111. številka. Ljubljana, v sredo 15. maja 1901. XXXIV. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimfil nedelje In praznike, ter velja po pošti prejemu za avstro-ogrske dežele za vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaBa poŠtama. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatvo naročnine se ne ozira. — Za oznanile plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h is se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj 86 bls* g07olijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice fit 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga st. 12. „Slovenski Narod" telefon fit 34. — „Narodna Tiskarna11 telefon fit 85. Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji list v petek, 17. maja t. I. Vinska klavzula. Na Dunaju, 14. maja. Skoro ravno tako hudo kakor trtna u§ je na vinogradništvo, ne samo na kranjsko, ampak sploh na V3e avstrijsko vinogradništvo vplivala tista nesrečna določba trgovinske in carinske pogodba z Italijo, ki se na kratko imenuje vinska klavzula. S to vinsko klavzulo so se avstrijske maje cdpr e italijanskemu vinu. Ker se v Italiji prideluje vino v silnh množinah in ima italjansko vino nizko c?no, tako, za kakršno naš vinogradnik svojega pridelka nikakor ne more dajati, ker njega samsga več stane, je italijansko vino naše kraje takouekcč preplavilo. Italijanskega vina se uvažajo v našo državo uprav kolosalne množine in zlasti se da prav debro mešati z domačimi pridelki, in vsled tega 3e ga silno miogo uvaža, v sled česar seveda domači pridelek ne more dobiti prave cene in se sploh le težko spravlja v denar. Vinska klavzula je prava nesreča za vse vinogradništvo. Šele zdaj se popolnoma ■vidi, kako brez prevdarka je pos.opal Sukije, ko je šel v boj za vinsko klavzulo, in kako nev6drega in nesposobnega se je izkazal Pfaifer pri U7eljavljenju vinske klavzule. Zahteva, da naj se vinska klavzula odpravi, se ogluša od leta do leta z večjo odločnostjo. Zlasti hrupno se zavzema za to dalmatinski deželni zbor, saj je vinska klavzula za Dalmacijo prava katastrofa. Pa tudi drugi deželni zbori so se že izrekli za to, mej njimi tudi kranjski deželni zbor, v katerem se je naš Božič z vso vnemo zavzel za korist vinogradnikov. Z czirom na to, da potečejo 1. 1903 Trgovinske pogodbe mej Avstrijo in ostalima trozveznima državama, se je stvar letos spravila v državni zbor in je včeraj prišla na razpravo, a da3i so bili vsi od-sekovi predlegi sprejeti, vendar ne moremo biti veseli včerajšnjega dne in nimamo vzroka upati, d* ss vendarle izposluje toli potr bno varstvo našega vinogradništva. Obfna soiba je bila, da naj bi se na uvažanje italijanskega vina določila carina 40 krcn v zlatu, ker s tem bi sa izravnala razlika v ceni mej italijanskim in domačim vinom, toda od3ek ni šel tako daleč. Hotel je vladi pustiti neko svobodo pri sklepanju trgovskih pogodeb in vsled tega stavil le bolj splošne nasvete v varstvo domačega vinogradništva. A tudi ti nasveti niso našli mikati pri viadi. Trgovinski minister je namreč pri včerajšnji razpravi izjavi1, da se vlada ne strinja s predlaganimi nasveti in da se razprave neče udeležiti. Vlada bo sicer — tako je rekel minister — pri obnovitvi trg. pogodb skušala varovati interesa vinogradnikov, ali da bi se posameznim zahtevam dalo s parlamentarnimi sklepi že v naprej veljavo, predno so dovršena pogajanja s prizadeto državo, temu vlad* neče pritrditi. Vzlic temu stališču vlade je zbornica po daljši razpravi sprejela vse odsekove predloga v varstvo vinogradništva sploh in zlasti glede vinske klavzule. Parlament je torej govoril in sicer se je zavzel z vso odločnostjo za korist vinogradništva. Toda vefjega pomena temu sklepu ni pripisati. Sklep poslanske zbornice je vsekako važna in hvalevredna izjava in pomeni znaten moralen pritisk na vlado, ali že izjava trgovinskega ministerstva kaže, da si vlada po tem sklepu ne pusti vezati rok in da se pri obnovitvi trgovinskih p;godb ne bo ravnala po tem sklepu, ampak po lastni prevdarnosti. Pravi namen cele akcije se torej ni dosegel in ker je nemški kancelar grof j Eiilovv že povedal, da Nemčija na noben način na obnovi vinske klavzule v pogodbi z Italija, se moramo bati, da naša vlada ne doseže pri pogajanj h z Italijo vsaj nič posebnega, kar bi bilo resnično v varstvo našega vinogradništva. Dr. Pepe in dr. Žlindra. Mi pa ostanemo kakor smo b"1 i... Prej narodna, sedaj klerikalna. Dr. Pope iz Rihemberga je napisal v svojem »Prismojencu« članek, v katerem ponosno pravi: Dr. Susteršiš ostane, liberalci-izdajalci pojdejo. Potem pa pere od žlindre zamazane roke svojega patrona dr. Žlindre ter prav hudobno in jezuvitsko zvito meče žlindro na bivšega ravnatelja »Gospodarske zveze« g. Ferd. Sajovica, češ, da tiste reči po klerikalnih listih * o žlindri proti kmetijski družbi je vodil ravnatelj Sajovic in Su-steršiča takrat niti na Kranjskem ni bilo. Lažnjivci grdi! V sodnijski dvorani je bilo dokazano, da cela akcija z žlindro proti kranjski kmetijski družbi je bila zasnovana in izvedena po dr. Žlindri; ako je kdo njegovih uslužbencev kaj pisal po njegovem naročilu ali v njegovem smislu, tu ne prihaja v poštev. Umazan je le dr. Žlindra in ne njemu podrejeno osobje. In če zamorca še tako perete, ostane le zamorec. Vse lepšanje dr. Žlindre ter zvračanje na g. Sajovica ne pomaga nič, kaže pa tisto, toli proslulo farško podlost. Gonjo proti kmetijski družbi skuša dr. Pepe prikriti s tem, da pravi, da kmet. družba kranjska je hotela »Zvezo« naravnost izpodkopati. Zopet grda, ostudna laž, nevredna duhovniške suknje! Znano je širokemu svetu, da dr. Šusteršič v svojem hrepenenju po nadčloveški vsemogočnosti je naskočil kmetijsko družbo edino le radi tega, da bi jo imel on pod svojo komando. Nikakega povoda ni bilo, delati proti tej družbi, ker vse njeno poslovanje in delovanje je naravnost vzorno. Hudobija in pa tista manija do razdiranja, katera »diči« klerikalce, sta bili dr. Žlindri povod, da je padel po kmetijski družbi, a ko je pogorel, pričel je proti njej agitacijo, katero imenuje tudi »Primorski list« nepošteno. —■ Piše namreč: »Odsek je izrekel, da je Šusteršič- eva osebna čast neomadeževana ali vendar da je kot predsednik »Z voze« kriv nepoštene agitacije«. — »Primorski List« jo natisnil prvotne 4 besedo debelo, mi natiskujemo pa zadnjih osem, ,,da je kot predsednik ,,Zveze" kriv nepoštene agitacije". Sedaj pa premišljuj čitatelj , o neomadeževani osebni časti človeka, kateri je kriv kot predsednik »Zveze« nepošteno agitacije! Premišljuj) pojma: »neomadeževana osebna čast« in pa »nepoštena agitacija«. Prideš gotovo do pravega zaključka, kakor je edino mogoč pri naravnem, zdravem mišljenju brez jezuvitskega zavijanja. Prav nesramno smelo spravlja dr Pepe narodno napredne poslance v dotiko z Wol-fovci, kakor da so napredni slovenski poslanci napolnili jim ušesa s poročili iz .Naroda" ter jih naprosili, naj naskočijo na ubogo žrtev (Jej, jej, ti revček ti žlin-drasti!) kakor psi. Zopet laž. Nemški radikalni poslanci so izjavili, da so si sami nabrali potrebni material za — žlindro! Umevno tudi! Treba upoštevati, da dr. Žlindra se je vtikal v državnem zboru v vse reči, kričal in razsajal ter se obnašal arogantno in izzivajoče tako, da so bili vsi poslanci nanj pozorni, ogromna večina pa nejevoljna. — Ta bi mi lahko povedali, kako neizmerno je bil svoj čas nanj uprav besen — grof Alfred Coronini ter bivši minister Dipanli. Povedali bi tudi lahko, kako lep naslov mu je dal vitez Javvorski kot načelnik .poljskega kola* v kuloarju poslanske zbornice nasproti grofu Alfredu Coroniniju. Morda se ta še spominja. Ako ne, imamo še jedno pričo, ki je bila poleg. Na sploh cela zbornica — izvzemši peščico med bolj zagrizenimi klerikaloi, vštevši Gre dolčiča — je bila sita tega arogantnega domišljavca s Kranjskega — Po prestol-nem govoru se je vrinil očividno in nekako zmagonosno: 8mi smo mi!3 v prve vrste, kamor niti znameniti možje niso prišli, — ministrskemu predsedniku je klical, kadar je govoril, celo ob neumestnem času, da se je Je postavljal: Bravo, Korber, Bravo! itd. Umevno, da so so zanimali zanj posebn0 O T* IP* IS Simpatija. Spisal Josip Murn-Alek sandrov. Čudni nazori čudnega človeka. Dovolite, da vam jih navedem z njegovimi lastnimi besedami. »Kaj je končni vzrok naše simpatije do kake stvari, onega čustva, ki ga nazivljemo ljubezen? Kaj je prav za prav oni tenki, nožni pajčolan, ki daje dotič-nemu predmetu mikavnost, ga priklepa na našo dušo s čarobno, dobrodejno močjo, nupolnujoč nas s sladko srečo? Do trdnih znanstvenih rezultatov nisem prišel nikdar, bodisi ker je človeška duša sploh tako ustvarjena, da ljubi in uživa samo tisto s pravo slastjo, česar ne pojmi popolnoma in si ne zna razložiti, bodisi da tvorim jaz pri tem izjemo, hropeneČ strastno po uživanji najfinejših, najbolj meglenih predmetov, kojih si ne morem, toda bolje notom razložiti, ker bi jih potem nič več ne užival. To svoje nagnenje sem opazil že Jako zgodaj. Sprva sem ga smatral za bolesten, mimogredoč pojav svojo še norele duše, potem sem pripisoval to preslabo razvitemu razumu. Toda leta so minila, izginilo pa ni ono nagnenje. Uve-ril sem se naposled, da mora biti to tako in da je celo edino pravo. Kako je prišlo to ? Bil sem v gostih. Jaz in domači gospod sva sedela na verandi. Bilo je zvečer. Pila sva kavo in pušila smodke. Svež, aromatičen vonj se je širil okoli naju, na-polnujoč krepki večerni zrak. Ud kod je prihajal, ne vem. Bil je tu in jaz sem ga užival. Od daleč nekje so se čuli čisti, topeči se glasovi . . . Razgovor se je pletol o tem in onem. Gospod je imel jako fin okus in zabavala sva se izvrstno. »Ali ste že kdaj ljubili?