče pristaši Karavelo koliko pa kinča, pokazala bo bližaj prihodnost še celo posli poročila pa potrjujejo uže novejše dogodbe same hoteli po vodo, tudi notri se ni spustil nihče. Ob enem so hodile patrole po cestah in so gonile ljudstvo, kateremu se še sanjalo ni, kaj se godi, v cerkev. Vsakemu, ki je stopil v cerkev, dajali so za to nastavljeni ljudje ki so zjutraj kneza Aleksandra v Bolgarsko 5 Jedro vrnitev v roke po en do d\ rublja To ravnanje je sebno po godu mlekarjem in kmetom z okolice bilo po ki so Ljubljane Naši dopisi. Stolni prost Josip Zupau Po ko se s svojimi pridelki pripeljali na trg ter so bili pri- dolg1' mucm bolezni sklenil je gospod stolni prošt Josip ..........da bi ZuPan raioulo nedeljo zjutraj v 76. letu starosti svoje, časti Božji posvečeno življenje. Pokojni bil je roien v Kropi dne 12. marca 1811. leta, mašnika posvečen dne jetno iznenadeni bili se jim je dajal denar, ne nj morali dati blaga Pred uro opravljal je metropolit službo Božj 0 v t mogočnega cara je pri nji vernim naznanil: Bog je bolgarsko liud stvo rešil.kneza Battenberškega in ga zopet pripelj Rušo v. Po končani službi Božji vstrelili so zbrani vojak pred cerkvijo trikrat, da bi slavili veselo dogodbo avgusta. 1836 m e s ^c a o b h c o -^vjij^ga- m^n^štv a. Leta 1839. bil je ik kaplana stolne cerkve poklican v Liubljano in je tc^j^ji*^^^ h etkom kaplan, neje župnik, kanonik, dekan in konečno kot prošt To streljanje je še katero je začudeno hitelo na ceste ter zbudilo boljši del prebivalstva moglo razu- meti čuvši, da se je knez odpovedal, tudi odpeljal in da se je ustanovila nova vlada. Ljudstvo se je med tem gnalo pred ruski konzulat. To je hiša z enim nadstropjem in balkonom. Na balkonu so stali Bogdanov, oskrbovalec lata, njemu na desni metropolit Klemen t, na levi pa C a n k o v. čuda sebno znal! dobrega da je Ni stareje prebivalstvo ljubljansko oznal, kakor so nasprotiLjubljančani njegal>o čislali kot izvrstnega govornika, spovednika Pokoj etovalca in pomočnika v silah 5 bil z velikim vspehom in hvalevrednim okusom skrbel za olepšan je stolne cerkve, bil uskega konzu- obda^ov&l dobrotnik ubogih m velik izrgji^ma^svQx i&js^ni kraj^v^op v ozadji bil je Gruj Metropolit vzdignil je arno roko odločno svoje roke rekoč, da hoče našo narodno stvar dobro vedoč blagosloviti ljudstvo, in ljudstvo je pokleknilo, da prejme takljive svetinje narodove mikal, temveč oritelji za borimo za nedo- duhovski blagoslov. Med tem so agitatorji kričali ura! u ter so Bogdanova prosili pomoči, katero jim je v imenu s° pokoj carovem tudi obljubil Pogreb bil je v ponedeljek popoludne Tako tekla ta stvar le malo kob grobu spremili stolni kapitel, prošt ljudem se je sanjalo o resnici in pa da je bilo samo veliko število duhovščine, sorodniki e le mnogo kasneje v nike 5 pest ljudi, ki so vse priredili teku dneva, ko se je zvedela resnica, prišlo je prebivalstvo k zavednosti in ie očitno preklinjalo hudodel- ki so kneza pregnali. Po kakošnih sredstvih so zarotniki segali, razvidi e iz sledečega: Iz zasedenih hiš ni smel nihče stopiti vsakemu brez razločka žugalo