Pregledni članek	UDK 563.12(497.4)
Prejeto: 2007-09-03
NOVEJŠE UGOTOVITVE PRI RAZISKAVAH NUMULITIN V SLOVENIJI
Rajko PAVLOVEC
Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, SI-1000 Ljubljana, Privoz 11, Slovenija E-mail: rajko.pavlovec@ntfgeo.uni-lj.si
IZVLEČEK
Nove raziskave numulitin v Sloveniji prinašajo boljše poznavanje fosilnega inventarja. Marsikatera odpira nove probleme s področja taksonomije, filogeneze in paleogeografije. Tudi v zadnjem času se je pokazalo nekaj takšnih vprašanj, ki so ali bodo še morala biti dokončno rešena.
Ključne besede: numulitine, eocen, Slovenija
NUOVE SCOPERTE NELLA RICERCA DI NUMMULITINI IN SLOVENIA
SINTESI
Le recenti ricerche condotte sui nummulitini in Slovenia hanno portato a una piu vasta conoscenza dell'in-ventario fossile. Tali ricerche aprono quesiti nuovi nei campi della tassonomia, della filogenesi e della paleogeografía. Alcuni di questi recenti quesiti al momento rimangono irrisolti.
Parole chiave: nummulitini, Eocene, Slovenia
Rajko PAVLOVEC: NOVEJŠE UGOTOVITVE PRI RAZISKAVAH NUMULITIN V SLOVENIJI, 261-266
UVOD
Pri mnogih raziskavah numulitin se pokažejo zanimivi, delno novi ali dopolnjeni rezultati. Poleg natančnejših poznavanj fosilne favne Slovenije so pomembni stratigrafski podatki, razmišljanja o filogenetskih povezavah, o problemih taksonomije in paleogeografije. To pomeni, da je med množico numulitinskih vrst in podvrst iz Slovenije in drugih prostorov še marsikaj neznanega.
PRIMERJAVA
Fosilna favna iz naših nahajališč se dobro povezuje z nekaterimi tujimi najdišči. Kot primer so zgornjecuisijske numulitine iz fliša v Goriških Brdih in njihova primerjava s španskim nahajališčem Campo v Aragoniji. Iz fliš-nih plasti pri Vipolžah v Brdih je znanih 13 numulitinskih vrst in podvrst (Cimerman et al., 1974; Pavlovec & Simčič, 1999; Pavlovec, 2004). V Campu so jih od teh ugotovili osem (Schaub, 1966, 1981; Kapellos & Schaub, 1973). Razumljivo je, da je sedem vrst iz Vipolž najdenih tudi v zgornjecuisijskih plasteh pri bližnjem Rožacu (Rosazzo) v Furlaniji (Schaub, 1981).
Na širšem območju Pirenejev so poleg Campa še druga nahajališča s podobno favno kot v Sloveniji. To so med drugim Gan in Pau v zahodni Akvitaniji, kraji v Malih Pirenejih in Boltana v južnih Pirenejih (Schaub, 1981) in še v drugih pirenejskih nahajališčih (Tosquella & Serra-Kiel, 1998).
Poleg numulitin v tabelah 1 in 2 navaja Tosquella s sodelavci (1998) še naslednje cuisijske vrste, ki jih poznamo tudi iz Slovenije: Nummulites atacicus Leymerie, N. brkiniensis Khan & Pavlovec, N. burdigalensis per-granulatus Schaub, N. praecursor De la Harpe, N. prae-laevigatus Schaub, N. spirectypus Doncieux in N. tau-ricus De la Harpe.
Ob tem se ponovno odpira vprašanje, zakaj so slovenska nahajališča glede na fosilni inventar tako blizu Pirenejem. To smo omenili že v zvezi z vremskimi plastmi liburnijske formacije (Pavlovec, 1981b). Takrat je bil dan namig, da je Jadranska mikroplošča morda prišla od zahoda in ne od juga ali jugovzhoda, in je bila zato bliže današnjim Pirenejem oziroma je imela s tem prostorom večjo povezavo. Res pa je, da numulitine iz Pi-renejev in soseščine zaradi intenzivnih raziskav v zadnjih letih bolje poznamo kot iz mnogih drugih dežel.
Prav nič ne preseneča, da so bile vse srednjecuisijske vrste in podvrste iz nahajališča Buttrio v Furlaniji (Schaub, 1981) najdene tudi v slovenskih nahajališčih. To so Nummulites burdigalensis cantabricus Schaub, N. burdigalensis pergranulatus Schaub, N. kapellosi Schaub, N. pavloveci Schaub, N. tauricus De la Harpe, N. pu-stulosus Douville, N. increscens Schaub, N. aff. formosus De la Harpe, N. cf. subdistans De la Harpe, N. aff. pla-nulatus (Lamarck) in Assilina laxispira De la Harpe.