« vpraša me nenadoma. Če sem že kdaj ljubil? Začuden sem ga pogledal. Ničesar nisem mogel odgovoriti. »Kako mislite to, blagorodje?« »No, če ste bili že kdaj zaljubljeni, če ste odkrili komu svojo ljubezen?« Razni lopi stasi so mi ostajali v duši, s kojimi sem si tako rad oslajal tihe, srečne uro ; vsi oni drobni obrazki z lepimi sanjarskimi očki, drobnimi čelci, mehkimi laski, finimi noski, ono čarobne bradice, drhteča ustna, sneženi, labodji vratki . . . Kako sem bil blazen in nestrpen v njih bližini! Njih pogled me je žgal v dno srca, njih smehljaj mije mamil dušo. Kako sem hrepenel po njih, kako sem se mučil ! In tudi v tem sem imel svoj užitek dolgo časa. — Sem li ljubil katero . .. ? To mi je bilo naznano. Sem li razkril kdaj ljubezen? Kako? »Cemu vprašate to, blagorodje? Zadeli ste ob najbolj zagonetno stran moje duše.« »Vidite, pripetilo se mi je nekaj zelo čudnega v tej stvari. Predstavljajte si žensko bitje, razkošno, gracijozno. Elegantni stas krije mehek, temnordeč plašč, na kojem izstopajo klasične forme rahlo, nedoločno. Fine drobne nožice stopajo hitro, varno. Tako sem jo videl prvič po neki operni predstavi. Zvedel sem slučajno, da se kliče Alma. Videl sem tudi nje drobni obrazek, nje bujne, čelo na pol zakrivajoče laske, nje dolgi izgubljajoči se pogled in malomarno v naročji sklenjene, ozke ročice. Pozneje sem prišel z njo celo v dotiko. Ugajala mi je njena zabava, počutil sem se ob nji nenavadno dobro. Neko popoldne je Čitala Škota. »Kako krasno!« In navela mije neko epizodo iz Ivanhoe. »Kako ume gospica živo pripovedovati in slikati!« pripomnil sem na večer svojemu stričniku. »Kako . . .« »Ah, ah! Kako, kako in kako! To je staro, neizrečno staro, moj ljubi cousin — Vem, vem. Opazujem te že dlje časa. — Tako govori zaljubljenost.« — Zaljubljenost? Jaz, gospico Almo? Saj vender . . . Začel sem razmišljati. Kaj je to neobhodna potrebnost ljubezen7 Jeli jo ljubezen zadnji povod tem mojim trudnim s'astim, tej moji sladki blaznosti? Jeli jc ta razrešitev te prijetne duševne zagonetke? Uveril sem se, da je tako ... S trdnim prepričanjem, da ljubim gospico Almo, s sklepom, da ji razkrijem svojo ljubezen, napotil sem se drugi dan k nji. Obvladovalo me je izključno lo uverjenje, da jo ljubim, da jo moram ljubiti, da ni mogoče drugače. Sedel sem poleg nje. Nekaj me je mučilo in dušilo. Kje je bil ves prejšni užitek . . .? Sicer je bila Alma še povsem taka. — Prišel sem v drugič. Istotako Hladnost. Lotila se me je celo neka apatija. Prihajal sem vedno bolj poredkoma, izostal sem naposled popolnoma . . . To je zgodba moje romantične preteklosti . . .« »Ne dvojim o nji, blagorodje. Mnogo ie na nji. Podobnih slučajev bi se menda dosti dobilo. Spomnili ste me baš s svojo pripovedjo na neki slićen dogodek iz mojega življenja. Imel sem mladostnega druga. Udana sva si bila z vso dušo, dasi sva malo govorila med saboj. Sedela tisti, katerim je kazal največ svojo znano aroganco in neotesanost. In današnji dan se izve vse. Kaj mislite, da taka razsodba, kakoršna je ona kamniške in ljubljanske sodnije v pravdi Suste.Sič contra Svetlin, ostane skrita pod loncem? Kaj še. V širšo javnost pride, in še toliko bolj, ako je iz rečena tako ostro proti človeka, ki je take vrste in tako aroganten državni poslanec Tisti župan Svetlin je razsvetlil (ncmen est omen) podlost klerikalne politike na Kranjskem, ta mož je prižgal luč, da se vidi, kako .žlindrasta" ja klerikalna stranka na Kranjskem in njeni priveski izven Kranj skega. Tega moža treba častiti, da je omogočil, da so se je sploh moglo tako impozantno nastopiti proti stranki, katera naše ljudstvo ožlindruje, demoralizuje, in katere absolutnemu gospodarju se je povedalo javno v državnem zboru, da ima od žlindre umazane reke. Ministrstvo je podpiralo „Gosp. zvezo". Nekaj nečuvenega! Ali ni bilo torej edino prav, da je v državnem zboru prišlo do razprave proti dru. Šuster šiču ter se je povedalo javno in odkrito, kaj in koga je podpiralo poljedelsko ministrstvo, komu je šlo na limanice? Svarilo za bodočnost. Tu je šlo za blagor našega naroda, katerega hočejo klerikalci privezati na se ter se poslužujejo v ta namen na ravnost nepoštenih sredstev. Razkriti je bilo treba vso tisto gojilobo klerikalne stranke med Slovenci, katera okužuje ljudstvo, zadnji čas je bil, storiti to z energičnim korakom. Pripomogel je do tega v prvi vrsti dr. Šusteršič sam, ker je hotel, da je vse pozorno na njega. In ta pozornost je bila tako velika, da je zapazila tudi njegove od žlindre umazane roke. Treba vedeti, da nemški poslanci imajo povsod svoje z-upnike, informatorje, torej tuii v Ljubljani. Saj sta s Kranjskega tudi dva državna nemška poslanca, katerima se tudi studi Šusteršičeva nadutost Ali je kaj čudnega, ako so bili Nemci dobro informo-vani o tem kranjskem .sv. duhu* ? Čudno bi bilo, ako bi ne bili. — Dr. Schalk je pa javno proglasil v zbornici, da v tem pogledu niso imeli s slovenskimi naprednjak! prav ni kake dotike. Vse lamentacije o slovanstvu v tem pogledu, vse „zgražanje*, da se je delalo tako proti slovanskemu poslancu tudi od slovanske strani, so naravnost smešne. Ali veste, kaj je vse počel dr. Š proti dr. Tavčarju na Dunaju, — in proti Ferjan Čiču že ob raznih prilikah, da ni postal ta še važneja oseba na Dunaju, — kako je til proti hrvatsko • slovenskemu kluba ter smešil v „Slovencu" celo takega blagega moža kakor je Spinčič? Vse to je znano, znan pa tudi pregovor: Kdor dru gemu jamo koplje, sam vanjo pade____ Dr. Pepe poje slavospeve dr. Š., ker je zavezan v to s svojo .Centrifugo". Zato mu tudi kliče, naj ostane na svojem mestu, naj ostane zvest narodu in veri (in žlindri?) da se bo še dalje bojeval za B krščanska načela", po katerih menda je — .žlindra" do voljena! Kdor se druži z žlindro, tisti je sam ožlindran, in ker se družijo naši klerikalci, na čelu jim dr. Pepe in Gredolčič, z žlindro, sva molče drug poleg druzega, in tako mi je bilo najboljše, če sva se kdaj pomenkovala, bil je najin predmet kar najbolj malenkosten. Bala sva se seči glo-bočje, kot bi smatrala drug druzega nevrednim pregledati dušo . . . Nekoč sediva v sobi. Molčala sva. Meni je bilo izvanredno dobro pri srci. »Jaz te ljubim, Hugo« izustil sem nehote. »O tem govori vsaka tvoja gesta« pritrdil mi je mehko. Nasmehljal sem se. Toda ta smeh je bil prisiljen, nenaraven, mene nevreden. Občutil sem sramoto in globoko žalost. Duša mi je postala prazna, nedostajalo ji je nečesa velikega. Izbleknil sem svojo skrivnost, okoli katere se je sukal ves moj užitek. Ali sem ga v resnici ljubil? Kdo mi je položil v onem trenotku to besedo na jezik? Nič več se niso vrnili srečni trenutki. Spregledal sem ga. Kaj je res to prokletstvo naše usode, da nas nobena stvar več ne zanima, če ji pridemo do konca? Kaj ima res razum naš to slabo stran?« Zdaj je bila vrsta na gospoda, da se je smehljal. — Zdelo se mi je, da bi lahko razrešil ta smehljaj, toda užival sem ga rajši. 80 ožlindrani. Radi tega pa naj se le dražijo z dr. Šasteršičem — ter unisono pojo: Mi pa ostanemo, kakor smo bii — napredni goriški Slovenci se s stadom obra čajo od ljudij, kateri zagovarjajo .žlindro" ter si mažejo z njo roke. Prav, da ljudstvo vedno bolj spoznava .