se je z vstreljenjem. Za stopnik baron Hirsch ščanov ljubljanskih uri in rančiškani vrsta me Bodi vrnil se (rOSp emljica lahka blagemu gospodu c. kr minuli petek zopet baron Winkler ustu«X J pa takoj žvižgali ste za njim v Sofiji predrl je okoljenje Hrvatske poroča uradna občine Loški Potok od 26 anjskem Travniku vgusta naprej pripetilo dve kro videl, da 4 w soboto in boljše o potem pre novih slučajev obolenja za kolero, med katerimi sta se rniti se in tiho ostati v stanovanj dva končala s smrtjo nedeljo podpisavale so se vse dep m e 29. avgusta Od prej obolela oseba umrla avgusta naprej toraj tam za vsi ukazi z imenom Karavelovem in onim vojnega kolero obolelo 17 ljudi, in to: 1 na Hribu, 15 v Trav ministra Nikoforoveg ?ala5 posebno Nikoforov vedel se je kot besen lianje imen se je nadaljevalo e pičli vspeh,, ki se je dosegel začetkom $e je ubogemu ljudstvu delilo obilno denarj Oba sta ugovarjala in žu Podti- tej slepariji pripisati Med tem niku in 1 na Gori zala epidemična, ianci so gl lani pa omi izražali nevoljo vkljub pretečemu vla Ker se je kolera v Travniku poka-c. kr. deželna vlada tje odposlala s pritrjenjem ministe^tva kot pomočnega zdravnika zoper kolero dr. Antona Zižeka z Ormuža. Ljubljanski kaznjenci kot gasilci na Koroškem. Ko je pred nekaj tedni v Kočah v Ziljski dolini na Koroškem nastal velik požar, bilo je, kakor časniki pišejo. Pred vsem zaukazalo se je, da se ne smejo nika ioršne depeše odpošiljati, celo one diplomatov ne. ;em dogovorila sta se nemški in avstrijski zastopnik ii ta svoje poročila po zaupniku odposlala z naročilom ravno onih 66 kaznj z ljubljanskega grada ki to Po i poletje tam bivajo, da delajo zagrade proti hudour nikom v Ziljski dolini, ki so z velikim vspehom branili razširjenje ognja, gasili goreče hiše, pomagali rešiti Na laj jih v Pirotu odda na Dunaj in v Berolin so posla prijeli. Hotel je v Sofijo telegrafirati, lemškemu zastopniku naznanil, kaj se je zgodilo meji ljudi in premoženj katerim se je zahvaliti, da se je da bi Pa lepeša se ni sprejela, potem se je vrnil sam. Nemški ;astopnik podal se je k Cankovu ter je z njim govoril ako, kakor se gre. Potem je Cankov takoj dal povelje, )osla pustiti. Ta je odšel in je srečno dospel v Pirot. Pakih dogodeb primerilo se je nekoliko, pa samo nem- samostan, cerkev in druga polovica vasi rešila. Prav veseli nas, da celo tak del naših rojakov, ki so se težko pregrešili zoper kazensko postavo, celo za čas kazni ne delajo sramote deželi, temveč kažejo, da se boljšajo in da dejansko popravljajo, morebitiv razbur- jenosti ln-jezi, storjeno hudodelstvo Pa tudi sicer —--0 ~ j uvuuiiau) o/ oa zastopnik imel je vspeh s svojim ugovorom Tako poroča »Pester Lloyd" v očividno Nemški pri azni, Ruski nasprotni pisavi. Koliko je na tem resnice > nas veseli, da se potrjuje ta poskušnja s kaznjenci, ker naša dežela ima še muogo takega dela: osuševanja močvirja, zagrajenja potokov, prekladanja cest itd. Pri takem delu koristili bodo kaznjenci občinam, deželi in državi z dovršenjem občekoristaih naprav, ka- 280 tere bi sicer mnogo več stale in se ravno