Ob tem se odpira še drugo vprašanje, zakaj so v klastitih Slovenije bogata numulitinska nahajališča prav v srednjem cuisiju. Podobno je v nahajališču Buttrio. Ce računamo, da so te numulitine prišle v flišno morje iz takratne karbonatne platforme, je vprašanje, zakaj ni toliko teh oblik tudi v enako starih apnencih. Morda so živele bolj proti robu platforme in jih je od tam laže preneslo v flišni bazen?
NOVEJŠE UGOTOVITVE
V Sloveniji se odpirajo še druga vprašanja. Iz zgornjecuisijskih plasti v Brdih poznamo vrsto Nummulites praelorioli Herb & Schaub in obliko, ki je tej zelo blizu. Skoraj gotovo jo bo treba opisati kot novo vrsto ali podvrsto (Pavlovec, 2004, 2006b). Sedaj jo označujemo kot Nummulites aff. praelorioli. Od tipičnih predstavnikov vrste se loči po večji in debelejši hišici in je zelo verjetno prehodna oblika med N. praelorioli in lutetijskim Nummulites boussaci Rozlozsnik. Tega nu-mulita dobimo še drugod v slovenskih flišnih nahajališčih pa tudi v Istri in morda na Krku (Pavlovec & Kle-pač, 2003).
Za ugotavljanje natančnejše starosti plasti z različnimi fosili pogosto pomagajo numulitine. Pri Vipolžah je bil prvič v Sloveniji najden polž iz rodu Velates (Mikuž & Pavlovec, 2002). Starost tamkajšnjih flišnih plasti smo določili z numulitinami. Podobno je s srednjecuisijsko starostjo morskega ježka Amblypygus dilatatus Agassiz & Desor iz kamnoloma Griža pri Rižani (Mikuž & Pavlovec, 2004), kjer sta bili najdeni vrsti Nummulites archiaci Schaub in Assilina laxispira (De la Harpe). Podobne drobne, vendar zanimive ugotovitve so še drugod. Na Majevici v Bosni je bil prvič na Balkanu najden Nummulites robustus Schaub, obenem pa je z numuliti potrjeno, da so tam dejansko tudi spodnje-eocenske plasti (Pavlovec et al., 2005).
Zanimivi so majhni, na videz nepomembni novi podatki. Iz miocenskih prodnikov v severni Sloveniji so bile določene alveoline in numulitine (Drobne et al., 1977), vendar je mogoče najti še kaj novega. Pred kratkim je bila tam ugotovljena pri nas redka vrsta Assilina plana Schaub (Pavlovec, 2005). S to obliko smo dokazali spodnjecuisijske apnenčeve prodnike, ki jih v teh miocenskih nanosih dotlej nismo poznali. Po tem sklepamo, da je obstajala karbonatna platforma na območju severno od današnje Slovenije vsaj od spodnjega cuisija do lutetija. Spodnjecuisijske numulitine iz apnencev pri Kotarčah (Guttaring) in Malem Št. Pavlu (Klein St. Paul) na Koroškem omenja tudi Schaub (1981).
Iz okolice Kuteževega pri Ilirski Bistrici so nahajališča numulitin iz več stratigrafskih horizontov: iz spodnjega in zgornjega cuisija ter iz prehoda cuisij - lutetij (Pavlovec, 2003b). Tako različna starost flišnih plasti na majhnem prostoru kaže na močno tektonsko aktivnost, na prelome, gubanja in narivanja. Med tamkajšnjo favno
Raj ko PAVLOVEC: NOVEJŠE UGOTOVITVE PRI RAZISKAVAH NUMULITIN V SLOVENIJI, 261-266
sta bili vrsti Ass. plana Schaub in Assilina karreri (Penecke) najdeni do takrat prvič pri nas. V teh in še drugih nahajališčih je dokaj pogosta podvrsta Assilina marinellii marinellii (Dainelli). Iz srednjecuisijskega fliša pri Pod-gradu na južni strani Brkinov je bila opisana (Khan et al., 1975) podvrsta Ass. marinellii similis (Khan & Pavlovec) (Sl. 1). Pojavil se je že dvom, da sta to res dve podvrsti ali morda sodita v variacijsko širino ene same (Pavlovec, 2003a, 2004). Na podlagi preučevanj numulitin iz Pod-veležja v Hercegovini (Sl. 2) ugotavljamo, da sta to res dve različni obliki (neobjavljeno).