žlindrarje". _ „Soča". Nezaupnica dr. Šusteršiču. Iz Lesec, 13. maja. Od nas se je poslala dr. Šusteršiču naslednja nezaupnica: Gospod dr. Ivan Šusteršič, odvetnik in državni poslanec na Dunaju! Velika večina naše, že od nekdaj vedno napredne narodne občine se z Vami, gospod doktor, ni nikdar strinjala, se strinjati ni mogla, ker po našem skromnem prepričanju bili ste Vi vedno glavna ovira, našemu malemu, žali Bog itak na več de žel razkosanemu narodu, prepotrebni slogi. Slogo mej Slovenci jeli so rušiti kranjski klerikalci, in Vi ste nmeli tem klerikalcem načelovati tako, da Vas lahko mladi, ne zreli kaplančki zovejo tribuna kranjskih klerikalcev. Zreli ljudje naše kronovine pa pred Vami niso uklonili tilnika, in ga tudi nikdar ne bodo; boj bil se bode nadalje, do onega za Slovence srečnega trenutka, ko bode še duhovščina, katera Vas celo sedaj, ko je prišlo nad njo, in to radi Vas, toliko blamaže, še hoče držati na krmila, prišla do spoznanji, da ste jej Vi lučali pesek v oči, da druzega niste, kot na v a den, častihlepen egoist. Žalosti trgalo se nam je srce, ko smo jeli opazovati, da se je naš nesrečni prepir zanesel že med obmejne Slovence, in da so le ti, in z njimi tudi naši, nam vedno dragi bratje Hrvatje, Čehi in Poljaki, ker nesrečnih kranjskih političnih razmer niso poznali, jih tudi sedaj ne poznajo, krivdo prepira predbacivali napredno narodni stranki, osobito našemu zaslužnemu gospodu dr. Ivanu Tavčarju. Gospod doktor, Vi ste, Bogi bodi po-toženo, kot politik jako nesrečen, in toli nespreten, da kar Vi storite, ukrenete, česar se Vi lotite, rodi mej Slovenci edino prepir in sovraštvo, Slovencem le gmotno škoduje, da celo škoduje sv. cerkvi, in spodkopuje ugled duhovščine, ker ona noče sprevideti Vaših zmot, ali bolje označeno egoističnih nakan. Pri vsaki priložnosti, bodisi na Da naju, ali med domačini, štulili ste se v ospredje, odrivali ste izkušene, stare, zaslužne može; da, celo starejše može Vaše stranke prezirate! Staro našo, velezaslužao kmetijsko družbo hoteli ste spraviti v svojo malho, a naskok na to družbo, posebno nje premoženje se Vam je temeljito ponesrečil; na jako umazan način jeli ste to družbo in nje ravnatelja gosp. G. Pirca javno diskreditiran, ob dobro ime ste jo hoteli spraviti, a pri tem Vas je vendar jedenkrat zadela šiba Božja, bili ste 1. maja 1. I. v državni zbornici dobro razkrinkani. Gospod doktor, vsekali ste našemu ubogemu narodu globoke zevajoče rane, katere se tudi v 100 letih ne bodo zacelile. Ker se na mno goštevilne telegrafične pozive slovenskega naroda nočete zdramiti, podpisani izjavljamo, da nas je po vsej pravici sram takega poslanca, zaupali Vam itak nikdar nismo, Vas torej še jedenkrat tem potom po zovemo: Gospod doktor, odstopite in Svoj man* dat odložite. V Lescah, 12. maja 1901. J. Šemrl, Andrej Ažman, Franc Dežman, Anton Orilo, Ivan Jalen, Frano Žilih, Jožef Zupan, Andrej Jalen, Valentin Kristan, Jože Kristan, Ivan Žark, Anton Dežman, Matej Dobida Simon Justin, Anton Maver, Rihard Schroi, Martin Vidic, Ivo Gogala, Ivan VValland, Ivan Legat, Anton Legat. (Sledi še mnogo druzih podpisov.) V LJubljani, 15 maja. Cesar v Prago. Po dosedanjih dispozicijah pojde cesar proti sredi junija v Prago in bo ostal ondi nekaj dnij. Iz Prage pojde v Litomefice in v Aussig. Ta kratka vest uradnega brzojav nega korespondenčnega urada je sad dolgotrajnih pogajanj, resorne vsega političnega položaja in produkt parlamentarne diplomacije. Deset let že ni bil cesar v Pragi. Sedaj peseti to staro, krasno prestolico čeških kraljev, ki se je dvignila do neverjetnega sijaja. Posetil bo tudi dvoje po ve Čini prebivalstva nemških mest na češkem. Časopisje sodi, da bode cesarjev poset češke pre stolice in dveh nemških središč začetek češko nemške sprave ter začetek trajnega mira v parlamentu. C^sar hoče s svojim pesetom Prage izraziti Čehom svojo zahvalo, da so s svojim požrtvovalnim samozataje-vanjem omogočili, da parlament deluje, ter da doviši še v tem zasedanju velike zakone, ki so za narodno gospodarski razvoj države največjega pomena. C^jarjevo potovanje na češko bode nedvomno dobro upli-valo na obe strani, zato se je nadejati, da ta upliv ne ostane omejen le na češko de želo, nego se razširi tudi na splošni politični položaj v Avstriji. Tega si avstrijski, zlasti mali narodi prav gorko žele! Bolgarija in Rusija. Te dni se je položil v Sredcu temeljni kamen za spomenik carja osvoboditelja, Aleksandra II Pri tej priiiki je knez Ferdinand posial ruskemu carju sledečo brzojavko: D^ues se združujejo vse misli in vsi čuti vsega boigarskega naroda v mojem glavnem mestu, kjer se vrši polaganje temelja za spomenik, ki naj ovekoveČi spomin na Vaš?ga Veličanstva presvetlega deda ter na nepozabnega osvoboditelja bolgarskega naroda. V svojem in v imenu bolgarskega naroda pozdravljam Va5e Veličan st7a in zagotavljam, da ostanejo čuti najglobljehvaležnosti in udanost i, katere izraža današnji praznik, ohranjeni za vse čase v naših srcih tudi presvetlemu vnuku carja osvoboditelja Ferdinand — Odgovor carja pa se glasi: Polaganje temelja za spomenik cesarja Aleksandra II me je iskreno razveselilo kot dokaz hvaležnega spomina bolgarskega naroda, ki je po volji mojega nepozabnega deda poklican k samosto)nemu življenju Vest o slavlju v Sredcu izzove po vsej Rusiji najživejši odme*. Vaši kraljevi Visokosti se iskreno zahvaljujem za čute, ki ste mi jih izrazili v svojem imenu in v imeou Bolgarov. — Nikolaj. Arnavti v Stari Srbiji. Srbski in ruski listi so prinesli nova poročila o grozodejstvih Arnavtov v S.ari Srbiji. Položaj v S:ari Srbiji je, če tudi se zanj malo zanima evropsko časopisje ter piše le o Macedoniji, mnogo slabši kot v Macedcniji. V Stari Srbiji vlada pravcata anarhija. Umori kristjanov so na dnevnem redu, in celo v sandžaku Novipazar ima neka arnavtsko-turška klika nekako oligarhijo, proti kateri je turška vlada menda brez moči. D;\ turška oblastva v Stari Srbiji so z arnavtskimi morilci in razbojniki menda celo v zvezi. Turški uradniki trpe namreč molče vse arnavtske grozovitosti Ako se kristjani pritožijo, ne dosežejo ničesar. Arnavti pa se še maščujejo. Arnavtsko-turški lopovi se ne boje ničesar ter more in ropajo pri belem dnevu sredi ulice, trgov in vasij- Celo na ozemlju, ki je pod avstro ogrskim nadzorstvom, v Novempazarju uživajo preganjalci kristjanov varstvo Turkov. Neki Mujo Gjoso Gjatovic" ima okoli sebe tolpo, s katero terorizira ves sandžak. Ta tolpa mori, ropa, požiga, odvaja ali o skrunja kristjanske žene in deklice. In vendar je v Plevi j u avstrO'Ogrska posadka! Radi .lojalnih in prijateljskih razmer" s turško garnizijo pa ne sme storiti ničesar proti morilcem kristjanskih Slovanov! .Če se dovoli turškim morilcem še leto dni;, da postopajo kakor doslej, bo kristjanski slovanski element v sandžaka docela iztreb-ljen", piše neki beligrajski list. Naša vlada pa to mirno gleda! Dogodki na Kitajskem. Iz Pekina poročajo, da izdelujejo kitajski pooblaščenci spomenico, v kateri predlagajo dvoru, naj se zahtevana odškodnina izplača v 30 letih, in sicer vsako leto po 15 milijonov taelov. Denar naj se vzame iz davčnih dohodkov soli in iz notranjih carinskih dohodkov. Carina se poviša. Kitajska vlada, ki je itak dosegla že velike olaj Save v odškodnini, hoče poslanike iznova prositi, naj ji izposlujejo nove olajšave. Ki tajska vlada pa hoče povišati tudi carino na uvoz ter s tem zadeti tuje, inozemske trgovine. S tem bi bile torej oškodovane tuje države in sama Kitajska bi trpela mnogo manj. Da. kitajski politiki so vzlic svojim kitam prebrisani račonarji! Vojna v Južni Afriki. Iz Londona poročajo, da je lord Ki-thener svetoval angleški vladi, naj ponudi Burom ugodne mirovne pogoje, kajti sedanja guerilla-vojna more spričo taktike Burov trajati še leta dolgo. Potrjena ta vest še ni, a je prav verjetna. Velikanske izgube na bojišču in vsled raznih epidemij so celo Kitchenerja prisilile, da se je začel pogajati z Botho, in ker ni dosegel ničesar, je po slal sedaj gospo Botho v Evropo, da posreduje za mir. Nič manj kot 18 švadronov prostovoljcev je odšlo domov, ker so ali nerabni ali pa ker nočejo več služiti. Nadomestila pa Kitchener ne more dobiti, dasi bi ga prav sedaj posebno potreboval. Vendar je ministrski predsednik Salisbury prav te dni govoril na nekem banketu sila samozavestno in zmagovito ter je skušal dokazati predvsem, da je stvar Anglije pra vična, in da je Anglija še vedno tako močna da se ne boji nobenega sovražnika. Ta go vor pa ne najde iskrenega odmeva niti v Londonu Dejstvo je namreč, da stoji angleška stvar v Južni Afriki danes brezupno, in da je najboljše, najpametnejše in najko ristnejše, da se sklene mir z Buri čim najbolj hitro možuo. Devvet kooperira z Dela-rryem v zahodnem Transvaalu, kjer je po ložaj za Angleže nevaren. Generala Methuen in Babington nista mogla držati Harrbeest fonteina ter sta se morala umakniti v Kleerksdorp; Generala Botha in Viljoen operirata na vshodu Transvaala ter sta pri silila generala Plumerja, da se je umeknil General French, čegar operacije na vshodu Tianavaala so se izjalovile, je pa bolan V Kaplandiji ne morejo opraviti Angleži ni česar. Vse kaže, da ostanejo Buri končno vendarle zmagovalci, zato pa je za Angleže mir koristnejši. Pri sklepanju miru si izgovori angleška vlada vsaj nekaj pravic in nekaj odškodnine, če pa vojno nadaljuje, more izgubiti vse. Zdi se, da je Kitchener na vsak način in za vsako ceno za mir, da pa se temu ustavlja Chamberlain. Če je pa spočetka omenjena brzojavka Kitche nerja resnična, potem stoje stvari za Aa gltže tako slabo, da se pač tudi Chamber iain ne bo pomišljal več, nego privolil v mir Dopisi. Iz Gorij pri Bledu, 12. maja. Vpra šam le .SlovenčiVega" dopisnika iz Gorij pri Bledu z dne 21. aprila: Qiouaque tan dem abutere patientiano3tra? Vemo, daje .Slovencev" dopisnik mlad ter neizkušen in nima o občinskih zadevah prav nobenega pojma, akoravno je dobil pri bralnem društvu nezaslužen stolec, (seveda le po agitaciji Rezke), a vendar se to človeče vtika v take zadeve, dočim svoj posel za nemarja. Priznati se mu pa mora, da je izvrsten za agitacije in lažnjive dopise. Do pisnik omenja občinsko krizo v Gorjah. Nič druzega mu ta kriza ni, kot manever za prihodnje občinske volitve, zato pa skuša občinske zadeve v napačno luč postaviti ter se upa vzklikati: .