AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, JUNE 21, 1943
LETO XLVI. — VOL. XLVI.
tatov ne bodo klicali v armado,"N0VI£??,!0VI
Washington.—Ker sta arma-manj kot 1,000,000 mož, da do in mornarica prišli na dan s
m,:,.
'tami zahtevane bojne sile,
^že, da očetov ne bodo kli-
v uniforme do začetka pri-
\ Nnjega leta, če jih bodo
Ji * tudi takrat.
W fad za obvezno vojaško w<i l IK
<Do» ki je nameraval imeti ^l decembra pod orožjem 8,200,000 mož, je izja-rCsej l(ia bo treba klicati očete že Jfe bobrom. Toda zdaj se poroda armada ne bo imela gor-<f ^števila mož do junija f Jeea leta.
_ Hada ima zdaj v uniformi 4, °r 7,067,000 častnikov in.vo-Torej bi potrebovala
seže nameravano kvoto prištejemo k temu še zahtevo mornarice, bi potrebovala naša bojna sila v prihodnjih 12 mesecev komaj 1,500,000 novih re-krutov.
Za dosego tega bosta imeli armada in mornarica vsak mesec do 100,000 novincev iz razreda 18 let starih, torej 1,200,-000 v 12 mesecih. Ostala kvota bi se pa lahko dobila od samskih moških, ki so bili dozdaj
Josephine Jereb
V nedeljo zjutraj četrt pred 3 uro je umrla Josephine Jereb, Ako j rojena Lah, stanujoča na 1165 Norwood Rd. Rajna je bolehala zadnjih par let. Zadnjih devet mesecev je bila neprestano v postelji. Pokoj niča je iz La-hove družine, mnogi se bodo spomnili njenega očeta, ki je bil večletni raznašalec Ameriške Domovine in zaveden narodni mož. Njen stric, brat njenega očeta, je bil Alojzij Lah, prvi slovenski trgovec z grocerijo na E. 62. St., kateri se je pozneje preselil na West
oproščeni vojaščine radi dela in pa od oženjenih moških, ki I Park.
nimajo otrok. Torej bi po tem j Rajna je bila stara 64 let, ro-
ne potrebovali očetov v armadi še tako kmalu.
c tri
►uči so zasegli baje tovorne ladje
ashington. — časopis hittgton Evening Star piše, " 6 Japonska mornarica v selita Pacifiku zasegla več trgovskih ladij, ki so bi-il Potu iz Amerike v sibir-,jj^Pristanišča. Vsled tega so odnošaji med Tokijem Joskvo zadnje čase precej
Mi.
^čija je že dolgo pritiska-. Japonsko, naj ustavi do-■ PQtrebščin v Rusijo iz Zedi-'H držav. Da ni Japonska borila je dokaz, da si ob
iffO"
jle
gfsu ne želi vojne z Rii-

Planik von Papen je | baje odstavljen
(j£! jVkholm. — Švedsko časo-6 Prinaša vesti iz Berna, 3 ki trdijo, da je nemški »ji minister von Ribben-°dstavil poslanika za Tur-Franz von Papena. Depe-Pove vzroka in tudi urad-Potrdila te vesti ni na
'Olago.
g i
in t %
tli
'e
jetl
AP
70-
^ozdravi iz Floride
1 Tampa Florida, pošilja po-kVe vsem prijateljem in r^m Kari Smigovec. Kdor k,^ dobro sončno kopel j, naj 6 doli v Florido, vabi Mr.

BOJNAFRONTA
V ZRAKU—Angleška zračna sila je bombardirala naprave v Le Creusot, kjer ima Hitler največji arzenal v Franciji. Iz Berna, Švica, se poroča, da so leteli bombniki preko Alp, očividno k napadu na italijanska mesta. Vrsta letal je bila tako dolga, da jo je vzelo 20 minut, da je prešla nad mestom Zurichom v Švici. RUSIJA — Ruski bombniki so napadli nemška letališča za-dej za fronto pri Orelu. Tukaj zbira nemška armada ogromne rezerve za poletno ofenzivo. SREDOZEMLJE — Zavezniški bombniki so včeraj vsipali bombe v pristanišča na Sicilijo.
PODMORNICE—Angleži so s zračno in pomorsko silo odbili napad nemških podmornic na konvoje v Atlantiku. Od 2 do 5 podmornic so potopili, druge poškodovali ter rešili 97% konvoja. • -o-
jena v Šmarju Sap na Dolenjskem, po domače Mestkova. V Ameriki se je nahajala od leta 1898 in zapušča sedem otrok: Josephine Jeglich, Tom, Julija Oblak, Frank, Maimie Gubane, Vera Luette in Charlie. Rajna se je nahajala nekaj let v Wau-keganu, 111., kjer zapušča brata Alojzija Lah, v Clevelandu pa brata, Mike, ki je širše poznan kot narodni delavec in predsednik Slovenskega doma na Holmes Ave. V stari domovini zapušča sestro Marijo.
Pripadala je k društvu Napredne Slovenke, št. 37 SNPJ, Svodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ ter podružnici št. 25 SŽZ. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62. St. Pogreb bo v sredo ob 10. uri v cerkev sV;/;Vida in potem na pokopališče Kalvarijo v družinsko grobnico. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Marija Mlinar
Ob 4:30 v nedeljo zjutraj je umrla za srčno boleznijo Mrs. Marija Mlinar, soproga Math Mlinarja, stanujoči na 1380 E
Čestitamo!
Danes praznuje svoj rojstni dan Mrs. Marie Pri-sland, predsednica Slovenske ženske zveze. Pošiljamo ji najlepše pozdrave in čestitke s željo še mnogo nadaljnih zdravih in srečnih let. Živela naša vrla narodnjakinja in voditeljica) ameriških Slovenk!
--O,-
Preddelavci pri Fordu so odšli na stavko
Detroit, Mich. — 9,000 pred-delavcev pri Ford Motor Co. je odšlo na stavko, vsled česar je zmanjšana produkcija za najmanj 50%. Stavkarji spadajo k samostojni uniji( zato izjavljajo delavci, ki spadajo k CIO, da ne bodo odšli na stavko.
Državna policija je bila mobilizirana za vsak slučaj. Toda stavkarji pravijo, da nc| bodo branili nikomur drugemu na delo kot članom svoje unije.
Spor je radi mezde. Iz Wash-ingtona :bo prišel zastopnik vojnega delavskega odbora, da zadevo poravna.
-o-
še na mnogo let! Danes praznujeta 20 letnico šrčenega zakonskega življenja John in Frances Novak. Mr. Novak je doma iz Dobrega polja, Frances je pa tu rojena iz poznane in spoštovane Oražmove družine, 6326 Carl Ave. Slav-Jj«n.c.a.J^tiiieta,^oj; dom, M ga imata v najemu, sama pa stanujeta pri materi Mrs. Oražem. še na mnoga leta, jima kličejo številni prijatelji.
Govori se, da Italija prosi za premirje
V premogarski industriji zopet grozi stavka
Washington. — Ker med premogovni družbami in unijo pre-mogarjev ni prišlo do sporazuma in ker je premirje poteklo o polneči, se pričakuje zopet splošne stavke. Dozdaj je že 62,000 premogarjev ostalo doma v sedmih državah, kjer kopljejo mehki premog. Tudi premogarji, ki kopljejo trd premog, 83,000 po številu, groze, da se bodo pridružili stavkarjem.
Unija je izjavila da je pripravljena delati za vlado ter je pozvala tajnika notranjih zadev Ickesa, naj pošlje premogar-je nazaj na delo, pa se sliši da premogarji ne bodo ši nazaj v rove, dokler ne bodo dobili nove pogodbe.
Ker premogorovi ob nedeljah počivajo, se ne bo do pondeljka videlo celega položaja in koliko premogarjev bo ostalo doma. To je že tretja stavka premogarjev v sedmih tednih.
V zadnjo čast
Tajnica dr. Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ prosi članice, da se poslovijo v velikem številu od pokojne sestre Josephine Jereb, katere truplo leži v žele-tovem pogrebnem zavodu 6502 St. Clair Ave. Obenem prosi družina pokojne* naj bi prijatelji darovali mesto venca na njeno krsto, v sklad jugosl. pomožnega odbora, JPO/SS št. 2, kar bo za pomoč bednim v domovini, s katerimi je pokojna vedno sočustvovala.
pLfa Podoma j'e bila	"d^nuT "te"vaši' poletni tečaj tukajšne Western
pisaid J-iciv, u^iii« jv,	,	•„ „„X Pucnrna nimiuer-M Marian Dolo-
na 6532 Metta Ave. Ravno danes bi praznoval rojstni dan in; Brat in sestra Zupan sta god in bi bil star 59 let. Tukaj j skupaj na univerzi Rajna se je po očetu 1 zapušča žalujočo soprogo Mary I Danes bosta začela obiskovati
:°Vec.
Zadušnica
torek ob osmih bo darova-cerkvi sv. Vida zadušnica :Hojrio Mary češnovar ob 'ki 30 dnevnice njene smrti. uf je mogoče, je prošen, da beleži.
u Kova državljanka
Julia struna iz 14719 Sa-Rd. je prestala izkušnjo •i/^eriško državljanstvo. Če-
V)!
Zadružna seja
f Pondeljek ob 7:30 bo seja i^torija Slovenske zadružne Vsi direktorji naj bodo
%
Krasotice na pikniku
V soboto so imeli uslužbenci White Motor Co. piknik v Euclid Beach parku. Več kot 11,-000 se jih je udeležilo. Vršili so se razni kontesti, med temi tudi za najbolj popularnega dekleta. Prvo nagrado je dobila Miss Dorothy Knauss iz 15713 Pythias Ave.
Važno za društvenike
Člani društva Glas cleveland-skih delavcev št. 9 SDZ naj se v vseh društvenih zadevah zdaj obrnejo na predsednika Frank ičiesnika, 5709 Prosser Ave. ali pa na glavni urad SDZ.