Ze večkrat obravnavano taksonomsko vprašanje vrste ali podvrste pri fosilih je odprto. Schaub (1981) je bil pri numulitinah zagovornik podvrst, ki se včasih komaj ločijo od tipične vrste. Po drugi strani je nekajkrat prištel isti vrsti primerke z dosti različnimi taksonomskimi značilnostmi. Tako sva v istem letu opisala novo spod-njelutetijsko obliko, Schaub (1981) kot Assilina spira abrardi (Sl. 3), Pavlovec (1981a) kot Assilina istrana. Ob pogovorih, kako revidirati to dvojnost, je Schaub predlagal, da obdržimo ime istrana, vendar je vztrajal pri podvrsti oblike spira, torej bi bila Ass. spira istrana. Do skupne objave tega dogovora do smrti prof. H. Schauba žal ni prišlo in tako tudi sam uporabljam njegovo oznako Ass. spira abrardi in je Ass. istrana sinonim.
Z našimi prostori je povezan še drug primer vprašanja vrste ali podvrste. V Istri je precej pogosta spodnjelutetijska Assilina praespira Douville. V nekoliko mlajših spodnjelutetijskih plasteh se pojavi Assilina maxima (Pavlovec,1969). Po Hottingerjevem mnenju (Hottinger, 1977) je Ass. maxima podvrsta oblike Ass. praespira, torej Ass. praespira maxima. Pozneje je bila ugotovljena še vmesna oblika Assilina monacensis (Pavlovec, 1993) (Sl. 4). Zato je upravičeno imeti obliko maxima za samostojno vrsto. To je potrjeno še iz stra-tigrafskega vidika, saj se je v spodnjem lutetiju najprej pojavila Ass. praespira, nato Ass. monacensis in končno Ass. maxima, čeprav so potem živele vse tri še skupaj (Majcen, 1986, 1987; Pavlovec & Majcen, 1986; Pavlovec, 1993).
Pri Dolnjem mlinu v Vipavski dolini je bil najden v flišu kos apnenca iz olistostrom. V njem je bila prvič v Sloveniji ugotovljena vrsta Nummulites haymanensis Schaub (Pavlovec & Bačar, 2004). Poleg nje je Nummulites bombitus Hottinger, ki ga pri nas dotlej nismo pogosto našli. V zadnjem času je bil N. haymanensis ugotovljen tudi v flišu Vipavske doline, N. bombitus pa v apnencih te doline (neobjavljeno). Takšni operkuli-noidni numuliti, kot sta N. bombitus Hottinger in njemu zelo podoben Nummulites spirectypus Doncieux, so v
nekaterih plasteh pogosti. Zadnjega smo našli v velikem številu v apnencu iz olistostrom pri Planini nad Ajdovščino. V olistolitu pri Dolnjem mlinu je prvič pri nas ugotovljena numulitna združba Nummulites ornatus Schaub, N. bombitus Hottinger, N. haymanensis Schaub in Nummulites subdistans De la Harpe.
Nekaj zanimivih ugotovitev je tudi med preostalim preiskanim gradivom (Pavlovec, 2006a). Pri Lokavcu nedaleč od Ajdovščine je v srednjecuisijskih olistostro-mah prvič na tem prostoru ugotovljena vrsta Assilina escheri (Hottinger), ki jo poznamo iz Furlanije in avstrijske Koroške. Nummulites brkiniensis Khan & Pavlovec (Khan et al., 1975) je bil najden na več mestih v Sloveniji. Zunaj tega območja je znan iz Pirenejev (Tos-quella & Serra-Kiel, 1998) in sedaj tudi iz Hercegovine (neobjavljeno) (Sl. 5). Vse bolj se kaže, da so vrsta N. brkiniensis Khan & Pavlovec ter njej nekatere zelo podobne oblike pogostejše, kot smo mislili doslej. Pri Trnovem (Ilirska Bistrica; Pavlovec, 2006b) je v zgor-njecuisijskem flišu Nummulites kapellosi Schaub, ki je bil doslej pri nas najden v apnencih pri Ivartniku nedaleč od Kotelj na Koroškem in v flišu v Postojni. Iz Goriških Brd prvič opisana vrsta Nummulites quasi-laevigatus Pavlovec je bila najdena tudi v flišu pri Trnovem, nadalje v Furlaniji, Dobrinju na Krku, Campu v Španiji in v Iranu.