Čujte, liberalci, kje je torej goljufij*?!" Nismo imeli namena, razpravljati o občinskih zadevah na tem mestu, ali ko ni miru in ko ravno taki ne dajo miru, kateri bi izgled morali dajati, naj omenimo kako faktično ta obiinska za leva stoji. Dne 4 maja 1. 1. opozarjalo se je župana v občinski seji opetovano, da naj vendar oskrbi knjige pri občinski upravi, kakor dnevnik, blagajno i. dr. Ker po teh listih se pač ne more do pravega zaključka pri pregledovanju računov priti, do&m pri re-elnem knjigovodstvu je to lahko pregledna stvar, in se le ti na poli napravljeni letni računi ne smatrajo za pravilne, ko primanjkuje prilog, glede katerih bi se moralo po nasvetu nekega nadklerikalca župana kar slepo verjeti. S tsm pa tudi klerikalci ob3. odbora niso bili zadovoljni; na županovo trditev, da ima vse račune od vseh 20 let v redu in tudi podpisane od pregledovalcev računov, se je sklenilo, da se občinski računi od sedem let nazaj pregledajo, in v to svrho ima župan v teku jednega meseoa dobiti iz ces kr. davkarije, sodnije in glavarstva izleček od prejetega denarja, ter bil tudi voljen odsek 8 pregledovalcev računov. Po preteku treh mesecev na se ni zgodilo ničesar, in povprašalo se je pri c. kr. davkariji, je li gorjanski župan prosil za izleček prejetega denarja od sedem let nazaj. Od- 03T Dalj« v prilogi. "Si Priloga „Slovenskomu Narodu" Stili, dn6 15. maja 1901. govor je bil, da ni. Računopregledovalca prosila sta potem sama pri omenjenih ara dih za te izlečke. Ta izleček pa je pokazal deficit. V seji dne 5. jannvarja 1901 pa se je to pregledovalo in pogovarjalo in debelo go gledali odborniki, ko se jim je povedalo, da ima občina pri kranjski hranilnici 5000 kron dolga, o katerih nikdo vedel ni. Nato se je opravičeval župan na vse načine in pokazal je eno bilanco in do kazoval z njo, da je ta pravilna in da priseže, da je v tej bilanci vse pravilno in resnično. Odbor je zahteval, naj to bilanco podpiše in izroči v roke I. svetovalcu. To je župan storil. Da je pa ta bilanca čisto umetno sestavljena, naj kažejo njene številke, ki so povprečno vse na pačne, ako se pa od spo Jej navzgor štejejo pa prav kažejo dohodke in izdatke. V pregled iz te bilance številke skupno od 7 let: obč. doklada: 9003 gld. 26 kr, deželni odbor in ustanove 1159 gld. 12 kr. Zglaa-nice, licence in kazni 1182 gld. 21 kr., lov 2325 gld, skupni dohodki 12526 gld. 7 kr. Stroški: občinska uprava in pota 2614 gld. 12 kr, drugi stroški 2053 gld. 1 kr, ubožni 3557 gld. 17 kr., šolske potrebščine 2154 gld. 66 kr, zidanje šole 2510 gld. 33 kr. Skupaj 12686 gld. 50 kr. Te Številke so od teh 7 let povprečno iz bilance vzete, med tem ko svote po županovem izkazu od spodaj navzgor skupaj izračunjene, in kaže na prvi pogled v bilanci: župan ima od ob* čine dobiti 160 gld. 43 kr. Ako se pa navedene številke omenjene prisežene bilance prav računajo, se pride do zaključka, da je bilo dohodkov 13669 gld. 59 kr, stroškov 12889 gld. 29 kr, torej več dohodkov 780 gld. 30 kr. Te številke in dejstva dovolj jasno kažejo nered, ki vlada pri županstvu v Gorjah. Kako naj se imenuje dejstvo, da se npa župan prisego ponujati na tako umetno bilanco, ter se upa £ njo stopiti pred obč. odbor? Največja nesramnost pa je, taka dejanja še javno zagovarjati, kakor se je to zgodilo v .Slovenčevem" dopisu iz Gorij; 11 odbornikov je zaradi tega odstopilo, ker ne marajo s tako priljubljenim županom so delovati. Omenjeni nered pri poznal je tudi odbornik klerikalne stranke, ki ni odstopil ter smo radovedni kateri odbor bo županu ta novodobni račun odobril. Mi smo z originalom te bilance pripravljeni priti k sodniji z marsikakimi. še novimi podatki. .Slovencev" dopisnik trdi, da se šele pri sodniji konec te afVre napravi. To bi bilo prav želeti, imela bi ta klerikalna stranka zopet nekak 1. maj. Pri računih končno pa župan si ni pustil dohodkov za šolske potrebščine kot načelnik krajnega šolskega sveta dati v račun, med tem ko je te potrebščine kot izdatek v obč. račun postavil. Postavljena je tudi 5% doklada za občinska pota med izdatke, v tem ko še veČina teh dohodkov ni izplačana. Na marsikaj se je pozabilo pri reviziji in vprašalo bi se g. župana, kje je konfiscirana smola, ki ni bila v nobenem računu in jo je sam na svoj račun brez odborovega dovoljenja v Vintgarju za razsvetljavo požgal in si s tem početjem umazal roke s smolo. To naj za enkrat zadostuje in mislim, da ima „Slovenčev" dopisnik dovolj natanko dokazano to občinsko zadevo, ako se mu pa še premalo natanko dokazana zdi, pokažem mu obč. letne račune, kateri so bili vsi razun enega od pregledovalcev računov z datumom in z gotovimi opazkami lastnoročno podpisani, med tem ko se je zdaj samo eden, reci samo eden letni račun podpisal med vsemi sedmimi, ki so se predložili reviziji. Vinko Jan pregledovalec obč. računov. Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. maja. — Škofovi zavodi v Št. Vidu. Priprave za zgradbo škofovih nepotrebnih zavodov v Št. Vidu so se že začele in se začne že v kratkem s stavbo. Denar za te zavode je škof pač izprešal iz kranjskega Prebivalstva, zaslužka pa domačinom nič De privošči. Načrte je dal v Zagreba na Praviti, dasi je v Ljubljani dovolj jako sposobnih arhitektov ; za stavbnega vodjo J« nastavil nekega nemškega nacijonalca, kJ je lani prišel v Ljubljano, in o Čigar sPosobnosti dvomijo vsi strokovnjaki, stavbna dela pa je oddal nekemu jako preprostemu podjetnika iz Sarajeva, čeprav imamo v Ljubljani dovolj ne aamo liberalnih, nego tudi klerikalnih in nemških stavbenikov. Toda škof je rajši dal z slu-žek popolnoma tujemu Človeka, kakor da bi ga imel kak domačin; rajše tujca kakor domačemu klerikalca. Najlepše je, da škofov, iz Sarajeva privabljeni stavbenik nikakor ni tak mož, da bi se moglo zanesljivo računati, da stavbo tudi dovrši. Ta mož je namreč navaden zidar. Obiskoval je pač takoimenovano VVerkmeisterschule, ali obrtne šole ni nikdar videl od znotraj, kaj šele tehniko in torej pri vsi praksi nima zadostnih tehniških zmožnosti za tako veliko stavbo. Stavbenik in vodja imata vse sposobnosti, da vso stvar ko renito zavozita in odkrito povedano, bi mi radi tega prav nič ne jokali, kajti škofovo preziranje domačih davkoplačevalcev bi tako kazen zaslužilo. Pa še na nekaj druzega moramo zlasti vse delavce in liferante opozoriti. Iz Sarajeva poklicani stavbenik nima ni ti premoženja niti posebnega kredita, škof pa še četrtine tistega kapitala ni skupaj spravil, ki ga potrebuje za to stavbo. Lahko se torej zgodi, da stavbenik ne bo mogel izpolnjevati svo jih obveznosti, da kako soboto celo delavcev ne bo mogel plačati. Mislimo, da ne bo nič škodovalo, ako ohranijo to v spominu vsi tisti, ki bodo imeli opravkov pri stavbi škofovih zavodov. Škof se seveda na vse načine trudi, da dobi kar mogoče največ denarja za svoje zavode. Govori se celo, da bo kranjska hranilnica za škofove za vode darovala 50 000 gld. če je to resnično, ne vemo, toda v .Katoliškem domu" so to klerikalni prvaki govorili. Tudi se govori, da je kranjska hranilnica stavila pogoj, da se mora vsa opeka za škcfove zavode kupiti od kranjske stavbinske družbe, pri kateri odločujejo tisti gospodje kakor pri kranjski hranilnici. Opeke se bo porabilo 6 do 7 milijonov komadov in bo torej stavbinska družba vsaj nekaj zaslužila od tistega denarja, ki ga bo neki darovala kranjska hranilnica. Pa tudi to škofu ne zadošča; potrebno mu je še veliko več denarja, in čaje se, da je že našel, kje bi se dalo dobiti lepe tisočake. Od jako verodostojne strani se nam poroča, da se skuša škof polastiti Đitenčeve ustanove. Povedalo se nam je celo, da stvar že leži pri finančnem ravnateljstvu, in da stoji za škofa prav ugodno. Mi tega nikakor ne moremo verjeti, a ker je v naši državi vse mogoče, opozarjamo na to vse interesovane kroge in pričaku jemo, da se bodo znali vsakemu takemu poskusu na merodajnih mestih in tudi v državnem zboru z vso primerno brezobzir nostjo ustaviti. Andrej Bitenc, ki je bil izdelovalec klavirjev v Ljubljani in zdaj počiva na pokopališča svojega rojstnega kraja Št Vida, je namreč v svoji oporoki z dne 21. junija 1872 1. določil, da dobe obresti jednega dela njegovega premoženja njegovi sorodniki, drugi del pa se porabi za šolo v Št Vidu in v Dravljah. Ako sorodniki po-mrjejo, preide vse premožen |e, okrog 90 000 gold, v last šolske občine. Leta 1897. je znašal ves dohodek iz B>t nčeve ustanove 3864 gl 10 kr-, od katere svote je prišlo, ker žive še 4 zapustnikovi sorodniki na šolski svet v Št. Vidu 772 gld. 82 kr. Ta denar se porablja za ondotno obrtno nadaljevalno šolo. Škof je menda že od vsega začetka špekuliral na to ustanovo in je poglavitno zaradi te ustanove se odločil, sezidati svoje zavode v Št. Vi u. Pa ne vemo, če bo kaj kruha iz te moke. Bitenčeva oporoka je sicer tako stilizirana, da bi jo klerikalizma vdana drž. uprava zamogla z rabulističnim zavijanjem tako tolmačiti, da bi te lepe tisočake spravila v škofove roke, ali po pravici bi to nikdar ne bilo in bo tudi naletelo na največji odpor. — škof na Vrhniki. Minolo nedeljo je bila na Vrhniki birma. Tu je škof spoznal, kako sodijo Vrhničanje o njegovi politični delavnosti. Škof je prišel in odšel, ne da bi se bil kdo zanj zmenil. Druga leta je bila Vrhnika o tacih prili kah vedno vsa v zastavah, postavljeni so bili slavoloki in vsega je hitelo klanjat se škofu. Letos pa vse tega ni bilo nič. Slavoloka ni bilo nobenega, zastav ni bilo nič, nihče ni škofa pozdravil, tudi obč. odbor ne, niti župan, tržani tudi škofove pridige niso šli poslušat. Značilno je, da je neki klerikalec rekel: Škofa, ki Žlindro podpira, mi ne maramo. — Neutemeljeno nasprotovanj«. S Spodnjega Štajerja se nam piše: Z zača denjom in s ogorčenjem amo posneli iz afere o žlindri, kako sramotnih sredstev se poslužujejo kranjski klerikalci v boju zoper svoje lastne rojake. Tako zavržene stranke, kakor je ožlindrana kranjska klerikalna stranka, je pač ni dobiti. Tisti ljudje, ki so poklicani, da uče ljudstvo poštenja in je navajajo k dobremu, ae poslužujejo v boja za svoje gospodstvo sleparije in goljufije! Afera z žlindro je tudi nam Slovencem na Štajerskem odprla oči. Mnogo nas je bilo, ki nismo mogli verjeti, da je duhovniška stranka na Kranjskem res taka, kakor se je kazala v raznih prilikah. Zdaj smo spoznali, da je še veliko slabša, kakor ste jo popisovali, in zato je za nas prava sra mota, da je vsiljeni nam vitez Berka, — pri nas mu pravimo .poslanec celjskih prvakov* — še vedno v tej tovaršiji. Ču dimu se celjskim gosoodom, da tega moža puste v ožlindranem Šasteršičevem klubu, ko vendar vedo, kako s tem oškodujejo svoj ugled in tudi svoj vpliv. Ni zadosti, da je dr. Žlindra diskreditiral vse tiste po slance, ki stoje pri njem in njih volilce, ampak zadnji čas smo na svojo žalost izvedeli, da se je jeden teh kranjskih klerikalnih poslancev, ki nam vedno vsiljujejo svojo hinavsko ljubezen, pri posvetovanju klubovih načelnikov zastran vodnih stavb na zahtevo, naj se regulira Drava in naj se podržavi železnica Celje Velenje — izjavil zoper podržavljenje celjsko velenjske proge. Tako varuje koristi štajerskih Slo vencev tista stranka, ki vedno trobenta v svet, da .varuje vse Slovence". In s tako stranko hodijo roka v roki tudi naši šta-jsraki slovenski poslanci. — Poguma je zmanjkalo. Piše se nam: Kar ste poročali shodu pri D. M. v Polju, ki se je vršil minolo nedeljo, je bilo vse resnično, samo pozabili ste dostaviti, da nam je bil napovedan obisk dra. Žlin dre. Radi bi bili osebno videli to diko duhovniške stranke, toda ni ga bilo. Zmanjkalo mu je gotovo poguma stopiti pred nas. Dober nos pa ima ta dr. Žlindra. Ve lika večina naših v žganje zaverovanih ljudij je sioer klerikalna, ker m i si i in tudi vidi, da če je kdo le klerikalen, sme počenjati kar hoče, toda nekaj je le pametnih in pogumnih tudi pri nas in ti bi si bili do dobra ogledali žlindraste roke dra. Šuater šiča, ko bi se bil mož prikazal pri nas. — škandal na telefonu. Telefonska zveza mej Dunajem in Ljubljano je v takem stanu, da včasih ni razumeti nobene besede. Nakrat nastane tako intenzivno šumenje in žvižganje, da se mora govor pretrgati. Pravijo, da je temu vzrok neka paralelna proga elektriških žic. Pa naj bo vzrok karkoli, škandal je, javen škandal, da trgovinsko ministrstvo temu ne naredi konec na kateri koli način, nego mirno pobira pristojbine za take pogovore. — Čudni „uradni stroški". Iz Radeč se nam piše: V klerikalnem .Narodnem domu" vršil se je dne 5. majnika shod tukajšnje zadruge obrtnikov. Na dnevnem redu je bil tudi račun za leto 1900 Pove dalo se je, da znaša premoženje 52 kron. Shod je pač izvolil tri računske preglednike, glej Čuda, zahtevalo se je ob jednem, naj se računi takoj odobre, torej ne da bi bili odobreni. To seveda ni bilo sprejeto. Predlog nekega občespoštovanega gospoda, naj se društvo razpusti, ker se je izkazalo da ni potrebno, je bil soglasno sprejet. Zdaj pa pride najzanimivejše. Naš odlični Rižaar je predlagal, naj se od svote, katero so mo rali ubogi učenci vplačevati, porabi 10 K za auradne stroške". Že star pregovor v Radečah govori o trški lakoti! Rižnarjev predlog je obveljal. Nekaj obrtnikov je bilo za to, da se tistih 10 K zapije. Mesto da bi bili sklenili preskrbeti obleko kakemu ubogemu učencu, katerih je mnogo in jako potrebnih, so tistih 10 kron v resnici zapili. Pač res: trška lakota! — „Slovenska šolska Matica" priredi v soboto, dne 18. t. m, ob 8. ari zvečer v mali dvorani .Narodnega doma" ve lezanimivo predavanje gospoda ravnatelja H. Schreinerja o .fantaziji". Člani društva in p. n. gostje se uljudno vabijo k mnogobrojni udeležbi. — Umrl je danes zjutraj umirovljeni nadučitelj g. Ivan E. Borštnik v starosti 71 let Pokojnik je bil vseskoz kre-menit značaj, in je vžival občno spošto- vanje. Za njegove zasluge kot šolnik je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem. Bodi vrlemu možu, ki je bil zvest pristaš narodne napredne stranke, blag spomin! — Pogreb gospe Hlavke, učiteljice na obrtni umet. strokovni šoli v Ljubljani, se je vršil včeraj popoldne ob izredno veliki vdeležbi ljubljanskega občinstva. Poleg vodstva in učiteljev ob-h obrtnih šol so se vdeležili sprevoda tudi moški in ženski gojenci teh zavodov, g. žapan z nekaterimi občinskimi svetniki, več profesorjev in učiteljev, zastopniki ,Glasbene Matice" in .Slovenskega umetniškega društva", nekaj duhovnikov, mnogo dam ter dolga vrata prijateljev in prijateljic blage pokojnice, ki ni bila le umetnica v svoii stroki, nego tudi ljubezniva, vsakomur simpatična dru-žabnica. Gojenke so nosile pred krsto vence, katerih je bilo tudi na vozu s krsto veliko število. Pred hišo in na gomili je zapel pevski zbor dvoje žalostink. Pokopana je blagopokojna gospa Hlavka v lastni grobnici. Mir njeni plemeniti duši! — Električna poulična železnica v Ljubljani se otvori, kakor je doslej določeno, 18. avgusta t. 1. Železnica bo imela štiri pase (zone) in sicer od južnega do dolenjskega kolodvora ter do obeh bol-niščnic. Cene so določene takole: Vožnja v I. pasu 10 vin., v II. pasu 15 vin., t III. pasu 20 vin. in v IV. pasu 25 vin. Otroci do 13 m visokosti bodo plačali polovico voznine. Tiri se marljivo in naglo polagajo ; v kratkem se začne tudi z deli z dovodnimi žicami (Oberleitung). — Pevsko društvo „Slavec" priredi v nedeljo 19. maja t. 1 ob ugodnem vremenu popoludanski izlet v Sotesko pri Črnučah Odhod ob 2 uri popoludne a kamniškim vlakom (državni kolodvor) do Črnuč, odtod peš v Sotesko. Pešpot je jako prijetna. Tam se prirede razne zabave, igre itd. Podporni členi in sploh prijatelji društva dobrodošli. — Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo ima skupno z avstrijskim dižav-nim gozdarskim društvom dne 9, 10 in 11. junija v Kočevju in v Toplicah svoj občni zbor. — Nemška šola v Št lliu. Pred 12 leti je nemški Schulverein v Št. Ilju v Slovenskih goricah ustanovil nemško šolo, pa tudi začel boj, da se mora ta germanizačni zavod prevzeti v javno upravo. Po 12 leti^ se je Nemcem to posrečilo. S 1 novembrom preide ta nemška šola, ki jo obiskujejo samo slovenski otroci, v javno upravo. — Moško učiteljišče v Gorici, čati je glasove, da moško učiteljišče v Kopru se razdeli na tri dele, ter pride slovenski oddelek v Gorico. Slične glasove čujemo že celo vrsto let, ali učiteljišče za Siovence je vedno le še v Kopru, in menda tudi ostane, vsaj gotovo do tedaj, dokler se ne izvrši neka važna prememba v osobju šolske uprave. No, mi bi želeli, da se le že končno uresniči glas, da dobi Gorica slovensko moško učiteljišče, ker to pritiče Slovencem in Gorici v vsakem pogledu. — Barnum & Bailey. Posebno pozornost je povsod, koder sta doslej bila Barnum & Bailey, vzbudila čudovita zbirka vsakovrstnih nenormalnih ali po kaki izredni posebnosti odlikujočih se ljudi. Tako bitje je bradata žena. Ta ima dolgo kakor svilo mehko brado in krasne brke, lase pa dolge do tal. Posebno zanimiv je Rus Jo-Jo, človek, ki ima popolnoma tako glavo kakor kak pudel. Lallo in Lalla sta dva človeka z jednim samim popolnim telesom. Kitajska dvojčka sta ravno tako zanimiva kakor občeznana sijameška dvojčka. Videti bo pa tudi čudovitega velikana in ravno tako čudovitega pritlikovca; Človeka ki pogoltne celo sabljo, umetnike in umetnice brez rok in brez nog in še vsakovrstne druge take izrednosti, ki so šei povsod izkazale svojo fenomenalno privlačno silo. * „Život". »Agramer Tagblatt« poroča, da so izdajatelji hrvatske ilustrovane revije »Život« naprosili hrvatsko deželno vlado za subvencijo, sicer se izdajanje tega lista ustavi. Revije se tudi na Hrvatskem ne morejo vzdržati ter je tekom par let prenehalo izhajati že več lepih zbornikov, na pr. »Mladost«, »Nova Doba«, »Nova Nada«, »Novo Svetlo« L dr. * Avstro - ogrski Llovd. Prezident tega podjetja, baron Kalobberg, ki je zavzemal to mesto od leta 1891- je odstopil. Na njegovo mesto je imenovan na Čelnik tržaflke pomorske oblasti, vit. Beober. * Obsojen duhovnik. Iz Ljubna poročajo, da je bil ondi pater Josip Kopf obsojen radi nenravnega vedenja v s poved niči na 6mesečno poostreno ječo. 6. februvarja t. 1. je spovedoval v Gčssu pri Ljubnu šolske deklice ter govoril in se vedel tako nenravno, da so ga sta-riši naznanili sodišču, včeraj pa se je vršila sodna obravnava. Pravijo, da je znal pater Kopf na pamet celega — Liguorija. * Bivši državni poslanec — dninar. Bivši vodja Ivovskih socialistov in državni poslanec Kozakiewicz se je — kakor poročajo poljski listi — s svojo družino izselil v Ameriko in dela v BuenosAvresu sode. Na dan zasluži 160 vinarjev. * Trikratni samomorski poskus. 25 letna dekla Marija M. pri modistinji Cnum mer na Dunaju je ukradla perilo Iz strahu pred kaznijo se je hotela najprej vreči iz III. nadstropja, a so jo potegnili z okna, potem je vzela nož, da bi si odprla žile, a nož so ji iztrgali, nato je izpila celo steklenico špirita, da bi umrla, a želodec je vrgel vse nazaj. Tako je dekla še vedno Siva. * Bogat najdenček. Iz Varšave poročajo: Neka revna dninarioa, ki hodi zgodaj na delo, je našla tik vrat svojega bivališča dete. Predno ga odnese na policijo, ga je hotela še skopati. Slekla je torej otročička in našla veliko kuverto s 3000 rublji v bankovcih in pismo s prošnjo, naj vzame otroka za svojega ter obdrži rublje. Seveda dninar i ca nato ni nesla deteta na policijo. * Plodovitost. „Salzburger Volksblatt* poroča, da je prišel v Solnograd 71 let star delavec, rodom iz Gor. Avstrijske S-b >j je pripeljal več otrok. Ta delavec ima še 34 živih otrok; najstarejši je star 19 let, naj mlajši pa 16 dnij. * Drama. Posestnika Leopolda Kul-lerja v Erdbergu pri Poysdorfu so te dni zalotili, ko je na polju moril svojo ženo. Kiiller je prizadel svoji ženi že več za življenje nevarnih ran in pobegnil, ko so se približali ljudje. Teško ranjeno ženo je nesel neki kmet na njen dom. Ko je dospel duhovnik, je gorela hiša plamenoma. Gasilci so ogenj udušili in našli tudi ožgano truplo Kullerja, ki se je najprej obesil, potem pa zažgal svojo hišo. Kiiller je živel s prepir 1 i i v o ženo v večnem razporu. * Ženo obglavil. Iz Karlsruhe poročajo : V Sasbachu je kamenolomec Gleitz svojo ženo, ker jo je smatral za nezvesto, obglavil. Položiti je morala svojo glavo na tnalo, in Gleitz ji jo je odsekal. Morilca so zaprli. * Pogrebi s spremstvom orožništva. Ker štrajkajo v Neapolju nosači mrtvecev, mora mestna uprava vse mrtvece voziti na pokopališče. Radi izgredov spremljajo vsak mrtvaški sprevod orožniki. * Za velikane je zapustil v Parizu milionar Saintauen svoje milione mestu Rou enu. Vsako leto dobi 80000 frankov tisti zaročni par, ki je telesno največji med ženini in nevestami. Ta oporoka za velikane ženine in neveste ima namen, nakloniti Francozom čim več zdravega in krepkega zaroda. Saintauenovi milioni napovedujejo torej vojno telesni dekadenci Francozov. * Medved — nočni čuvaj. V belgijsko vas Št. Lambert je prišel mož z medvedom. Mož je prenočeval v skednju nekega kmeta. Ondi je bilo v kurniku tudi dvoje mladih prašičev. Cigan in njegov medved sta Že spala, ko se vrata skednja odpro in se prikaže človek. Tat je ravno hotel zgrabiti prašiča, ko se vzdigne proti njemu visoka postava in se ga oklene na obeh ramenih, in sicer tako močno, da je tat zavpil. Kmet in njegovi ljudje so prihiteli s svetilkami in vilami ter strmeč gledali, kako je medved držal nevarnega roparja, ki je pred kratkim ušel iz prisilne delavnice. Kosmatinec je na povelje spustil ujetnika, katerega so izročili kaznujoči pravici. * Pogumna žena. Soproga poročnika karabinierjev, Dine v Tiranu, mlada Be-nečanka, je ležala nedavno s svojim otrokom v sobi, ko je začula v prvi sobi korake. Mislila je, da se je vrnil soprog, ali — bilo je sredi noči — v spalnico je stopil tuj mož, ki je dami zagrozil, da jo usmrti, če ne bo molčala in če mu ne da denarja. Gospa pa ni izgubila poguma, nego napravila luč, segla po revolver, ki je ležal na nočni mizici soproga in pomerila na roparja. Ta je padel na kolena ter jo prosil milosti. Ali gospa je vstala s postelje ter — dasiravno neoblečena — tirala roparja pred seboj dol po stopnjicah, poklicala ondi karabinierje in jim izročila potepuha. Nato se je vrnila zopet v posteljo. * Zidarji štrajkajo. V Milanu štrajka 10000 zidarjev, ker jim dajejo stavbeniki prenizke plače. Časopisje je na strani štraj-kojočih zidarjev ter graja stavbnike. * Napredna Amerika. V proslavljam deželi napredka in človeških pravic, v Ameriki, je justica še docela na srednjeveški .višini". Sodniki obsojajo ljudi, da so tepe ni s šibami javno, ter da izpostavljajo zločince, privezane na kol. Neki sodnik v Laffolku (Virginija) je nedavno obsodil dve vlačugarici na šibanje Vsaka je dobila pri-sojenih dvajset udarcev. In res, dotični ženski so peljali na trg, ju ondi slekli do pasu ter jima vpričo ljudi) odmerili dvajset udarcev! Tudi v Delawareu se vrši večkrat javno šibanje in privezovanje zločincev na kol. * Amoak. Med Malajci je nekaka posvečena narodna navada ali narodna lastnost, ki se imenuje »amoak«, kar pomeni — moriti. Kadar je Malajec sila žalosten, razžaljen ali obupan, se ga loti besnost, v kateri kakor blazen mori in ubija vse, kar mu pride nasproti. Ko ga zvežejo ali pobijejo na tla, se kmalu umiri in ne ve baje ničesar, kar se je zgodilo. Najmirnejši in najpridnejši Malajci zblazno za hip v trenotkih silnega afekta ter postanejo besni morilci, ki uničijo vse. In kadar se zavedo, se svojih činov ne kesajo niti ne sramujejo, nego smatrajo svojo besnost za božjo lastnost. Sodišča jih ne kaznujejo. Pripetilo se je, daje tak blazen Malajec pomoril v kratkem času troje oseb in težko ranil več ljudij, a vendar ni bil kaznovan. »Amoak« je narodna lastnost, ki pa se pojavlja zlasti takrat, kadar je Malajec pijan od opija, bangurja ali hašiša. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 15. maja. Načelnik „Hrvatsko slovenskega kluba", dr. Ivčević, je izdal pojasnilo z ozirom na poročilo klerikalnega „Hlasa Naroda" glede seje tega kluba dne 30. maja Ivčević pravi, da je v tej seji „Hrvatsko-slovenski klub" pritrdil nasvetu, naj se ustanovi parlamentarna komisija Hrvatsko - slovenskega in Šusteršičevega kluba v svrho skupnega postopanja obeh teh klubov, izrekel pa željo, da naj bi bili v tej parlamentarni komisiji zastopani tudi napredni slovenski poslanci. Neresnično pa je, da hoče „Hrvatsko-slovenski klub" na ta način ustvariti proti težo č *ko-nemški zvezi, da smatra to zvezo za gotovo dejstvo, in da nasprotuje češkim zahtevam glede vodnih stavb, ko so vendar njegovi zastopniki v tem oziru Čehom obljubili svojo podporo. Dunaj 15. maja. Trdi se, da slovenski napredni poslanci niso principijelno nasprotni nasvetovani ustanovitvi parlamentarne komisije za vse tri jugoslovanske skupine. Dunaj 15. maja. Odsek za vodne stavbe je danes začel generalno debato o dotičnem zakonskem načrtu. Doslej teče debata jako hitro in gladko. Dunaj 15. maja. Danes je bil razglašen izid ljudskega štetja za Dunaj. Po tem razglasu ima Dunaj 1,648.327 prebivalcev, za 265.108 več kakor pred 10 leti. Nemcev je 1,385.955, Čehov je 102.972, za 31.140 več kakor pred 10 leti. Slovencev je 1329, za 503 več kakor leta 1890. Varšava 15. maja. Velikanski požar v Brestu je upepelil 653 poslopij in 190 prodajalnic! Škoda se ceni na sedem milijonov rabljev. Kolonija 15. maja. .Kolnische Zeitung" prijavlja očividno oficiozen komentar sestanku grškega in rumunskega kralja v Opatiji. List priznava, da je ta sestanek dokaz, da sta se Grška in Rumunska druga dragi približali, vendar se iz tega nikakor ne sme sklepati, da hoče trozveza tem potom omejiti ruski upliv na Balkanu. Madrid 15. maja. Ministrski svet je sklenil, razširiti avtonomijo vseh provincij. London 15. maja. Mej Rusijo in Perzijo se vrše pogajanja zaradi novega posojila v znesku 48 milijonov kron. Rusija hoče Perziji to posojilo dati, zahteva pa dalekosežnih političnih koncesij. Tukajšnji listi trde, da se perzijski šah tem koncesijam ustavlja. London 15. maja. „Standard" javlja, da so dobili kitajski mandarini v Šanghaju uradno obvestilo, da se kitajski dvor v prvi polovici meseca junija preseli v Kajpengfu v provinciji Hanon. Narodno gospodarstvo. ..Narodnogospodarski Vestnik". (Konec.) Zadnji čas so se začeli slovenski trgovci živabneje gibati. Družijo se v društva, ki naj jim izboljšajo položaj. To gibanje je tem važnejše, ker ima utrditi najpomembnejši del tistega stanu, ob katerem visi bodočnost slovenskega naroda. Sicer sila mnogi trdijo: naš kmet je naš steber. Ne rečemo, da to ni res. Ali zdi se nam, da kmet ni in ne sme biti edini naš steber. Zgodovina kaže, da so najmogočnejše države nastale vsled razvoja bogatega in omikanega srednjega, meščanskega stanu, da so pa tudi nsjsilnejše propadle, ko je v njih propadel srednji stan. Anglija, Španija! In skoro se nam ne vidi pretirano, kar smo čitali v uglednem češkem listu, v listu naroda, kateremu poljedelstvo gotovo pomeni več nego nam: .Narod brez razvite silne trgovine in industrije je narod beračev! Trgovski stan je najsprednejši izmed vojev bojevnikov, ki gladijo narodu pot do blagostanja." Za organizacijo in izobrazbo trgovstva so storili drugi narodi že izredno mnogo. Pri nas je organizacija še v povojih, za boljšo izobrazbo se ni storilo še prav nič. Ves slovenski narod nima niti ene same trgovske Šole. Drugod so napisali o trgovski organizaciji, o trgovski izobrazbi in spisov trgovcu v izobrazbo cele knjižnice, naši trgovci niso imeli doslej niti naj skromne j -šega svojega lističa. Tu je zastavilo najmlajše izmed naših trgovskih društev — slovensko trgovsko društvo .Merkur". Namen mu je v prvi vrsti .strokovna in splošna izobrazba pri padnikov trgovskega stanu". Poleg drugih sredstev v dosego tega namena navajajo pravila tudi izdajanje lastnega glasila, in — tukaj je! Samo po sebi je umevno, da se naš list ne bo smel pečati izključno 8 speci Učno trgovskimi stvarmi, nanašajočimi se na kupčijski obrat. Obirati se mu bo na vse narodno gospodarstvo, ki mu je ravno trgovstvo gibalo in gonilo. Pred vsem ne bo smel zanemarjati industrije in obrta, s katerima vežejo trgovino najožja vezi. In ker trgovca živo zadevajo trgovska, carinska, davčna politika, pa tudi deželno in državno finančno gospodarstvo, bo pozoren tudi na te stvari. Pravila mu nalagajo, »razpravljati in zastopati ne le društvene in trgovske, ampak tudi obrtne in sploh narodnogospodarske koristi slovenskega naroda". Zavedamo se, kako težko je izdajati pri nas tak list. Orati nam je ledino. Prvi začetek je to, poskus je to! Veliko dobre volje imamo, toda le, če bo imelo tudi vse naše trgovstvo in tudi industrijalstvo dobro in ailno voljo, se ta poskus posreči, obrodi nafte početje dober sad. Zlasti pa se obračamo do naših izkušenih trgovskih in in dustrij8kih praktikantov, da stopijo v vrsto naših sotrudnikov. ze doslej so se zdajpa-zdaj oglašali nekateri naši trgovci in industrijalci v naših dnevnikih. Tu imate svoj list; uspevati bo mogel le, če mu slovenski trgovci in industrijalci naklonite izdatne duševne in gmotne podpore. Pokažite, da imate čuta za skupnost. Za skupno korist delajoč, boste delali za svojo lastno korist! Darila. Upravnlitvu naSega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Neimenovan v Škofji Loki 1 krono. — Gg. Gangl 5 kron, Reisner 5 kron in Miško Tomšič 10 kron, vsi na Dunaji, mesto venca na grob gospe Dore Podgor-nikove. — Gosp. Ivan Pintar v Kamniku na svatbi gosp. Krausa nabranih 8 kron. — Gospa Josipina čuden v Ljubljani 5 kron mesto venca na krsto gospe Hlavka. — Gosp. Rudolf Kokalj Kranju pošilja v zadevi poravnave Alojzij -Karol 2 kroni in 2 kroni 40 vin. od Franice M*j-zljeve na Gorenjskem. — Gospića Julija Južna v Št. Juriju ob Taboru 6 kron iz nabiralnika v gostilni „na posti". — Akad. podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradcu povodom promocije dr. sub. ausp. imp. goap. llešiča 14 kron. — Skupaj 58 kron 40 vin. Za Prešernov spomenik, četrtoletnice c. kr. učiteljišča v Ljubljani 22 K, nabranih na dan slavnostne promocije g. dr. Fran Ileaičeve, „kajti on nam je pokazal in razodel vso krasot'j Prešernovih poezij, in nas navdušil za pesnika -velikana". — Ob priliki svatovščine g stražmoi stra Tonija, zbrana vesela družba pri Češnovarju 5 kron. — Skupaj 27 K. — Živeli I Za obolelega pesnika g. Josipa M.: Neimenovana v Škofji Loki 1 K. — Gosp. Fran Urbane v Ljubljani 10 K. — Gosp Janko Rahnc, na Brdu 10 K. — K. G. # Metliki 3 K. — Družba v Nar. domu 4 K. — Neimenovan v Radovljici 3 K. — Naimenovan, v tujini živeč Metličan 10 K. — Skupaj 41 K. — Srčna hvala vsem! Poslano.*1 Ker se si. občinstvo včasih pritožuje da pobiralci smetij neredno dohajajo pobirat smeti, dovoljujem si si. občinstvo opozarjati na dejstvo, k« ima zgoraj omenjene pritožbe v posledici. — Radodarni ljudje dajo namreč pobiralcem smetij večkrat pijačo ali pa denar kot pivnino. Jeden mojih hlapcev prišel je 11. t. m. vsled tega tako pijan domov, da je bil vse popoludne nezmožen svoj posel opravljati Prosim toraj si. občinstvo, da ne daj-mojim pobiralcem smetij nikacih dar niti v pijači, niti v denarju. V Ljubljani, 15. maja 1901. (1040) Elija Predovič. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Za prebivalce mest, uradnike (. t. d. Proti teakotam prebavljenja in vsem nasledkom mn< gega sedenja in napornega duševnega dela • uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-praeek", ker vpliva na prehav-ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJ I, Tuchlauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (2—7 Zahvala. Rajni Josip Stajer je v svoji oporoki zapustil ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu druStvu znesek 200 K V imenu društva se za to velikodušnost najtoplejše zahvaljuje načelnik: (1C55) Ludovik štricelj. Meteorologično poročilo. Vliina nad moljem 806-3 m. Srednji tračni tlak 736-0 ram Maj j čas opazovanja Stanje barometra v mm. ž S?" h Vetrovi Nebo g: 14 ? zvečer 737 7 13 2 si. vzhod jasno d 15 t. sjutraj 7371 87 si. jvzhod del oblač. £ 9 po pol. 735 4 18 2 sr. jvzhod del. jasno ^ Srednja včerajšnja temperatura 144\ nor-male: 13 9°. Dunajska borza dne 15. maja 1900. Skupni državni dolg v notah .... 9800 Skupni državni dolg v srebra .... 98° 10 Avstrijska zlata renta....... 117 85 Avstrijska kronska renta 4'/..... 07'5'J Ogrska zlata renta 4°/0....... 11? 65 Ogrska kronska renta 4*/0 ..... 92 95 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1672 — Kreditne delnice......... 697 76 London vista......... 240 45 Nemški državni bankovci za 100 mark. 117'62', 20 mark........... 23 51 90 frankov........... 1910 Italijanski banfcovci........ 9065 C. kr. cekini 11 32 I Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je Vsemogočni v svoji nedoumni volji našega očeta, deda, strica in tasta, gospoda Ivana Ev. Borštnika nadučitelja v pokoju ter imetelja srebrnega zaslužnega križca dne 15. maja ob polu 3. uri zjutraj v 71. letu, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v boljše, večno življenje k Sebi poklical. Pozemski ostanki nepozabnega se bodo v četrtek, dne 17. maja, ob polu 4. uri popoludne blagoslovili v Zvezdarskih ulicah St 4 in potem prenesli na pokopališče sv. Krištofa k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Jakoba. V Ljubljani, dne 15. maja 1901. (1052) Žalujoči ostali. Venci se hvaležno odklanjajo. Zahvala. Med boleznijo in ob smrti moje ne-nadomestne, edine, nad vse ljubljene sestre, gospe Marije Hlavke roj. Suhadolec c. kr. strok, učiteljice mi je do5lo toliko izjav najprisrčnejsega sočutja, da čutim dolžnost, za to in za lepe vence ter za zadnjo častno spremstvo, izreči svojo najtoplejšo in najiskre-nejSo zahvalo. Zlasti se zahvaljujem velecenjenemu učiteljskemu osobju, učenkam in učencem c. kr. umet. strokovne obrtne Sole za njihovo sočutje ter gg. pevcem za pretresljivi žalostinki. V Ljubljani, 14. maja 1901. (1054) Fani Suhadolec. veš^a prodaie v špeceriji in mokariji, se sprejme v bližini Ljubljane. Ponudbe pod ..prodajalka" na uprav nišrvo „Sk>v Naroda". (1153) Trgovski pomočnik 7ešč tigovioe mešanega binga, želi preme niti službo ter vstopiti v mestu v kako špecerijsko trgovino ali na deželi v večjo trgovino. — Ponudbe vsprejema pod ,»Merkur" upravništvo „Slov. Nar.a, kjer se izve tudi naslov. 1037-1) Mlad gospod lepe nravnosti, stopil bi rad v Ljubljani h kaki pnjazoi družini v stanovanje in hrano s 1. junijem t. I., če mogoče v bližini Glav-aega trga (1056) Ponudbe pod: Rad. Zore, Ksmnik. Učenec sprejme se takoj v trgovino manuf-iktur-nega blaga pri (977—3) D. Dolničarju v Postojni. 2 spretni prodajalki za špecerijsko trgovino, zmožni slovenskega in nemškega jezika, vsprejmeta se takoj. Piača 20 50 krun in hrana. Natančneje se izve v mestni posredovalnici služeb. (1042—1) pozor! (1050—1) Vse vino, kar ga imam v kleti, prodam po katerikoli ceni, ker se moram vrniti domu v Dalmacijo ter opustim svojo trgovino. Priporočam se gospodom vinskim trgovcem in gostilničarjem. Dobi se me vsaki dan dopoludne od 9.—11. ure v Bohoričevi ulici 5. Sottger-ja podganska smrt sa popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr., se dobiva samo » deželni lekarni ,.prl jTIarlJI pomagaj" M. Leugtek-a v LJubljani. Z uspehom podgansfce smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem naSel 18 j Podgan mrtvih in torej lahko vsakomur pripo ročam to sredstvo. Schweinfurt, dn6* 11. februvarja 1899. (269—15) li. Hren, mlekarija. MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO. LETNIK XXI. (1901). Izhaja po 41/, pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 9 K ao h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 h. 26 Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 b na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Tri lepo meblovane mesečne sebe se oddajo 1. junija. Izve se v Židovskih ulicah štev. 1, I. nadstropje. (963—3) Mleko ' kupuje po celoletni pogodbi barona Tvvickelna mlekarna v Mariboru. Cm. Kr. austrijske đfe državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. maja 1901. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ausse, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line čez Amstetten na Dunaj. — Ob 7 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beijak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selztahl v S lnograd, Inomos , čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dop >ldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri r> m popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jeze u, Inomost, Bregenc, Curih, Ge-nevo, Pariz, če? Klein-Reifling, v Steyr, Line, Bude-jevice, Plzen, Marijine vnre, Heb, Francove vare, Karlove \are, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomo»t, Franzensfeste, Solnograda, Linci, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak z Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vl»k z Dunaja čez Amstetten, Kailovih varov, Heba, Mari inih varov, Plznja, Budejevic. Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Cunha, Bregenca, Iuomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoldne osobni vlak z Duiaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Iuo» mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer os. bni vlak z Dunaj:«, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoldne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Liubijane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri V5 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljub ljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoldne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, i> »slednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4) Spretne, so!id.n.e potovalne uradnike (akviziteri *e> za vse zavarovalne stroke vsprejme proti vlHokl proviziji, sčasoma tudi m Mtalno plaeo tukaj&nji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice LastnoroCno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter «5" upravniStvu ,.Slov. Naroda". (1026—2) 5f..jerska a K A Zastopnik za Kranjsko: Mihael Kastner v I^jiil>l jniii. (714-7) rs^AVOJ* HOmy ? il^SVETOVMOZNA-A lOSVEŽUJOČA PIJACA. Nepresegljiva zdravilna voda. Oskrbnico zmožno slovenskega in nemškega jezika ter računanja, vsprejme takoj (1141-1) Jean Schrey v Ljubljani. Varuj •tvojo zrno! *£a Tiako rodbiuo uajvažnejiu l Knjigo T otroški), zadevah a če* •jboo »»bralnimi pismi po*iIj. Hakretno za »0 vin. y avatr (odprto gospa A. Ki tupa, ^Berlin 8. W. 220 Li„-denstraaae '300-41) DR E. SLAJMER ne ordinira od 13. t. m. do konca junija. 1034-2 S. Goldschmidt & sin tovarna sledilnih ognjišč Wels, Gornje Avstrijsko. (1018-3) Vsprejme se spretnega uradnika v valjičnem mlina v Kranji. Mesarski učenec na deželo (994 -3) se takoj vsprejme pod dobrimi p goji. Kje, se izve v trgovini Fr. Čudna na Glavnem trgu. Stanovanje s 4—5 sobami, s pritiklino, v zdravi legi, išče se za takoj.(105,2) Ponudbe na upravniStvo 0S!ov Nar.". Solicitator ali izvežban Prenosilna štedllna ojcnjišra v navadni opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsafei renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost pošilja. (923—10) se sprejme s 1. junijem. Dr. Kolšek (1002 -3) odvetnik Laskitrg. Zaradi opustitve gostilniške obrti na pošti v Litiji se proda cela zaloga vina sv. Križkega domačina okoli 50 veder in Viselske starine 20 veder po ugodnjl ceni. (iooi-2) Spoštovanjem Jutjana 7reo. Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, p« tem letnike in posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona m vse one knjige, katere so izšle v založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so: Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI, broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. „Ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letn o. kr. privilegovanih dvornih klob. tovara W. Ch. Pless, Dunaj in J. Pichler, Gradec. Siloliuki se po laHfnl šlrjavl arlave In po lastni napovedi oblike Izdelujejo ln se vzprejentajo stari klobuki za barvanje ln modernizovanje. morsko kopališče čgft'- Postaja: Devin-Sistiana \ avstrijske južne železnice. Lastnik: line/. Aleksander pl. Thurn-Tavls. Klimatično zračno zdravilišče za celo leto. Iz Trsta 8/4 ure vožnje po železnici. Odlično bivališče pri zmernih cenah. Penzija. Dunajska kuhinja. Tople momke kopeli. Hotelski voz na postaji. (487—22) Ravnatelj Frane Ganamiiller poprej hStel Munsch in nadvojvoda Kari na Dunaji. Prev^etj & gostilne • o Usojava si p. n. občinstvu najuljudneje naznanjati, da sva pre- jg *= vzela (gostilno O. Aucr-Jevlh. dedičev na Dunajsk I g> oo eesti Št. d9* — Točilo se bo dolenjsko, istrsko in dalmatinsko "oo E= pristno vino, in tudi priljubljeno marčno pivo iz pivovarne G. Auer-ćoJ= jevih dedičev ter postreglo vsaki čas z mrzlimi in gorkimi jedili. — Najlepši senčnati vrt za balinanje. (1047-1) F. in J. Vodišek. Za pomladno in poletno dobo priporočam gospodarjem in kmetovalcem kakor tudi raznim podjetnikom svojov veliko zalogo potrebščin za stavbe: portland in roman eement, železo za vezi, m to rje, traverze, železniške sine, okove za vrata in okna, trombe, eevi za vodovode, štedilnike (Sparherde). (428-13) Potem poljedelske stroje: slamorezniee, stepel J ne, inlatlluiee, fino izdelane močne pluare, stroje za posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe za gnojnico, in drugo potrebno orodje za poljedelstvo. Bazno orodje z« kovače, ključavničarje in mizarje. IVanrobiip križe, vlite kotle, Jeklo za svedre, telinleein uteie. kakor veliko Izber v knbinjski opravi itd. po jako nizkih cenah. Fran Stupica, trgrovlna z železnin© iti špecerijslclm "blagrom. Ljubljana, Marija Terezije cesta št. 1, poleg gostilne Figovec. KJ k* F. Cassermann krojač za civilne In raznovrstne uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unlf. blagajne drž. železnic uradnikov Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4 se priporoča slavnemu občinstva za izdelovanje civilnih joblek in nepre-močljlvlh havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzomako robo ima na skladišču. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-uim uradnikom pa za izdelavanje talarjev In baretov. 21 37 Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann v Ljubljani! Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. ZfcTovoatl v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 21 Popravila se Izvršujejo najtočneje. Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal« lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vaa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno ln ceno. 21 Su(nenit) ostankov vedno veliko v zalogi. Za in f se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in,manufak-xxx turnim blagom x ix x 21 Hugo Ihl xxxi Ljubljani x x x vSpitalskih ulicah it. 4. Vzorci na zahtaranje p oštnine prosto. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tiak »Narodne tiskarne«. 90