Cesarjevič Rudolf in uboga ženica.
V. •"•arjeriču Budolfu je iov najprijetnejša zabava in prav tak<S, z lovoni i___ l ht človek vadi roke in ofii ter si krepi zdravje. — Ko je bil Rudolf ij neoega dne na lovu, ugleda ubcgo, staro ženico, ki je pasla d?e kozi. ,,Da ste uii zdravi. mainka; nu, knko ste?" — nnJiSjmina! tak<S lep ia mlad gospod, kakor ste vi, in govoii tatcS prijazno z ubogo, staro ženico. Da, da, nas edeo moia dan na dan trdo delati, da si žirljeuje ohrani; nii Bogii bodi hvala, da smo le zdravil"" — rNu, ali se vam tako slabo godf?" — nnDi, častiti gospod, ti le dve moji ljubljenki ine živite in podpirate na staroat."" — „1 pa ste res kaj lepi živalei, jaz bi takdj rad jedno kupil od vas." — „„0 go3pod, jas ue prodam nobeae, in to Se posebao zdaj ne, ko imate toliko ze-leno paše."" — nIn Oe ?am jo prav dobro plaiam?" — nTudi poteni bi je ne mogla prodati, k Tečjemu to starejšo, te drugo bilo bi mi preveč Skoda.""
— ,,A jaz bi ravno to nilajšo rad imel." — ,n,Tega pa že ne uiorem storiti, ta mi daje vsak dan po sedem maseljcev mleka, in to je veliko, častiti gospod. Ona drnga je tudi dobra in vam jo dam za Stiri goldinarje."" — ,,Nh \ts vam dam šest goldinarjev in si vzamem to nilajšo." — PnTo je res ranogo ' deoarja; nu Bog vam jo blagoskm, vzemite si jo, saj bo ulioga žival tudi pri vas dobro imeJa."" — „1 to se zna msmka! Knpčijo sra naredila, aite, tukaj iinate desetak, dajte mi štiri goldinarje nazaj." crJejmina, Ijubi gospod, yi 36 pač Salite z ruenoj. V mojej izbi tam doli v vasi ae dobim uiti deset krajearjev, katn li, da vam dam —uu — 0Xo je pa6 Dialo sitao za obd. Nu, ali vest* kaj ? Vi obdržite za zdaj rseh deset goldiuarjev in po 6m Stiri goldinarje pridein jaz cez kakih osem dui.~ — ,.„0 joj, kako vam bi jaz mogia odgocorna bili sa loiiko deaarja. Ne, gospod, tega hh storim, nemite svoj desetak uazaj iii priuesite nii di-nar za niojo kozo, ako vain ne bode žal tc knpčije, tja doli v moje staoovanje r Krastenicali."" — nTo mi ne kaže; cujte, jaz nekaj boljšega prediagani: vi oljilržite kozd in mi jo redite še osem dni, obdržite pa tudi i5ne Stiri goldinatje za pašo. Oea osem doi pridem ttt vzamem koz6." — »»Kaj ? Stiri goldiuarje za oseui ilai — ne, ne, gospod, to je preve6!"" — »Nate, tukaj vzemite ilesetak in zdaj — Bog vas obvari!" To rekši, zgine mladi lovec v goščavo. Dboga starka gleda za njiin ter m vč, ali so to sanje ali je resnica. DaB na dau je gnaU kozi na 6ni kvaj, ali lovca ni od nikoder. Osein diii je preteklo iu desetak v njeaih rokah Jej dela sktbf, kakeršnih Se nikoli ni imela. Noe ia dan jo peče vest in uboga ženica si pouiagati ne zna in no more. Deveti dau nastopt iu župan iz one vasf pritle v IiiSo uboge starke iu jej reSe: »Njegova cesarska Visokost, oc sarjevič Eudolf želi, da bi si ne delaii nobenih skrbi zaradi omh deset gol' dinarjev, ki sts jih prejeli iz njegovili rok; obdriite denar in tudi prodau« koza ostaue važa lastuiua." Vericlje uboge ženice se popisati ne more. De-be]e solze joj stopijo v oči in reče: nTo je bil eesavjev siu, pa še zlate obleke niraa; jejmiua, kaj taeega bi si ne bila nikoU mislila lu  — —