zato še dalje se ob enem vrše v bližini budimski odlašale. Nasproti pa obrtniki domači ne bodo imeli po voda tožiti, da jim kaznjenci delajo škodo pri njihovem obrtu. Včeraj pričel je kr. vojno ministerstvo je vpeljalo potrebno, mestr da se pri odpuščanji vojakov, iz onih krajev, v katerih w u ____ ________________ _______ je bilo slediti kaj kolere, ta bolezen ne zanese v druge četrt ure ogledava! razstavo." Pri odhodubi^ cesar v spremstvu generalnega adjutanta barona Poppa uri v zgodovinski razstavi, kjer so ga pričakovali ----------—_ _ iiUU1U00J, pa župan; minister baron Kemeny pozdravil j"e ce sarja, kateri je potem v spremstvu kustosa Majlatha tri ob vsi ministri razun Tisze in pa grof Julij Andrassv kraj ta namen odločili se bodo za odpust name- pozdravljan šotore, tako, da ne pri i rjeni vojaki v posebne hiše dejo v dotiko z drugimi vojaki, in prebivalci in še ko se bo pokazalo, da nihče med njimi nima bolezni bode razkužena tudi vsa obleka, spustili se bodo vsak v svojo domovino. gorko Trst p ul o Načelnik tukajšnje trgovske hiše L i al o ki kupčuje z lesom, je pobegnil, zapustivši baje dolgov nad 200.000 gold. Najnovejše poročilo o koleri se glasi: Od ponedeljka do torka opoludne za kolero Vreme je sedaj uže teden dni prav lepo je obolelo oseb ena umrla in zelo ugodno za poljske pridelke, posebno se te dni otava lepo posušena, hitro in z malimi stroški spravlja, kar je na korist vedno trpečemu kmetijstvu. Tudi vi-Dorejci in vinopivci bodo veseli, ako lepo vreme traja Dalj v Malvorasi novo: v Isoli 4, v Mugiji in v Bergudu (okraj Voloska) 2 osebi jih je obolelo na » v Tribanu Bolgarska Knez Aleksander bolgarski se s. slovesnimi sprejemi vrača nazaj v svojo deželo še dalj ščuku » navdušenjem Ru Sistovi in Trnovem bil je sprejet z velikanskim Obrtne zadruge v loškem sodnijskem okraji, in še le od tod v Sofijo in 3. avgusta sklenile so se pravila zadrugam V Prvi n q c?! i^rl ci\r r/nrln Dne loškem sodnijskem okraji Trnova namerava se podati v Plodiv volili načelnikom za drugo gostilničarjev in mesarjev gosp. Gregor Lah v Srbsko Prvi nasledek zadnjih dogodeb na Bolgarskem videti je, da bodo prijateljske razmere med Bolgarsko in Ložu za zadrugo dopu^čanih in rokodelskih obrtov izimši gostilničarje in mesarje — gosp. Josip Lavrič v Sofiji pod načelstvom Sicer ste pa začasno v Bolgarski dve vladi Ložu in r*j za zadrugo tr Franc Žagar v Markovem & in prostih obrtov gosp. predsedstvom S tam bul ena v Karavelovega, druga pa pod o za ostalo Bolgarsko Dr. Leopold (Jregorec izvoljen je bil v ptujskem volilnem okraju minuli ponedeljek z vsemi 341 glasovi Stambulov ločil se je od Karavelo proti m katerega prejel nasprotni nemškutar ski kandidat Furst,za državnega poslanca. Čestitamo ister imenoval je zopet sedaj 47 su Naučili plentov za učitelje. M učitelje imenovanih 55 suplentov julij izhodno Rumelsko. vega zato, ker je ta pritrdil, da naj Ruska odpošlje komisarja k enketi, prvi pa zahteva, da se imajo stvari vrediti brez vtikanja Rus&e. Brzojavi z dne 30. avgusta v tej zadevi se glase: Sofija. Stambulov sam brzojavlja, da je