ZAKLJUČEK
Omenjeni primeri kažejo, da fosilno numulitinsko favno in njene združbe iz Slovenije z novimi raziskavami stalno dopolnjujemo in da dobljeni stratigrafski podatki prinesejo nova razmišljanja in probleme. Po drugi strani se povezujejo favne iz raznih prostorov, kar po našem mnenju ne kaže na izrazite numulitinske favnistične province. Te so bolj odvisne od razlik v okolju, kar je vplivalo na večjo ali manjšo razširjenost posameznih vrst. Nekatere numulitinske oblike so potrebovale za optimalni razvoj nekoliko specifične življenjske razmere (Pavlovec, 2003a). Večkrat je bilo že omenjeno vprašanje, zakaj so nekatere numulitine v flišu dokaj pogoste, medtem ko jih iz enako starih apnencev ne poznamo ali so tam zelo redke. To preseneča tudi zato, ker so morale biti prenesene v flišni bazen prav iz karbonatne platforme. Tudi v tem pogledu je poznavanje numulitin pri nas še pomanjkljivo. Dejansko včasih drobne ugotovitve privedejo do novih spoznanj, in to ne samo v smislu spoznavanja fosilnega inventarja na Slovenskem, marveč tudi do drugih zanimivih razmišljanj.
ANNALES • Ser. hist. nat. • 17 • 2007 • 2
Rajko PAVLOVEC: NOVEJŠE UGOTOVITVE PRI RAZISKAVAH NUMULITIN V SLOVENIJI, 261-266
Sl. 1 / Fig. 1: Assilina marinellii similis (Khan & Pavlovec). Podgrad, srednji cuisij/Middle Cuisian (5x).
SI. 2 / Fig. 2: Assilina marinellii similis (Khan & Pavlovec). Podveležje, Hercegovina, srednji cuisj / Middle Cuisian
(5x).
Sl. 3/ Fig. 3: Assinila spira abrardi Schaub. Suha Ričina, Krk, spodnji lutetij / Lower Lutetian (5x).
Sl. 4 / Fig. 4: Assilina monacensis Pavlovec. Stena pri Dragonji, spodnji lutetij / Lower Lutetian (2x).
Sl. 5 / Fig. 5: Nummulites brkiniensis Khan & Pavlovec. Podveležje, Hercegovina, srednji cuisij / Middle Cuisian
(5x).
Rajko PAVLOVEC: NOVEJSE UGOTOVITVE PRI RAZISKAVAH NUMULITIN V SLOVENIJI, 261-266
THE NEW FINDINGS IN NUMMULITIN RESEARCH IN SLOVENIA
Rajko PAVLOVEC
Department of Geology, Faculty of Natural Sciences and Engineering, SI-1000 Ljubljana, Privoz 11, Slovenia
E-mail: rajko.pavlovec@ntfgeo.uni-lj.si
SUMMARY
There is a great similarity between nummulitin species of Slovenia and those of the Pyrenees. It is possible that the Adriatic microplate in fact originated from the west, as already claimed. In our opinion, the comparison of nummulitin associations from different regions basically shows various environments, appropriate for different associations that needed some specific ecological conditions.
In 1981, the same assilina was described, the first as Assilina spira abrardi and the second as Assilina istrana. Both authors agreed to publish their findings and to describe it as Ass. spira istrana. Schaub insisted that "istrana" is subspecies of As. spira. As Schaub died before the article was prepared, we use the name Ass. spira abrardi. So Ass. istrana is a synonym.
From some Slovene localities, the form described as Nummulites aff praelorioli is known. It differs from typical Nummulites praelorioli by larger and thicker test. It is probably an interform between N. praelorioli and N. boussaci.
It is still not clear why there are such nummulitin species in some Cuisian flysch localities that are not known from limestones of the same age. Is it possible that such nummulitins lived on the edge of carbonate platform?
Key words: nummulitins, Eocene, Slovenia
LITERATURA
Cimerman, F., R. Pavlovec, J. Pavšič & L. Todesco (1974): Biostratigrafija paleogenskih plasti v Goriških Brdih. Geologija, 17, 7-130.
Drobne, K., R. Pavlovec & F. Drobne (1977): Paleo-genske velike foraminifere s področja med Mežico in Slovenj Gradcem. Razprave SAZU, 4. razr., 20(1), 1-88. Hottinger, L. (1977): Foraminiferes operculiniformes. Mem. Mus. Nat. Hist. Nat., Nouv. Ser. C, 40, 1-160. Kapellos, C. & H. Schaub (1973): Zur Korrelation von Biozonierung mit Grossforaminiferen und Nannoplank-ton im Paläogen der Pyrenäen. Eclogae Geol. Helv., 66(3), 687-737.
Khan, M. R., R. Pavlovec & J. Pavšič (1975): Eocenski mikrofosili iz okolice Podgrada. Geologija, 18, 9-60. Majcen, T. (1986): Numulitinska favna iz vrtine v dolini Drnice. Prešernova nagrada za študente. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Ljubljana, 49 str. Majcen, T. (1987): Spodnjelutecijske numulitine iz okolice Dragonje. Diplomsko delo. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Ljubljana, 73 str. Mikuž, V. & R. Pavlovec (2002): Prva najdba polža Velates v eocenskem flišu Slovenije. Razprave SAZU, 4. razr., 43, 91-107.
Mikuž, V. & R. Pavlovec (2004): Morski ježek Am-blypygus dilatatus iz spodnjeeocenskega apnenca v kamnolomu Griža v dolini Rižane. Geologija, 47(1), 1521.
Pavlovec, R. (1969): Istrske numulitine s posebnim oziram na filogenezo in paleoekologijo. Razprave SAZU, 4. razr., 12, 153-206.
Pavlovec, R. (1981a): Middle Eocene assilinas and ope-rculinas in the Dinarids. Simpozij Kompleksna naftno-geološka problematika. Zbornik radova. Znan. savjet za naftu JAZU, A, 8, 67-76.
Pavlovec, R. (1981b): Nekaj primerjav s plastmi libur-nijske formacije izven jugoslovanskega ozemlja. Simpozij o problemih danija. Zbornik referatov, Ljubljana, str. 167-174.
Pavlovec, R. (1993): Unterlutetische Operculinen der Äußeren Dinariden. Zitteliana, 20, 295-300. Pavlovec, R. (2003a): The types of nummulitins localities in the Dinarides. RMZ - M&G, 50(4), 777-788. Pavlovec, R. (2003b): Nummulitins from flysch in surroundings of Ilirska Bistrica, southwest Slovenia. Geologija, 46(2), 231-244.
Pavlovec, R. (2004): Nekaj zanimivosti o numulitinah iz Vipolž 2 v Brdih. Geologija, 47(1), 29-40. Pavlovec, R. (2005): Prispevek k numulitinski favni iz prodnikov pri Stranicah. Geologija, 48(1), 13-17. Pavlovec, R. (2006a): Numulitine iz Lokavca v Vipavski dolini. RMZ - M&G, 52(3), 597-606. Pavlovec, R. (2006b): Numuliti iz Trnovega pri Ilirski Bistrici (JZ Slovenija). Geologija, 49(1), 45-52. Pavlovec, R. & T. Majcen (1986): Numulitine iz eocen-skih apnencev Jugoslavije. 9. Kongres geol. Jug., Tara, vol. 2, 263-274.
Raj ko PAVLOVEC: NOVEJŠE UGOTOVITVE PRI RAZISKAVAH NUMULITIN V SLOVENIJI, 261-266
Pavlovec, R. & I. Simčič (1999): Numulitine iz okolice Vipolž v Goriških Brdih. Annales, Ser. Hist. Nat., 9(2), 269-280.
Pavlovec, R. & K. Klepač (2003): Foraminifere - Fo-raminiferida. V: Klepač, K. (ur.): Fosilna fauna otoka Krka. Atlas. Prirodoslovni muzej, Rijeka, str. 205-233, Rijeka.
Pavlovec, R. & S. Bačar (2004): Eocenski numuliti pri Dolnjem mlinu v Vipavski dolini, JZ Slovenija. Annales, Ser. hist.nat., 14(1), 121-126.
Pavlovec, R., J. Pavšič & S. Vrabac (2005): Spodnji eocen na Majevici severno od Tuzle (severovzhodna Bosna). Geologija, 48(1), 5-11.
Schaub, H. (1966): Über die Grossforaminiferen im Untereocaen von Campo (Ober Aragonien). Eclogae Geol. Helv., 59(1), 355-377.
Schaub, H. (1981): Nummulites et Assilines de la Tèthys paléogène. Taxinomie, phylogenese et biostratigraphie. Schweiz. Pal. Abh., 104-106, 1-236. Tosquella, J. & J. Serra-Kiel (1998): Los nummulttidos (Nummulites y Assilina) del Paleoceno Superior - Eoceno Inferior de la Cuenca Pirenaica: Sistemática. Acta Geol. Hisp., 31(1-3), 37-159.
Tosquella, J., J. Serra-Kiel, C. Ferrandez-Cañadell & J. M. Samsó (1998): Las biozonas de nummulttidos del Paleoceno Superior - Eoceno Inferior de la Cuenca Pirenaica. Acta Geol. Hisp., 31(1-3), 23-36.