Društvene zadeve
Od 6 do 7 nocoj bo tajnica društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ v stari šoli sv. Vida v svrho društvenih zadev.
Deveta obletnica smrti
Včeraj ob 11:3'0 je bila darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Louis Strnadom ob priliki 9. obletnice njegove smrti
si Krtina pri Dobu na Gorenj-j Bakers, fara Ambrus in pet skem. Poleg soproga zapušča otrok: Mary omož. Zakrajšek, dva sina: Math, ki je znan kot Josephine omožena Kržmanc,
'D
SLOVENSKE NARODNE NOŠE SO VABLJENE
Na 4. julija bo v elevelandskem mestnem stadionu kolosalen /prodni festival. Vse lokalne narodnosti bodo nastopile v slikovitih narodnih nošah. Vabljeni so seveda tudi Sloven-Slovenke na udeležbo. T Vsaka narodnost bo imela na nalašč za to pripravljenem odru j^Or za 25 oseb v narodnih nošah. Imena tistih, ki bi se pri-i) li za nastop v narodnih nošah, morajo biti v glavnem stanu
Nfeljka 28. junija. t ^ato prosimo tiste naše ljudi, ki bi se hoteli priglasiti za na-■J1 v narodnih nošah, naj se registrirajo v uradu Ameriške Do-Ne in sicer takoj. -Imena priglašenih bomo priobčili v listu.
k S
~ aiuvi.	• --------JE---*
^mo in pričakujemo, da se bo priglasilo vsaj 25 naših Slo-
ij za ta patriotični nastop, ki bo letos res nekaj posebnega in ^erega se delajo ogromne priprave.

umetnik slikarstva in Franka; oba sta poznana tudi dobra glasbenika. V stari domovini zapušča rajna tudi dve sestri: Katarino in Ano ter brata Martina. V Ameriko je dospela pred 30 leti. Dom Mlinar j eve družine se nahaja na zgornjem naslovu že 26 let.
Rajna je pripadala k društvu sv. Srca Marije (staro). Pogreb oskrbuje pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi. Truplo bo položeno v Grdinovi kapeli na 1053 E. 62. St. ob 4 uri popoldne. Pogreb se bo vršil v sredo dopoldne ob 9. uri v cerkev sv. Vida in potem na pokopališče Kalvarijo v družinsko grobnico. Naj počiva v miru, preostalim iskreno sožalje.
Frank Novačič
Na 2114 W. 6. St. je umrl Frank Novačič star nad 60 let, doma iz Belovarske okolice. V Ameriki se je nahajal nad 30 let. Rajni je bil navaden delavec, šfest let je delal tudi na pokopališču Kalvarija, zadnjih 15 let je bil nezmožen za vsako delo. Bil je odvisen od mestne pomoči. Družina Baričevič stanujoča na 7617 Lockyear se je zavzela, da bo preskrbela ml lodare za pokop revnega in dol-bo bolnega siromaka. Čas še ni določen za pogreb. Rajni je umrl že 17. junija. Truplo se naj a v oskrbi pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi.
Louis Hlad Danes zjutraj ob 4. uri je umrl po daljši bolezni dobro poznani Louis Hlad, stanujoč
Rose, Louis in Frank, ki je pri mornarici v Great Lakes, 111., brata Franka in dve sestri, Mary Andolek in Jennie Poč-kar-Peterlin ter štiri vnuke in veliko sorodnikov. Rojen je bil v vasi Velike Slivce, fara Velike Lašče, kjer zapušča brata Johna in več sorodnikov. Tukaj je bival 33 let ter je bil član društva Glas elevelandskih delavcev in Srca Jezusovega. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. ier je v četrtek zapovedan cerkveni praznik, bo pogreb v sredo zjutraj. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim globoko sožalje. ______
Italijanski prestolonaslednik je baje v Alžira, da bi zvedel od zaveznikov mirovne pogoje. Osišče vse to odločno zanikuje.
London.—Reuterjeva novinarska agencija prinaša poročilo, da se nahajajo v Alžiru visoki italijanski mirovni odposlanci, dočim je Mussolini sklical svoj kabinet k važnemu vojnemu posvetovanju. Osišče odločno zanika kako mirovno gibanje v Italiji.
Uradni londonski krogi izjavljajo, da nimajo nobenih poročil iz Alžira, glavnega mesta francoske Afrike, da bi dospel t je princ Umberto, nek italijanski armadni poveljnik in pa maršal Badoglio.
Berlinski radio izjavlja, da so poročila o mirovnem poslanstvu princa Umberta in maršala Badoglije tako brezmiselna, :da jih ni potreba niti zanikati. Malo prej je pa ista radijska postaja poročala, da se nahaja princ Umberto v Kalabriji, kjer si ogleduje bombardirane kraje. Kalabrija leži na skrajni južni točki Italije in je najbližje Alžiriji.
Istočasno pa zevezniški bombniki brez prestanka bombardirali razne kraje po Siciliji in Sardiniji. Devetih provinc v južni Italiji je bilo postavljenih pod vojaško oblast, kar pomeni, da vse prestopke sodijo zdaj vojaške oblasti po naglem sodu.
Fašistična stranka je glasom poročil iz Maroka zahtevala od *Musaoli«ija, da izroči vse vodstvo vojne v roke fašju. Toda radijska poročila iz Maroka niso vselej zanesljiva.
Neko drugo poročilo ve povedati, da se kuje med fašisti zarota, da se odstavi Mussolinija,
nakar bi vprašali zaveznike za mirovne pogoje.
To je že tretje poročilo o osi-ških lutkah, ki so vprašale za separaten mir. Prvo tako poročilo je bilo glede Romunije, drugo glede Madžarske in zdaj o Italiji.
Da je Italija skrajno nervozna vpričo pričakovane invazije, dokazujeta dva važna odloka fašistične vlade. Prva odredba določa strogo kazen za vse one, ki bi ne naznanili sovražnih pa-rašutarjev, ki bi pristali na italijanski zemlji. Druga odredba pa določuje visoko nagrado vojakom, ki bi izsledili sovražne parašutarje ali kako tajno zavezniško gibanje v italijanskih mestih.
Radij o iz Alžira poroča o spoprijemih med italijanskimi in nemškimi, četami v Grčiji.
Iz Carigrada pa prihaja poročilo, da so italijanske oblasti v Pulju aretirale več nemških vohunov. Italijanske oblasti so namreč prepovedale vsako delo nemških vohunov v italijanskih vojaških bazah.
Reserve uiniverze Marian Dolores Zupan, najmlajša hčerka urednika Glasila KSKJ in njegov najmlajši sin Ciril. Marian je v 4. ali zadnjem letniku Flora Mather kolegija ter študira za učiteljico na višjih šolah. Šolo bo dovršila v februarju. Ciril je pa dijak prvega letnika Adalbert kolegija in bo študiral za zdravnika. Obema želimo mnogo uspeha.
Pomanjkanje delavcev pri mestu je zelo akutno
Postreižibeni direktor David je sporočil županu Lauschetu, da je pri tem oddelku vedno večje pomanjkanje delavcev. Ako bo šlo tako naprej bodo morali ljudje sami prinašati k cesti kuhinjske odpadke in smeti, da jih bodo mestni truki pobrali.
Armadni truk je zadel v skupino vojakov in jih ubil sedem, med temi tudi Slovenca
Trije vojaki iz Clevelanda so spelo v Cleveland jutri in bo
Naši
vojaki
bili med sedmimi, ki jih je truk ubil zadnji petek ter jih ranil 15, ko je voznik v" gostem prahu zapeljal vanje v taborišču Hood, Texas. Med ubitimi je bil tudi slovenski vojak Frederick J. Ubic iz Clevelanda, ko smo že poročali.
Iz taborišča se zdaj poroča o nezgodi sledeče. Skupina vojakov je šla po cesti v taborišču. Po drugi cesti zraven so pa vozili tanki in druga vozila, ki so dvignila Itak prah, da voznik kuhinjskega truka ni videl vojakov in je zavozil truk naravnost vanje,
Ubic je bil oče 8 mesecev starega otroka. K vojakom je odšel šele 17. maja. Predno je odšel v armado je bil zaposlen tri leta pri Foote-Burt Co. Star je bil šele 29 let in je stanoval s svojo ženo na 4446 E. 156. St. Dom njegovih staršev, Mr. in Mrs. John Ubic, je pa na 1426 E. 55. St.
Truplo vojaka Ubica bo do-
Po devetih mesecih je prišel za 7 dni na dopust William Grozdanic, sin Mr. in Mrs. Grozdanič iz 7724 Issler Court. TRavno pred odhodom na dopust je bil povišan v narednika. Čestitamo! Njegovi prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu.
m m -m
Pfc. John A. Skrinj ar, sin
Mr. in Mrs. John Skrinj ar iz 1486 E. 175. St. je prišel za en teden na dopust iz taborišča Maxey, Texas. Prijatelji ga
lahko ob priliki obiščejo na gornjem naslovu.
m »a m Sgt. Louis M. Šimenc, sin Louis Šimenca iz 799 E. 155. St. se je vrnil včeraj v taborišče Clairborne, La. po 12 dnevnem dopustu. Za časa dopusta se je na 14. junija poročil v cerkvi Marije Vnebovete z Josephine Zupančič, hčerko Mr. in Mrs. Anton Zupančič iz 15016 Hale Ave. Mnogo sreče v no vem stanu.
postavljeno na mrtvaški oder v sredo popoldne. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. v petek zjutraj.
Lepo darilo
Za četov-ski dan je dobil lepo darilo Joe čadež iz 67. ceste. Oglasila se je namreč tetka štorklja in pustila za spomin krepkega sinčka. Dekliško ime srečne mamice je bilo Ana Toma-žin iz 74. ceste, hčerka dobro poznane Damjan Tomažinove družine. Tako sta postala Damjan in Margaret Tomažin prvič stari ata in stara mama. Mlada mamica in sinko se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Naše če-stisk!
Seja mladinskega zbora
V pondeljek ob 7:30 zvečer bo seja staršev mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Čitanje računov zadnje prireditve in razni važni ukrepi bodo na dnevnem redu.
Tedenski koledar za racioniranje
KONZERVE—Plave znamke K, L in M so veljavne do 7. julija.
MESO, sir, sirovo maslo itd.—Rdeče znamke J, K, L, M m
N so veljavne do 30. junija.
KAVA—Znamka 24 je veljavna do 30. junija za en funt
kave.
SLADKOR—Znamka 13 je veljavna do 15. avgusta za 5 funtov sladkorja. Znamki 15 in 16 kupita po 5 funtov sladkorja za prezerviranje do §1. oktobra.
ČEVLJI—Znamka 18 je veljavna do 31. oktobra. GAZOLIN—Znamka 6 iz knjige A. je veljavna do 21. julija. KOLESA—Knjige A morajo dati pregledati avtna kolesa do 30. septembra; B do 30. junija, C do 31. avgusta.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
jaioes DEBKVEO. Editor
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published daily axcept Sundays and Holidays
naročnina:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pofttl, celo leto $7.50 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poj ti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaSalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 __Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: D m ted States and Canada $0.50 per year. Cleveland by mall $7.60 per year IT. S. and Canada $3.50 for 6 month«. Cleveland by mall $4.00 tor 6 months (J. S. and Canada $2.00 {or 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2 00 for 3 months ____Single copies, 3c
• Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the AcFof March 3d, 1878.
No. 145 Mon., June 21, 1943
Položaj na Balkanu
Londonski list borbenih Francozov "France" prinaša uvodnik, v katerem obravnava v vseh podrobnostih razmere v centralni in južni Evropi. Francoski časopis našteva kako so se v nemškem glavnem stanu vrstili vazali, katerih obiski so se zaključili vedno s suhimi mehaničnimi izjavami — kar dokazuje, da so bili razultati več ali manj nepovoljni.
Berlin skuša ustvariti prepričanje, da so ti obiski administratorjev evropskih dežel v fuehrerjevem glavnem stanu vzbudili v svetovni javnosti prepričanje, da je vojaška premoč osišča še vedno velika. "France" navaja članek nekega madžarskega časnikarja, ki je pred kratkim opisal razmere v južnovzhodni Evropi kot nezadovoljive. Trdil je celo, da "nered in nemiri na Balkanu stalno naraščajo, ter da se položaj tam neprestano slabša."
Dalje citira list borbenih Francozov članek znanega švicarskega tednika "Die Weltwoche," ki poroča o upornem duhu balkanskih narodov. Ta švicarski list piše: "Nedvomno Nemci pošiljajo mnoge mlade ljudi iz Balkana na sever, toda tam jih je še vedno na sto tisoče, ki le čakajo na prvo ugodno priliko, da se upro."
Na Madžarskem si Kallay in drugi člani njegove vlade na vso moč prizadevajo zatreti "politične fronte," toda zastonj apelirajo na složnost in obsojajo tako delovanje; — ena teh političnih front je že precej jasno začrtana, in sicer ona, katero je ustvarila madžarska socialistična stranka s svojim pozivom delavcem, kmetom in intelektualcem. Hor-thv in njegovi ljudje vedo, da so ogroženi, ter so začeli ustanavljati gardo iz svojega režima. Ustanovili so nove obo-rižene organizacije, ki bodo nosile ime "narodni križarji." Nemci se grenko pritožujejo nad popuščanjem Madžarske in pripisujejo njeno onemoglost vplivu Amerike. .
V Romuniji je splošna mobilizacija doživela popolen in splošen neuspeh. Eden izmed časopisov, ki izhajajo v Bukarešti, se z ogorčenjem pritožuje radi malodušnosti romunskega ljudstva in zaključuje, da je sedanji položaj tak, da je le en sam izhod mogoč in sicer zmaga nad Sovjetsko Rusijo.
Na Bolgarskem pa se množe politični umori in sabota-žna dejanja in to kljub neštevilnim aretacijam v vseh bolgarskih mestih. Eden izmed oddelkov sofijske garnizije velja za nesigurnega in ne sme zapustiti kasarne. Tretjino moštva so sploh razorožili. Častniki, osumljeni protinem-škega razpoloženja, se morajo umakniti mlajšim oficirjem, ki so se vrnili iz Nemčije, Baje se je precejšnje število častnikov, ki so na ta način izgubili svoja mesta, pridružilo ge-rilcem.
Na koncu svojega članka pravi list borbenih Francozov:
"Brez vsakih težav bi mogli tudi še mnogo nadaljnih zgledov pokazati in navesti drugih slučajev globokega ne-razpoloženja in ogorčenja, ki je danes zavladalo na vsem balkanskem polotoku.
"Obiski administratorjev v Hitlerjevem glavnem stanu tega dejstva ne morejo spremeniti tudi ako so ti njegovi hlapci in pomagači obnovili svoje stare obljube, ali pa prevzeli nove naloge, je težko verjetno, da jih bodo mogli izvesti spričo odpora, na katerega bodo naleteli. Še celo pred napadom na evropske trdnjave s strani zavezniških vojaških sil je videti, da že zdaj v notranjosti te trdnjave nekateri izmed voditeljev, a še bolj njihovi narodi, mislijo le še na svojo osvoboditev in jo tudi že pripravljajo."
Pioklamacija cerkvenih dostojanstvenikov o temeljih miru
Najvažnejši londonski list "Times" prinaša v svoji številki od 24. aprila proklamacijo cerkvenih dostojanstvenikov, ki v uvodu naglašajo, da je.njihovo prepričanje, da se bo svet odrešil zla, od katerega trpi, le s tem, da se povrne k Bogu; tekme in spori, ki uničujejo življenja in dosegajo svoj višek v nesmiselnih grozotah vojne, imajo svoje korenine v človeški naravi, ki je preveč zamotana, da bi je moglo prizadevanje človeka samega brzdati.
Manifest pravi, da je izhod iz tega očividno mogoč edi-nole, ako v medsebojnih človeških odnošajih prevladuje duh ljubezni, ter se odstrani vse, kar v življenju ustvarja jezo in zlo. Človeštvo je že samo zdavnej spoznalo to resnico, a vendar še vedno sledi svojim sebičnim nagonom in zahtevam. Cerkveni dostojanstveniki radi tega priporočajo po-vratek človeštva k Bogu, da obžaluje svoje zablode in odpre svoja srca božji ljubezni.
Med onimi, ki so podpisali ta poziv, se nahajajo: proti Živojin Ristanovič v imenu srbske pravoslavne cerkve in Franc Gabrovšek v imenu katoliške zadružne zveze Slovenije.
BESEDA IZ NARODA
TO IN ONO
Da oče tako robanti, kadar gre hčerka s fantom je znamenje, da še ni pozabil svojih fantovskih let.
Za pomoč narodu v Sloveniji
Neumorni delavec v Vinogradu Gospodovom, pa ravno tako navdušen podpiratelj vsega, kar je v korist slovenskemu narodu, Rev. Albin Gnidovec, nam je poslal ček za $510.90, kar je nabral med svojimi žup-ljani v Rock Springs, Wyo.
Vsa čast in pa zahvala požrtvovalnemu g. župniku in vsem dobrim ljudem, ki so tako radodarno posegli v žepe in prispevali v sklad Pomožne akcije slovenskih župnij, iz katerega sklada bodo dobili naši siromašni ljudje v stari domovini najbolj nujno pomoč.
Rev. Gnidovec piše, da bo še nabral, kar vzamemo z največjim veseljem na znanje, ter se vsem dobrotnikom že vnaprej zahvaljujemo.—Anton Grdina.
Rev. Gnidovec nam pošilja sledeč seznam darovalcev:
Darovali so po—
Neimenovani $200.00; Društvo Sv. Ane, $100.00; Metelko Mrs. Wilhemena, 1013—6th $20 in $10 Gnidovec Yvonne, 633 Bridger Ave.
Po $5.00 i John Anselmi, 1000 Clark; Joseph Gosar Sr., 417 Tisdel; Frank Grum, 1020 Edgar; Valentine Homec, 1011 9th; Mrs. Kathryn Jelovsek, Balirtown; Mrs. Anna Krek, Reliance; Frank Morgan, 437 Elias; Edward Novak, Six Mile Ranch; Jack Podbevhek Sr., 738 Pilot St.; Mrs. Mary Podbevshek, 738 Pilot St.; John Putz, 904 7th; Mrs. Catherine Subic, 313 M; Mrs. Mary Taucher, 111 Thomas; Mrs. Frances Tolar, 717 Euclid; Frank Yamnik, 1005 De-war Dr.
Po $4.00: Mrs. Ursula Iv-šek, 739 Connecticut.
Po $3.00: Mrs. Mary Gali-chich, 843 6th; Peter Grohar Sr., Reliance; Frank Potochnik, 674 Ahsay; Mrs. Mary Sene-shale, Japtown; Mrs. Frances Stalik, 840 6th.
Po $2.50: Anton Novak, Six Mile Ranch.
Po $2.00: Mrs. Albina Avan-zini, 716 D; Mrs. Oclires Fres-ques, Reliance; Mrs. Josephine Hribar, 745 Connecticut; Bar-tol Jereb, 514 I; Valentine Ka-lan, Reliance; Steve Kauchich, 711 Randolph; Mrs. Angela Kershisnik, 426 M; Matt Lesko-vec, 302 N; Mrs. Louise Lesko-vec, 302 N; Mrs. Mary Marci-na, 1209 9th; Valentine Marci-na, 404 Bridger; John Porenta Sr., Reliance; Ciril Rahunc, 317 Smith; Martin Stalik, 940 6th; Anton Starman, 1216 10th St.; Mrs. Anna Tarris, 1012 7th St.; Urban Taucher Sr., 1002 6th; Frank Vehar, 726 Pilot Bt.; John Yenko, 1118 Clark; Nick Yenko, 1125 Clark; Mrs. Mary Zaversnik, 1314 Lowell.
Po $1.50: Mrs. Catherine Magagna, 20 War dell Ct.
Po $1.00: Mrs. Mary Cukale, 1201 Clark; Mrs. Frances Ci-linsek, 220 H; Mrs. Antonia Demšar, Blairtown; Anton Demšar, Blairtown; Max Dolence in Mrs. Elsie Dolence, 1306 Lowell; Mrs. Louise Eržen, 1312 9th; Frank Golob, 1215 9th; Frank Hafner, 1021 Lee; Mrs. Mary Hafner, 1021 Lee; Frank Jereb, 514 I; John Jereb, 514 I; Lawrence Jereb, 514 I; Anna Krek, Reliance; Gasper Krek, Reliance; ,Zora Kruljac, 1224 Lowell; Mrs. Msry' Lebar, 810 Ridge; Max Lebar, 810 Ridge; Lillian Le-skovec, 302 N; Mrs. Mary Novak, Six Mile Ranch; John Par-kel, 511 Ridge; Frank Peternel, Blairtown; Mrs. Angela, Pipkin, 426 M; Frank Plemel, 917 6th; Mrs. Angela Rahunc, 317 Smith; Anton Ramovš Sr., 911 7th; Mrs. Mary Ramovš, 911
7th; Mrs. Frances Rebol, 1496 11th; Mrs. Mary Stravs, 912 8th; Frances Subic, 313 M; Mary Subic, 313 M; Joseph Taucher, 1002 6th; Mrs. Mary Taucher, 1002 6th; John Tolar Jr., Blairtown; Mrs. Mary Tolar, Blairtown; Mary Tolar, Blairtown; Mrs. Mary Tom-sich, 746 Ridge; Mrs. Stepha-nia Yenko, 1118 Clark; Frank Yugovich, 1025 Lee; Mrs. Angela Zupence, 313 Japtown.
Po 50 centov: Jennie Ber-chich, 1426 9th; Mrs. Mary Berchich, 1426 9th; Mrs. Anna Dolence, 1313 10th; Louise Eržen, 1312 9th; Mrs. Christine Mehle, 414 M; Louis Taucher, 911 Edgar; John Tomsich, 746 Ridge.
Po 35 centov je dala Frances Berchich, 1426 9th.
Po 30 centov: Blanche Dolence, 1313 10th.
Po 25 centov: Eric Dolence, 1313 10th; Mrs. Anna Senesha-le, 746 Ridge; Rose Tomsich, 746 Ridge.
Skupaj je $510.90. -o-
Sprememba naslova in še kaj
P. Bernard Ambrozič OF M
Pomožna Akcija Slovenskih Župnij sporoča svojim prijateljem spremembo naslova—ne svojega, ampak samo tajniko-vega. Torej ta človek, ki piše te vrstice, se je te dni preselil iz New Yorka v Lemont in je sedaj njegov naslov: Box 608, Lemont, Illinois.
Ker še vedno pošiljate nekateri na tajnikov naslov svoje prispevke za blagajno PASŽ, je pač prav, da se ta reč dene v časopise. Seveda bom tudi nadalje z veseljem sprejemal poslane prisjpevke in jih oddajal našemu blagajniku Mr. Anton Grdini. Lahko pa tudi naravnost nanj pošiljate. Njegov naslov je: Mr. Anton Grdina, 1053 E. 62nd St., Cleveland 3, Ohio.
Pomožna Akcija Slovenskih Župnij napreduje, sicer nekako počasi, pa vendar "Barometer" v "Ameriški Domovini" kaže te dni, da se nabira že četrti tisočak. Saj boste vsi pomagali, da bo kmalu porinil do svojega viška, kajneda? Od četrtega do desetega tisoča je seveda še precej dolga pot. Kar najlepše se priporočamo.
Zanašamo se torej na svoje prijatelje, da bo stvar hitro napredovala. Napredujemo pa tudi v očeh svojih "prijateljev," to je tistih, ki nam kljub .vsem našim dokazovanjem kar venomer dopovedujejo, da ne vemo, kaj delamo. Kaj hočemo ž nji mi? Pustimo jim njihovo veselje, mi pa imejmo svoje in se zavedajmo, da delamo dobro delo pred Bogom in pred svojo vestjo. Vendar nas veseli, da smo zadnje čase "nepredovali" tudi v očeh teh svojih "prijateljev." Nekje je namreč te dni stalo zapisano, da je naša akcija "Ambrožič-Grdin? akcija." Torej zdaj sva že dva grešnika za to reč j o. Skoraj dve leti je bil edino le "Ambrožič" vsega kriv ... Če bo vsa ta reč še kaj dolgo trajala, bo počasi sicer, pa gotovo, prišlo do tega, da bo ta dobra akcija tudi po naših "prijateljih" priznana tistim, ki so v resnici zanjo odgovorne —našim slovenskim župnijam.
Le tako naprej med prijatelje in "prijatelji"—in vse bo še dobro!
liiBiij^
SHOOT STRAIGHT
With Our Boysl WYJYAA
Lokalni odbor št. 2 JP0-SS
Na cvetno nedefjo se je prav lepo završila prireditev našega lokalnega odbora. Uspeh je bil prav zadovoljiv gmotno in moralno. Zato pa gre v prvi vrsti zahvala na"šim zavednim rojakom in rojakinjam, ki so se odzvali klicu tega odbora ter se tudi velikodušno pokazali z darovi. Finančno poročilo vam je že podal naš blagajnik g. Joseph Okorn in je bilo priobčeno v obeh lokalnih časopisih. Hvala vam!
Nikakor pa bi ne bilo prav, če bi se v zahvali ne spomnili tudi naših zavednih in požrtvovalnih domačih talentov, ki so pripomogli do tako lepega programa in gmotnega uspeha. Prav je, da tudi širša javnost ve, kdo so oni, ki so pripravljeni k sodelovanju, kadar se gre za dobro stvar. Pri programu so sodelovali sledeči: Mrs. Mary Ivanush, Mrs. Jeanette Perdan-Cahill, Progresivne Slovenke, Baraga Glee Club, zbor Zarja, Slovenska ženska zveza št. 25, Mr. John J. Grdina, sestri Poje, Miss Marcelle-ne Perko in Miss Josephine Mišic, kvartet Samsa, brata Bra-dach in Lube. Častni govornik pa je bil naš spoštovani g. župan Frank J. Lausche. Vsem prav iskrena hvala in priporočilo še za enako priliko. Prav imenitno sta se postavila mala fantička Louis Erste Jr. in harmonikar Perko iz St. Clair Ave.
Pri vsaki taki priliki pa je treba tudi delavcev tako pri vratih, bari in kuhinji. Zopet tu so vedno na svojem mestu naši požrtvovalni možje in žene ter fantje in dekleta. Da želodec preveč ne rogovili, mu je treba dobre podlage in zato so ob tej priliki skrbele: Mrs. Stanonik Mrs. Zupan, Mrs. Virant in Mrs. Zigman.
In kadar je želodec dobro razpoložen se človek nehote obrne v tisto stran, kjer se toči dobra kapljica. Ob tej priliki so jo točili naši stari znanci, ki se vselej z veseljem odzovejo klicu na delo kljub temu, da so z delom v tovarnah že itak preobloženi in sicer: John Centa, Charles Vertovšnik, Mr. Judnič in Tony Vapotich.
Da pa nimajo naše kuharice in natakarji preveč dela z denarjem, zato pa skrbe pridne žene s tem, da hite prodajati pivske listke. Ob tej priliki so bile prav marljivo na delu: Mrs. Petrich, Mrs. Bradach, Mrs. Pollock, Mrs. Somrak.
Pri vratih pa so skrbeli za red Andrej Tekauc, Frank Vi rant in Anton Stanonik.
Za red v dvorani pa so skrbele Miss Mary Zakrajšek in nje na skupina pridnih in požrtvovalnih deklet, ki so svoje delo prav dobro izvršile.
Nekaj pa je, kar da poseben narodni izraz vsaki slovenski prireditvi in to so naše narodne noše. Naše slovenske žene v Clevelandu imajo precej lepo število teh narodnih svetinj in se tudi vselej z veseljem pokažejo kot zavedne hčere slovn ske matere, kadar so povabljene. Na tej naši prireditvi smo 'videli v narodnih nošah naše zavedne slovenske žene, ki so tudi prav pridno pobirale prispevke med navzočim občinstvom in te so bile: Mrs. Frances Ponikvar, Mrs. Marjanca Kuhar, Miss Frances Požar, Miss Mary Maršič, Mrs. Mary Rode, Mrs. Albina Novak in Mrs. M. Raušel. Vsa čast tem zavednim ženam in dekletom!
Vsem posetnikom in vsem imenovanim, ki ste sodelovali pri tej prireditvi naj vam bo, v imenu našega trpečega naroda v stari domovini, izrečena najlepša zahvala. Sicer vemo, da je mogoče kateri že mislil, da smo na vse skupaj kar ppzabili, a kakor veste, smo vsi malo preveč zaposleni in zato se je tudi ta zahvala zakasnila. Upamo, da boste tajniku to počasnost
oprostili in vas že sedaj opozarjamo in vabimo na prireditev v isti namen, ki se bo vršila 17. oktobra v SND v isti namen.
Vse zastopnike in zastopnice pa tudi vžabimo, da nikar ne pozabite na zastopniško sejo, ki se bo vršila 29. junija v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. Hvala vam lepa vsem v upanju, da bomo tudi še v bodoče složno sodelovali, da dosežemo končni cilj, ki smo si ga začrtali z ustanovitvijo Jugoslovanskega pomožnega odbora — Slovenska sekcija.
Odbor,
Ameriški letalci nad Evropo
Napisal Ivan Mali
Wjashington, 10. junija (ONA) — Iz neke ameriške baze bombnih letal na Angleškem je zadnji teden prišla vest, da bo "Peklenski angel j," naslav-nejše bombno letalo ameriških zračnih sil, najbrže zopet poletelo nazaj domov v Ameriko. Letalo bo imelo na svojem potu domov še vedno svojo začetno posadko, katero je imelo na krovu o priliki svojih 28 zračnih napadov na Evropo o belem dnevu, ne da bi se bilo kateremu koli članu moštva pripetila tudi najmanjša nezgoda.
To hrabro "staro" letečo trdnjavo poznajo v zračni bazi pod imenom "D for Dog." Polna je prask in drugih znakov boja, zakrpana in šele pred kratkim so jo nekoliko prenovili s tem, da so ji zamenjali obe mašini. Toda še vedno je polna borbenega duha, prav kakor meseca oktobra, ko je lani preskočila v poletu 8 ur Atlantski Ocean in si začela delati ime, da je najsrečnejše letalo vsega ameriškega letalstva. Ko so jo preteklega septembra na Kel-log Fildu, Mich., izročili njenemu 21-letnemu pilotu R. L. E. Baldwinu iz Yakime, Wash., je bila ta leteča trdnjava najnovejša stvar, višek tehnične popolnosti. Dva tedna po njeni vključitvi v vrste osme zračne armade, je bil "Peklenski angelj," tako imenovan zaradi angeljčka, naslikanega na telesu letala s perotmi in bombo od 500 funtov, poslan na prvi ameriški zračni napad o belem dnevu, in sicer na oporišče podmornic v Saint Nazaire.
Štiri minute je obletavala cilj, preletela kubično miljo proti-avionskih granat in kljub temu zadela doke podmornic in se vrnila nazaj v bazo brez najmanjše praske. Njena posadka je bila enodušno mnenja, da se je zgodil pravi čudež, ker1 je tako ogromna količina granat šla mimo tega velikega letala—vsi so bili od srca srečni, da se jim je sploh posrečilo, vrniti se domov.
To letalo pa tudi pozneje ni bilo nikdar resno poškodovano. Nobeden od posadke ni bil nikdar resno ranjen. Nikdar se ni pripetilo, da bi moral kdo izmed njih skočiti ven s padobra-nom. Nikdar ni bilo prisiljeno, da pristane na tla na tujem letališču ali na prostem polju. A nikdar tudi ni opustilo svojega cilja, v vseh napadih je vrglo svoje bombe v cilj in pristalo zopet v svoji bazi; to je izjavil kapetan Baldwin v interviewu z dopisnikom New York Timesa Donald Mackenziem, m£d katerim je ostala posadka, začasno izven svojih službenih opravkov, opazovala druge "leteče trdnjave," ki so krožile nad njihovimi glavami in hvalila izredno srečno zgodovino svojega letala.
"Videli smo kraj sebe aparat ovarišev, ki se je kar razsul od proti-avionskih granat in v ognju sovražnih lovcev," je pripovedoval kapetan Baldwin.
"Na enem naših mnogih poetov v Saint Nazaire smo vodi-i jato naših letal in aparat, ki je bil na naši desni, je dobil
granato prav v rt in je' Pa' plamenih.
.del
"Minuto pozneje se Je
nafi
n»v
lilo na nas 80 rumenih l°v3' letal Focke-Wulf iz zna"« Goeringovega eskadrona- ^ lo, ki je bilo pred nami, se zrušilo in za njim še en° , daj za nami in nekolik0 ^ levi. Oni aparat, ki je j/j nami, je z gorečimi s^r0j1,. L del v morje, zagrnjen v K ^ črnega dima. Neko drug0 , ' lo na levi se je stresalo » ^ gubljalo višino. Lovci oko'1 ga so ga ogrnili s strašn'"1 njm in ga prisilili na tla-
"Kar se tiče lovcev," i»Jj ^ pretrgal besedo poročnik u ^ topničar iz Temple, 0kl»" ^ ^ smo nikdar videli ničesar- i bi bilo mogoče primerJ" , « tem, kar smo doživeli P" n * du na tovarno Renault. j »
"Krmarili smo s pravcel*bi J Eiffelov stolp, katerega 1 videti iz velike daljine. T" ■ no smo obsuli z bom^111^ ( kraja do kraja, toda krenili zopet domov, ^ spremljalo več od 100 , 1 ki so udarjali po nas i'1 se , ;'e lepili k naši formaciji ^ .r,j doma, dokler niso prisPe" !® v
lovci in prevzeli boj. strojne puške so bili ra , od streljanja in večina ^ J , se po izkrcanju ni	Ul
držati na nogah zaradi	I
tov, katere smo delali v ko smo bili v boju s s°v lovci."
Poročnik Joy, pomof"^ lota, iz San Francisca Je(,jj ljeval pripovedovanje- | ^ smo v prvi gruči bomb111 ^ ki so napadla Nemčija ^ liki prvega zračnega naP^ -et Wilhemshaven, smo bil' ti vrsti (piloti zdaj ^^Ic^l" mesto Wilhem-ova br^0j < I Vsi smo bili ponosni na ^'(f6-so nas izbrali za ta naP'1 r0] ri mesece so nas že sr da se posvetimo tudi
ToP1
oVl
Svo
ih
eCe)
do®

land-u.'
. "Cilj smo videli pr in ga tudi strahovito z razstrelivi. Približno^. bj|j cev nam je prišlo nasP . ^ pa so nekoliko bojazlJ1^ niso nič posebno priza«® , bi naše nove letalne stJ
8( (Vt
padli
"Najožji proti"*
pr'1
ogenj pa smo doživeli ° prvega napada na ^ pravi Baldwin.
/ 'f*
'Baraža ognja je ^ / J -nami, kakor jeklen z** iz '<1 viharnim oblaK"11 „ i te , irali srnj !enc
črnim
jastega dima. uzn*"	-
nanj in se vpraševali 1 .e<;K * njem, dali je sploh m0^ 0jt"» zi tako stvar preleteti i pri življenju.	po5^
"Toda šlo nam je vse > M, či," ga je prekinil J0/'
itd
htl P<
K topničarjem je . je 0 Piskležev Lojze. N^ top ^ komandiran za stražo $ ^
nfil
vom. Ko pride PoD° .je* k pregledovanju, ne naJ
. .	mnL-nl ®
stf li-
že pri topovih. TakoJ »j^i ^ znani in moral je k .. K"?
Tam ga vpraša stotn^ d ^ da je bil tako neprevi(lt ^ se je odstranil z mesW'
fi
je bil postavljen. 0{}g0v ^
Lojze pa modro p
'Pokorno javljam,
i(
»je.


stotnik, stvar je	o^J ;V
prišel eden, ne bi kan ^ ^ _ ^
sel; če bi jih pnšl0 Paoft»'
ne u\," dom0
pa jaz proti njim nič, pa sem šel lep0
* , • ni > ^
Rekrut Janezek, K1 10 ^ kdar prej vide} voja g0 ni ^
vso opravo in tudi PuS* puško
dali. Fant si P"3"" j0 pa od vseh strani, po^111;^ pov
se k naredniku ter v^ ^ "Gospod feldvebel, J ^ P ste od mene zahtevan^. ške nazaj, ta ima že

V(
H
A
deli
ie P*1'
, je na1 h l"Vi zna"1 Le« se
na,
mi, ^ (Nadaljevanje potovanja "V Carigrad")
en o1	Spisal Ljudevit Stiasny
iko Pff
bil P11 !va šla *s Poljakom na če bi obtičal toliko časa v Tifli troji P !|)idsko goro, zbirali so se j su, da bi dobil od doma druge-! v pl8J^ črni oblaki. Začelo je ga, kar bi trajalo najmanj tri
sar-( erjatI ri n»:
Iz Carigrada v Tiflis
ugo ko sva bila v cerkvi ilo i« \ Mislila sva, da ne »koli oj hudega, zato se podava sniffl 01 Med potjo naju pa zala. ,ravi kavkaški naliv. Ho-mu 'a se že vrniti, ko zagle ik "a vrhu neko gostilnico cla.
ne najhujši naliv. ietlJa deževati, se podava Od tu sva uživala l'Hiv razgled. Gore Veli-'^vkaza so bile zakrite si-jfae oblake, zato je bil j zanimiv pogled na Ti-
vcem
i je
rJOVI
»ami ko nas lov se P1 koro eli f
!be'Jf>8eh
^ma se je razprostiralo 1 na obeh straneh Kure z vsemi predmestji še le videl, kako ve-iftis in koliko lepih vr-v predmestjih. Najbolj 0 je bilo pa to, da so
od rli p 1* It* ■až"11
-lik D*
otr ,d«n
?ce«
i)° mic« to. i
s i
roH
0
ulicah starega mesta dolino dereči potoki, ■wa je naenkrat zelo na-^a bi pa hudourniki ne škode in ne zamašili kje Pazili so neprenehoma ^nogi mestni delavci.
grede sva šla na dru-1 Proti predmestju Vera. |Je pa se napotiva v Mu-' ^uštajid je namreč ob-kjer se zbirajo Tifli-2Večer v zabavo in razve-| prideva v vrt ter gre-krasne drevorede, zada so celo ograje iz rož ali grmovja. Po poje sprehajalo mnogo . > drugi so posedali po
Se vsedeva v nekem zaba-
.Poslušava ipevce, ki so 'Činoma vnlostnp pesmi.
(vr:
ft*
1,5 If •in <>

"loma žalostne spremljali na "čongu-sta gosli j) ter na "sa-(vrsta dudov). Pozne-Predstavljali na odru tu-f°den ples "lezgiko." Pri ' spremljali tudi z "zur-, °bstoji iz več godal, bob-er klarinetom podobnih pi-"1
„ Sg je pričel ples, naredila ,r< družba krog, a prf tem ''očeni po spolu. V krogu bil eden mož z deklico " katera se vendar nista slc t 2a roke, ampak sta lo-' /dajala razne podobe, ki av težke ter zahtevajo ve-^rjenosti. Ostali pa so pri
°skali po taktu z rokami. *
jutro si ogledam še
! Zanimivosti mesta. Pred
^ je bilo obiskati avstrij-
konzula radi potnega li-
^fienil sem že, da sem bil
iayil v Batum, ko sem za-
T da mj je bil potni list
«Jen. Plačal sem tudi od-'Of
b
sP 'P
na gostilnico Marzelj, Pr] Pa ni bilo, podam se pro-j. "nevu k avstrijskemu kon-
^'sarni pripovedujem, kaj
je pripetilo. Avstrijski 5 me pa nič kaj ne potola-, rdil je celo, da je v teh .ijiiiah mnogokrat bolj ,ivo izgubiti potni list ka-tSvoj denar. Pripoveduje U(1i. da se na Kavkazu ku-inostranski potni listi ^ kakor 200 rubljev (508 ,<} ter da skoro ni misliti, ' Sa dobil nazaj. Tudi mi , l°tel narediti toliko časa začasnega, da se ni-^kazal s krstnim listom. e^no pa mi vendar izgotovi i potni list ter mi naro-
se oglasim v pisarni, ko °Pet vrnem v Tiflis. Do tje . 0{e potruditi, dobiti nazaj
Potni list ali mi bo pa iz-Jvil drugega, s katerim bom potovati domoV. Doli); bilo torej, da sem imel ^ krstni list, zakaj druga-
tedne.
Z začasnim potnim listom sem potoval dalje po Kavkazu. Ko sem se pa vrnil črez 14 dni nazaj v Tiflis, dobil sem nazaj od avstrijskega konzula moj pravi potni list. Konzul mi je tudi pripovedoval, da je dobil od policije iz Batuma obvestilo, da se je nekdo javil v nekem hotelu pod mojim imenom ter da je isti na moje ime v Batu-mu naredil veliko dolga. Ko pa je došel moj brzojav, so ga takoj prijeli, a moj potni list poslali konzulu v Tiflis.
V mohamedanski šoli.
Ta dan sem se seznanil tudi z nekim ruskim učiteljem, ki je bil sicer doma iz Odese, a je že mnogo let služboval na Kavkazu. Samoumevno je, da sva se pogovarjala največ o šolstvu v Tiflisu in na Kavkazu sploh. Ruski učitelj mi je pripovedoval, da napreduje šolstvo na Kavkazu v zadnjih desetletjih kaj zelo. "Toda," pristavil mi je, mohamedanci naše šole še vedno prav malo obiskujejo, temveč samo svoje verske." Ko mu izrazim željo, da bi si rad ogledal tako šolo, opomni mi, da je to prav lahko mogoče, ker je dobro znan z nekim mohame-danskim učiteljem. Dogovoriva se torej, da me drugi dan pelje v to šolo.
Drugi dan se snidem z ruskim učiteljem na določenem mestu. Ko se približava šoli, ki je navadno prizidana "mečeti" (mohamedanski molilnici) in v kateri stanuje tudi "mula" (hodža ali duhovnik-učitelj), slišiva veliko vpitje učencev. Poprosim ruskega učitelja, da me naznani. Črez nekoliko časa se vrne z mohamedanskim učiteljem, ki je imel na glavi turban. Le-ta me pozdravi in me povabi, da stopim v šolsko sobo.
Šolska soba ni bila posebno velika ter ni imela nikakršne oprave. Tla so bila pokrita s preprogami, a na njih so čepeli dečki, ki so imeli pred seboj svoje knjige. Ti pa, ki so pisali, držali so v levi roki na knjigi zvezke, a tintnike so imeli privezane ob pasu. Dečki so bili pokriti s čepicami, nekateri pa so bili gologlavi. Glave so imeli večinoma obrite, le na straneh ob ušesih šop las.
Ko vstopimo, se učenci niso dosti zmenili za nas, ampak se učili dalje ter kimali pri čita-nju z glavo v taktu. Učenci namreč tu čitajo vsi glasno, vsi hkrati, a ne v koru in ne vsi istega sestavka, ampak vsak kaj drugega. Začetnik se uči prva znamenja med tem, ko si njegov sosed vbija izreke iz korana, t. j. svetega pisma mohame-dancev. V mohamedanskih začetnih šolah ("maktabih" ali "mejtefih") so večinoma le dečki, ker "bibi-kalfasos" (dekliških šol) je na vzhodu le malo. Deklice le redko obiskujejo šole.
Pouk traja v mohamedanskih šolah od 6. ure zjutraj do 5. ure popoldne, izvzemši dve uri opoldne. Petek je prost dsn, in ob četrtkih traja pouk le do 12. ure. Kot plačo za pouk dobi "mula" ponekod za vsakega učenca mesečno po 10 do 50 kope j k (26 do 128 vinarjev), razen tega v nekaterih krajih še vsak četrtek navaden kolač in vsak mesec kolač iz rozin. Pouk učencev se prične z besedami: "Vsegamogočni bog, razsvetli srce svojega sužnja; tvoj suženj je mohamedanec, ki hrepeni po tem, čitati koran; on prosi za tvojo pomoč, ker je veliko grešil."
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JUNIJ
27. — Slovenski demokratski klub v Euclidu priredi piknik na 239. St. in Babbitt Rd.
JULIJ
18.—Društvo Brooklynski Slo. venci št. 48 SDZ priredi piknik v prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
25.—Društvo Velebit št. 544 SNPJ ima piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6800 Denison Ave.
SEPTEMBER
11.—Drušitvo Comrades, št. 566 SNPJ. Plesna prireditev v SND.
18.—Društva .Spartans, št. 585 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND.
25.—Carniola	Hive, 493 The Maccabees. Plesna veselica v avditoriju SND.
26.—Zajednički	dan HBZ. Prireditev v avditoriju SND.
OKTOBER
2.—St.	Clair Grove, št. 98 WC. Plesna veselica v Avditoriju SND.
3.—Glasbena	matica, opera in ples v avditoriju SND.
9.—Slovenske	Sokolice, št. 442 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND.
10.—Circle	No. 2 SNPJ. Va-rietni program in ples v avditoriju SND.
16.—23rd	Ward Democratic Club. Ples v avditoriju SND.
17.—Jugoslovanski	pomožni odbor JPO-SS. Prireditev v avditoriju SND.
23.—Društvo	sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ. Plesna veselica v SND.
24.—Dramski	zbor Ivan Cankar. Predstava v avditoriju SND.
24,—JPO/SS št. 35 v Collin-woodu priredi velik program v SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob treh. popoldne.
30.—Carniola	Tent, 1288 The Maccabees. Ples v SND.
31.—Comrades,	št. 566 SNPJ. Ples v avditoriju SND.
NOVEMBER
6.—Lodge	Commodores, št. 742 SNPJ. Ples v avditoriju SND.
7.—Glasbena	matica. Opera in ples v avditoriju SND.
11.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND.
14.—Podružnica št. 25 SŽZ. Proslava 15-letnice v avditoriju SND.
14.—Mladinski pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti, zvečer pa ples.
14.—Društvo V boj št. 53 S. N. P. J. prireditev v SDD na Waterloo Rd.
20.	— Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ. Plesna veselica v SND.
21.—Dramsko	društvo Abra-ševič. Predstava v avditoriju SND.
27.—Društvo	sv. Ane, št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND.
28.—Blaue	Donau koncert v SND.
*
-o--
AMERIŠKI LETALCI NAD EVROPO
(Nadaljevanje z 2 strani)
sem kar dvigal roke v zrak in zavpil Baldwinu: Kaj boš s tem?"
"Toda ne le, da smo prišli skozi," je nadaljeval Baldwin, "naš 'D for Dog' ni dobil niti najmanjše škrbe. Šrapneli so žvižgali okoli nas kakor tornado v smrekovem gozdu." Po tej skušnji smo bili prav posebno zadovoljni, da smo mogli razbijati Bremen z eksplozivnimi bombami. Toda verujte mi, oni proti-avionski topničarji niso
bili topničarji le za šalo."
Nato je razgovor zopet prešel na vprašanje lovcev in Bone je bil soglasen z vsemi svojimi tovariši, ko je izjavil: "Najhujše se je meni zdelo takrat, ko smo se udarili s Focke-Wulf aparati o priliki našega velikega napada na Kiel pred, par dnevi. Bilo jih je najmanj dvesto, a naleteli smo nanje že, ko smo leteli nad Frizijskimi otoki. Prilepili so se na nas in nas spremljali nič manj nego dve uri in dvajset minut.
Niso se odmaknili od nas niti takrat, ko smo bili prav nad ciljem in se zvijali okoli njihovih lastnih proti-avionskih šrapnelov. Gnetili so se okoli nas in včasih leteli prav izpod naših kril, tako da bi se jih bili skoro mogli dotakniti z roko.
Bili so brezobzirni in popolnoma brez vsakega premisleka. Podirali smo jih, ko da streljamo na piščance — več od 50 jih je padlo, Toda nikakor nismo mogli otresti se njihovegia spremstva, dokler nismo odleteli izven njihovega daljinskega radia.
"D for Dog je dobro delalo nad fuehrerjovo trdnjavo," je dejal kapetan Baldwin. "Pustili smo sledove v Lorientu, Meaulteu, Rennesu, Rouenu, Amiensu, Lilleu, Rotterdamu, Antwerpenu, Vegesacku in še marsikaterih drugih evropskih mestih. Naša 'stara ladja' je bila vredna svoje cene.
"Šli smo skozi vse ono, s čimer si je osma zračna komanda zaslužila svoj sedanji visoki glas glede sposobnosti in rezultatov; vragi v peklu se nam nikdar niso izneverili. Prepričani smo, da je 'peklenski angel' v vojni najbolj izkušeno in preizkušeno letalo vsega ameriškega letalstva. Bili smo osem mesecev izven domovine — boy oh bdy, kako bomo pozdravili Ameriko — kot da je raj."
Posadka je tudi razmotriva-la o vprašanju, ki je bilo predmet mnogih diskusij v Ameriki, o vrednosti letečih trdnjav; enoglasno so zaključili, da je to eno od najboljših ako ne celo sploh najboljše bombno letalo vsega sveta, ki ima veliko
silo ognja, je izredno precizno'
v bombardiranju in kakor to|ŽENSKE NEDRŽAVLJANKE dokazujejo zapiski, najbolj uspešno orožje te vrste.
Vsi člani posadke so še v službi izvemši le navigatorskega kapetana Harold Fulguma dz Lubbocka, Texas, ki je moral skočiti s padobranom iz nekega drugega letala. Ostali člani posadke so poročnik Ripley M. Joy, pomočnik pilota, San Francisco; poročnik Donald A. Bone topničar, iz Temple, Oklahoma; tehnični narednik Al-lerton F. Neddaugh, pomoižni inženir iz New Milford, Conn.; narednik Harry F. Brody, iz Bloomfield, Mont.; ta je bil cowboy predno je prevzel svoj top v stolpiču letala; tehnični narednik Russell M. Warren, radio operator, iz Santa Fe, N. Mex.; narednik Harold Gold-wyn, topničar v zadnjem stolpiču, iz Los Angeles, Calif., in narednik Dennis Weiskopf, iz Miami, Fla.
-o-
Deset Alzačanov je bilo obsojenih na smrt
Bern, Švica. — Iz Alzacije prihajajo poročila, da so nemške oblasti obsodile na smrt deset domačinov. Obdolžili so jih delovanja proti Nemčiji in obešanja karikatur, ki so smešile okupatorske oblasti.
MLADINA Z VNEMO .. LOVI LISICE
Joliet, 111.—Komisarji okraja Will plačujejo po $3 za vsako ubito lisico. To je spodbudilo mlade fante, ki so se oborožili i lopatami in šli v bližnje gozdove, kjer ščejo lsčje brloge. V brlogih najdejo od 4 do 6 mladih lisičk; katerih vsaka jim prinese po $3. Od $500, ki so jih komisarji določili za pokončevanje lisic, ni več dosti ostalo.
-o-
Kupujte vojne bonde!
Ali mislite o bodoCnostl? Ali bi hotele delo, ki bo tudi po vojni? Potem delajte za
HOTEL STATLER
Čista, tiha. krasna, mirna okolica, prijetne sobe za odpočitek in restavracija za uslužbence. Počitnice s plačo — prosta zavarovalnina.
Dela so odprta za:
SOBARICE
Plača — uniformo zastonj
DELAVKE V PRALNICI s plačo
ZA POMOČ PRI PECIVU
Plača — vrhu hrane — vrhu uniforme
ZA ČIŠČENJE PONOČI
Plača — hrana Za gornja dela ni potreba predznanja
KUHARICE
Plača — povrhu hrane — povrhu uniforme
Na starost se ne ozira — niti vam ni treba znati angleščine. Zglasite se v uradu za službe soba 335, med 5 in 9 uro.
HOTEL STATLER
E. 12th in Euclid Ave.
(146)
ŽENSKE
se sprejme ZA ČIŠČENJE Nočno delo. Vprašajte za Mr. Stocker od 8 zjutraj do 5 popoldne.
CARNEGIE MEDICAL BLDG.
10515 Carnegie Ave.
(149)
Slika vam predstavlja kitajske vojake, ki se vadijo napadalne spretnosti v Indiji pod ameriškim nadzorstvom. Ko bodo dovršili to šolo, bodo zreli, da s« spoprimejo z "sinovi vzhajajočega sonca."
Ameriški stroji za Francoze. — Francoski vojaki so bili'kaj hitro pripravljeni prevzeti vojaške trnke in druge stroje, katere so jim izročili Amerikanci v rabo v Severni Afriki. 'Francozi so se postavili po trije in trije pred vsak truk predno so jih prevzeli od
Amerikancev.
DELO DOBIJO
Sprejme se močne ženske
ki imajo resno voljo do dela, ker verujejo, da bo njih napor pomagal dobiti zmago.
Zanimiva dela Dobri delovni pogoji Gorka jedila v novi kafetariji hospitalizacija In mnogo drugih ugodnosti Zavarovalnina,
Tehtati morate najmanj 135 funtov ter stari med 18 do 40 let.
Pridite takoj!
. /
FERR0 MACHINE & Foundry Co.
3155 E. 66. St.
blizu Bessemer Ave.
Odprto od 8 z j. do 4:30 pop.
Od pondeljka do petka.
(147)
Horizontal in Vertical Boring Mill operatorji
Layout Man Machine Shop
Machine Assemblers
Inšpektor za Machine Shop, na velikem delu
M
Crane Operator
Radial Drill Operatorji
Barvarji
Structural Fitters
PLAČA OD URE
Ako ste zdaj v vojnem delu, morate dobiti dovoljenje, da ste na razpolago.
THE WELLMAN ENGINEERING CO.
7000 CENTRAL AVE.
(145)
MALI OGLASI
Stanovanje v najem
Stanovanje 4 sob se odda v najem odrasli družini. Nahaja se na 1003 E. 63. St.; vpraša se na 1007 E. 63. St.
(June 21, 23, 25)
... i _
Dve hiši naprodaj
Naprodaj sta dve hiši in sicer 1372, 1374, 1376 in 1378 E. 47. St. Po jako nizki ceni. Za pojasnila se zglasite pri M. Žava-znik 1377 E. 43. St. (145)
Hiša naprodaj
Za eno družino, bungalow, 5 sob, na 3555 E. 82. St. blizu Union Ave. in cerkve sv. Lovrenca. Za nadaljna pojasnila pokličite Michigan 6550. (145)
Hiše naprodaj
7 sob za eno družino na 73. Street.
2 hiši na enem lotu, vsaka za eno družino, na 1116 E. 78. St.
7 sob Hiša in garaža na Columbia Ave. Cena $4,950,
Za nadaljna pojasnila vprašajte pri
J. Tisovic 1366 Marquette Rd.
blizu St. Clair in 55. St. _(145)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
Kupujmo obrambne obvezni«« in znamke!
1943 JUNIJ				1943	
[SB	ISH	We	tffl	Fr	pal
	IUI	2	ffl	4	151
QE	HO	1	m	mm	
13	W	16	1718 19		
20	mm	23	I	m	
27	[28J29II	30		_XJ	
kutar? V svoji deški nedolžnosti ne bi bil nikdar mislil na nesramnost in greh, če tudi mu je v ljubezni gorelo srce, za ves svet bi mu ne bilo niti na misel prišlo grešno ljubkovanje Šte-fanino. Toda hudič se je prikradel v njegov raj, hudič mu je skrivnost Velike noči naslikal v'spačeni podobi: lažnivo mu je odprl oči, in kakor Adam po padcu je odslej videl le strupeno črvad, trnje in osat tam, kjer je pej najlepša lilija proti Bogu dvigala svojo svet-lojasno glavo.
S hripavim, hropečim glasom je vprašal starega moža, ki ničesar ne ve in ne sluti o hudobiji tega sveta: "Kaj sta pa . . . počenjala ... tu notri?"
"Ne vem," je odvrnil stari
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA
PREVEL DR. JOS. JEIišE
liliii!« ilillsi
Preizkušena zdravila proti glavobolu
Mandel's Headache Tabs
1.	Ustavi glavobol
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 50*
MANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O.
Pošiljamo tudi po pošti
Na sliki vidimo dve čudni kreaturi, ki pa nista «!f, g eg a kot mornariška gasilca v posebni asbestos ' kršno vporabljajo pri gašenju ognja v pristanišč' obleka je nezgorljiva in zato gasilec lahko bolj usp^n svojo težko in nevarno nalogo.
.,.3.	...........................,,,...... ...v:,-.-«......V- v	■■	..................''f'^r^
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopcldne dc 10. zvečer. Zaprta ves din v sredo.

Ali iščete delo?
Med razno vojno opremo, ki so jo zapleniliJvn ^[i, vojaki Japoncem na Novi Guineji so bile tudi peči M ^ ki jih vidimo na sliki. Najprej so jih dobro oribah 1 ^ pa jih vporabili za domačo kuhinjo. Pri kuhi	f
Tom Willia.msa iz Chicago,, ki pripravlja juho za sv variše. Kotli so iz aluminija.
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St Clair Ave.	HEnder»°»»
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini

»
Cula je zunaj votli glas gvar-dijana, ki je nad patrom Albertom in njegovim spremljevalcem molil blagoslov in molitve za srečno pot. Slišala je hrup in zmešano govorjenje, nato še nekaj besedi, ki jih je v latinskem jeziku izpregovoril Albert, ki jih pa ni razumela. Srce ji je bilo žalostno, obenem pa tudi veselo. Pelje se proč, in dobro ve, da gre to pot za vselej. Toda v tej uri ločitve ji je dal tako čudovito božjo tolažbo,- da jo bo imela za vse življenje. V hiši je vse postalo tiho in mirno. Zunaj, že daleč se čuje peketanje konjskih kopit. Tako, sedaj lahko gre.
"Jezus, moj klobuček mi je zdrsnil doli, In taka sem stala pred gospodom Albertom!" Popravila si je klobuček in je zavezala trakove. Še enkrat se je ozrla po sobi, za vselej bi si rada vtisnila v srce ta prostor, ki je zanjo svet kraj, saj se ji je tukaj razodelo srce Jezusovo, tukaj je iz neba slišala glas svojega Ženina: Je-li kako ljubezen kakor je ljubezen moja.— Natančno si je ogledala mizo, stolček in staro omaro, nato pa na podobi moža, ki mu je iz strani rastlo drevo. -Med pisalnim orodjem je ležal srebrn svinčnik. In kakor srečni zaljubljenci po gozdih, kjer so ljubkujoč prebili sladke ure, srca in stihe vrezavajo v skorjo starih dreves, tako je tudi mali Štefani prišlo na misel, v tej sobi, kjer je prejela toliko tolažbe, zapisati my 1 rek: podoba korenine Jesetove (to je pomenjal speči mož) je imela spodaj širok rob, in na ta rob je Štefana čisto jasno in nežno naslikala srčece in je spodaj zapisala: "Moj ljubi je moj, in ja sem njegova." Nato si je ogrnila ruto, napela si ,trakove svojega klobučka in je zapustila govorilnico. Tiho in počasi je stopala po hladnem, prepe-relem hodniku. Pred podobo Žalostne Matere božje je za trenutek pokleknila, nato je ^topila k Vratom, ki so vodile v cerkev, da je pozdravila Najsvetejše. Tu jo je še enkrat
srečal stari brat, ki jo je vprašal, če ima še kaj opraviti v samostanu.
■ Zmajala je z glavo: "Ne, vse sem opravila . . . pa še prav dobro!" Smehljaj ji je priplaval na obrazek in ji je napravil ljubko jamico na podbradku.
"Sedaj pa moram domov. Mati čakajo."
"Boš li kam na voz prisedla, zakaj peš je daleč?" je vprašal stari mož.
"Da, prisedla bom, Lucov se ob pol štirih odpelje. Moram hitro iti, da ga ne zamudim."
Brat je odprl porto in Štefana je lahko in ljubko stopala po stopnicah doli ter je izginila med drevesi proti mestu; stari brat je dolgo gledal za njo in je mislil: Marsikako Marijo z Jezuščkom ježe gori v samostanu naslikal pater Kozma, toda nobena izmed njih nima tako ljubkega obrazka, kakor ga ima deklica, ki sedaj pod
drevesi stopa proti mestu. *
Komaj je minula ura, odkar je pater Albert govoril s Štefa-no v govorilnici in se je od nje i poslovil, ko je brat Sergij za-čul votel tresk ob zunanjih cerkvenih vratih, ki so bila takrat zaprta, ker so notri v cerkvi patri ravno v koru molili, nato je zapel zvonec na porti, da je njegov glas zvenel po vsem ka-jpucinskem samostanu in je i gVardijan pater Ludovik mislil, j da kakega patra kličejo k umi-|rajočemu. Hitro je skočil sta-; ri brat Sergij k porti in se je i močno prestrašil, ko je pred se-boj zagledal visokoraslega, ime-• nitnega, oboroženega moža, ki ! je držal konja na uzdi in je bil videti silno divji in pobit in je, kakor hitro je zagledal brata, I vprašal, se li tu opravljajo molitve za odpustke, cerkev da jc ; zaprta. Brat je odgovoril, da i je bila doslej cerkev odprta in i je bil čas moliti za odpustke, to-jda če hoče plemeniti gospod se-I daj moliti za odpustke, naj gre skozi porto, nato pa skozi zakristijo v cerkev, sicer pp j« mogoče odpustek dobiti skozi celo osmino. Tujec se je hri-pavo nasmejal, ne, ne bo moli' za odpustke, ne veruje v pape ško praznoverje, pač pa hoč< vedeti, ni li tu molila za od pustke neka deklica iz Štajra Štefana Švertner, in kje se se daj nahaja.
Brat je takoj mislil da bi t< utegnila biti ona deklica, ki ji poprej govorila z gospodom Al bertom, in je rekel: "Da, go spod, res je bila pri nas neki deklica iz Štajra, če je molili za odpustke ali ne, tega ne vem ' pač pa sem ji moral poklicat patrq Alberta."
tedaj je mož po konci planil kakor bi ga bil menih zbodel : nevidnim bodalom, oči so se mi vrtele, grozno se mu je skrem žil obraz, zakričal je: "Kaj Al bert! Kateri Albert?"
"Gospod Albert iz Lamba ha," se je tresel brat. "Sveti sveti oče Frančišek pomagaj luteran mi' vendar ne bo vze življenja."
"Kaj?" — Tujčeve oči so bile liki dve goreči bodali, krčevito je stisnil pesti. Je-li Alberl na dveh krajih pričujoč?—(Saj je bil vendar jetnik v Pasavi?':
"Nič več, gospod, oprostili sc ga . . . " brat se je v strahu umaknil nazaj in je poskušal zapreti vrata, toda Henrik Ilen-del — bil je on, ki je dve uri v diru jahal—je dejal nogo med vrata in se je hripavo zadri: "Ne boš zaprl, noter me pustiš ! Skrili ste jo, poiskal 'jo bom!"
Brat je zagotavljal:
"Ne, gospod, nikogar nismo skrili. Pred eno uro že je deklica odšla in gospod Albert je tudi odpotoval. Mi nismo nič krivi, niti ne vemo, kdo da je." — Staremu možu, ki je čistega srca in je že od svojega štirinajstega leta sem v meniški kuti, ne pride na misel, zakaj ta visoki gospod s takim srdom išče deklico, misli, da mora biti služkinja in da je brez dovoljenja šla iz hiše, ali pa se je na kak drug način pregrešila zoper svojega gospodarja.
Henrik se ni zmenil za besede starega brata, porinil ga je v stran in je z velikanskimi koraki drvil mimo njega proti klavZuri. Brat je tekel za njim in ga je za božjo voljo rotil, naj ne hodi dalje, ker je tu hiša božja, naj vendar nič žalega ne stori ubogam, beraškim menihom. Deklica, ki je niti ni poznal, je pač odšla, gotovo je odšla, naj gospod vendar verjame, za Boga svetega. Odprl je vrata govorilnice in je pokazal, da je prazna. Toda besneči luteran je bil kakor brez uma in je zahteval: "Tu noter me'pe-Iji! Rečem ti, tu notri je," in je z ročajem svojega meča treščil v železna vrata klavzure. Da bi zabranil nasilje, je bat odprl vnovič zagotavljajoč: "Ni je tu, gospod naj sam pogleda. Saj tu noter pod najstrožjimi cerkvenimi kaznimi ne sme 110-i -- "
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov:
DR. J. V. ŽUPNIK
vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje.	(June 17, 21, 25)
bena ženska," in je od vrat do vrat revnih meniških celic vodil moža, ki se je od razburjenja po vsem životu tresel, kakor se trese človek, ki ga kuha huda mrzlica. Vrata so se odpirala za vrati in iz celic so zrle podobe puščavnikov, mrtvaške glave in biči, toda nikjer ni bilo videti lepe deklice.
Plaho, s povešeno glavo, s pekočimi, srepo v tla obrnjenimi očmi je zapustil Henrik klavzuro, potem ko je preiskal vse celice. Z votlim glasom je rekel:
"Torej je odšla! In on tudi
—	Toda kje je soba, kjer sta bila skupaj, pokaži jo, hočem jo videti."
"Saj sem gospodu že odprl, tamkaj-le." Brat je s prstom pokazal skozi odprta vrata pol-mračne govorilnice.
Ko je Henrik stopil v sobo— sobo pregrehe, kakor je mislil v svoji nesrečni zmoti in zaslepljenosti, se je besnost umaknila globoki potrtosti.
,"Torej tu notri sta bila," je rekel kakor v sanjah. — "Dolgo časa "
Brat je rekel: "Eno uro; en-crat sem pogledal noter, pa je zaklical: Še ne!" —
Henrik komaj sliši te besede, soba sama mu odgovarja. Da, dolgo je bila tu . . . Saj še diši tu po gozdnih in travniških cveticah, ah, tako vonjajo njeni sladki lasje in njena oblekica!
—	Dolgo je bila tu, na skrivaj je ljubkovala z ostriženim bra-, tom -ju njemu pa, ki si je komaj upal z ustnami se dotakniti čela, je zabrusila: "Nočem vas več videti."
Gorje, še pred tremi tedni bi bil Hendelnov sin smehljaje se v tej sobi vsrkaval čudoviti gozdni vonj in bi Štefano poredno vprašal. Koliko rožnih vencev ti je naložil stari, hladni
brat, še vedno v strahu, čeprav tujec ni nič več tako strašno izgledal. "Je že moralo biti nekaj važnega, ker ni jenjala, dokler ni prišel (on da ni hotel). Rekla je, naj se spomni, kako je nekoč nepoklicano prišla in mu je nekaj zelo imenitnega v dar prinesla, nazadnje ga je pograbila za rožni venec in ga je potegnila iz klavzure ven."
"Pote-gnila —" je ponovil Henrik Hendel.
O groza! To vpije do neba,
F, t k o ljubke, kako nežne J be Štefanine je dosleJ,"J| svoji duši: Štefka s po"0! Janeza, Štefka z bratce® 1 ročju, Štefka v molitev V1 na in vsa izpremenjena ■ .1 take lepe podobe se sed f blinjujejo in PogreZ?0§ pred drugo podobo, ta 1 no, da so celo coprnice sproti njej:	... 1
Dalje prihodnF J
PODPIRAJTE SDOVE^I
trgovce J
V BLAG SPOMIN
DEVETE OBLETNICE, ODKAR SE JE MORAL ZA VEDNO LOČITI OD NAS NADVSE LJUBLJENI SOPROG IN OČE
Alojz Strnad
ki je za vedno zatisnil svoje oči dne 20. junija. 1934.
Naj bo ohranjen v blagem spominu in na.i mirno počiva v hladnem grobu, a njegova duša naj pri Bogu večno srečo vživa. Žalujoči ostali: JOSEPHINE STRNAD. soproga, in OTROCI. Cleveland, O., 21. junija, 1943._