kralj bilo je uže tako za Milan srbski knezu Alek tako poslal brzojavno čestitko počitnicah names 102 suplentov da se je v teh Na to je kLez izrekel zahvalo in nado, da bi se kmalu ustanovile prijatelske razmere med obema deželama S proklamacijo kneževo z dne 29. avgusta potrju Novičar iz domačih in tujih dežel. jejo se ministri, katere imenovalo ustavno vladarstvo gospouov: Stambulov, Slavejkov in Strans Dunaja. Cesar podal se je v Budapešt proklama čestita Stambulovu da *i. Knez v vzdržal red in svečanosti polaganja temeljnega kamna nove konjiške vojašnice in pa 2C )letnici prisvojitve budimske trdnjave. Tudi vojni minister grof Bylandt-Rheidt podal se je svečanostim v ogersko stolnico. nedeljo večer pripetila se je na južni železnici blizo Modlinga poleg Dunaja velika nesreča, pri kateri se zahvaluje ljudstvu in vojni zato, da so čast in neod visnost domovine rešili Dalj sprejemu kneževem v Ruščuku kakor ,.Agence Havas poroča , pri se o slovesnem katerem so bili. vlasti poroča, navzoči zastopniki vseh Trnovo Ob uri 10 minut: Knez Aleksander je ostalo 7 potujočih mrtvih, 22 pa težko ranjenih. ki je Sistovo zapustil ob 9. dopoludne. dospel je sem Nesreča pripetila se je ob 8. uri in 11 minut zvečer vsled tega, ker se od zadej prihajajoč vlak ni ustavil pred drugim na tiru, okoli 400 korakov pred postajo Modling stoječim lokalnim vlakom, temveč se z vso močjo zaletel va-nj tako, da so biU zadnji trije vagoni sprednjega vlaka popolnoma razdjani, streha zadnjega ob 6 uri zvečer Dogodba od dne 21. avgusta storila je kneza silno bolj priljublj vsi poti spreje malo je ljudstvo pod vodstvom duhovnikov s podobam svetnikov zelo sijajno. Pet kilometrov nad Trnovom ča kalo je veliko ljudi peš na njihovega. ih in konjih prihoda porinila se je vrh tretjega voza, 60—80 oseb, ki so bile v teh vozeh, so skoraj vse več ali manj ranjene. — Pc škodovani so skoraj sami Dunajčani. Žitna cena 25 Ogerska. Ravno danes pričele so se sloves- o. avgusta 1886. nosti obhajanja 2( )letnice prisvojitve trdnjave budimske. Cesar bil je pri prihodu srčno pozdravljen, navzoči so bili župan Rath ju ministri razun ministerslsega predsednika Tisze. Hektoliter 7 gold. 10 kr. 45 kr. v Ljubljani pšenice domače 6 gold. 66 kr turšice 4 gold. 87 kr v • rzi 4 gold. 87 kr banaške soršice 6 gold prosa 4 gold. 87 kr ječmena 4 gold 6 kr Kar je svečanost izdatno povzdigHlo nemški cesar » je to neralom da je 76 kr ajde 4 gold. 22 kr ovsa 2 gold Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov j odposlal vojaško deputacijo z enim ge polkovnikoma 2 stotnikoma. To se smatra V Kranji 30. avgusta. za uradno zadostenje za odbito vabilo v Berolinu in v Nemški gostje bili so tudi še prav posebno 0ves 2 92 kr Monakovem sijajno sprejeti. Cesar naročil je za-nje stanovanje v 4 gld. 5 kr. prvem hotelu, jih je za čas bivanja sprejel kot svoje 2 gld- 40 kr Hektoliter: Pšenica 6 gld. 50 kr Tur Rrž 4 gold. 86 kr. 5 gold. 52 kr. Ječmer* Ajda gld. 35 kr. Seno 2 gld. kr. goste in jih povabil tudi k vojaškim vajam, katere 54 kr. Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani