Na podlagi 46. in 47. člena Statutaobčine Ljubljana Vič-Rudnik in 155. ter 156. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na--------skupnem zasedanju, dne----------sprejela RESOLUCIJO o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1986-1990 za leto 1987 I. Globalne usmeritve in okviri razvoja 1987 V srednjeročnern družbenem planu občine Ljubljana Vič-Rud-nik za obdobje 1986-1990 in dolgoročnem planu mesta Ljubljane do leta 2000 so bile sprejete usmeritve o hitrejšem razvoju juž-nega dela Ljubljane. Ciljev razvoja v prvem letu planskega obdobja ne bomo dose-gli. Ob resnih poslovnih problemih številnih OZD so zlasti zaskrb-Ijujoči nadaljnji padec količinskega obsega proizvodnje, izpad nekaterih naložb in padanje učinkovitosti poslovanja. Težak gospodarski položaj temeljnih nosilcev razvoja, neizpol-njeni obeti pri reševanju vprašanj hitrejšega razvoja južnega dela Ljubljane in neuresničeni cilji v prvem letu novega srednjeroč-nega obdobja, narekujejo v letu 1987 zlasti naslednje naloge: - poglobljenodelo na področju rarvoja v OZD, - hitrejše prilagajanje proizvodnih programov tehnološkim in drugim zahtevam tujih trgov ter prožnejše odzivanje na zahteve domačega trga, - nadaljno angažiranost mesta Ljubljane predvsem pri komu-nalnem opremljanju industrijskih con. Temeljno vprašanje uresničitve ciljev opredeljenih v srednje-ročnem družbenem planu občine in nadaljnjega razvoja je v i/boljšanju kadrovske strukture in v utrjevanju zavesti o pomenu permanentnega izobraževanja kar je v tesni povezavi z izdelavo kvalitetnih razvojnih usmeritev, kjer je stanje kritično. Glede na neuspešen začetek srednjeročnega obdobja, bo v letu 1987 potrebno s polnim angažiranjem vseh razpoložljivih zmogljivosti doseči nadpovprečne stopnje rasti. II. Razvoj materialne osnove združenega dela v Ietu1987 2.1. DRUŽBENI PROIZVOD Planirana 6 odstotna rast družbenega proizvoda temelji na večjem angažiranju in boljšem izkoriščanju vseh obstoječih zmogljivosti, novih naložbah, vključevanju znanstvenoraziskoval-nega potenciala, izvozni usmerjenosti ter večji kakovosti proiz-vodnje in storitev, poslovanja in odločanja. V letu 1987 bo potrebno preusmeriti rast družbenega proizvoda na osnovi kvan- titativnih dejavnikov (rast zaposlovanja) na kvalitativno rast druž-benega proizvoda. V letu 1987 bomo osrednjo pozornost posvetili ustvarjanju dohodka, pri njegovi delitvi pa ohranitev deleža akumulacije. V delitvi družbenega proizvoda bodo:* - sredstva za akumulacijo se bodo povečala tako, da se bo ohranil in povečal delež akumulacije v dohodku dosežen v letu 1986, - udeleženci družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji bodo zagotovili dosledno uresni-čevanje sprejetih družbenih usmeritev za razporejanje dohodka na vseh področjih združenega dela, - rast osebnih dohodkov bo odvisna od doseganja kakovost-nih rezultatov gospodarjenja, izraženih z v družbenem dogo-voru določenimi kazalci, v primerjavi s planiranimi rezultati in rezultati doseženimi v skupini udeležencev samoupravnega sporazuma in sorodni dejavnosti. Osebni dohodki bodo naraš-čali le v organizacijah, ki bodo nadpovprečno izboljšale rezul-tate poslovanja glede na dejavnost, - delavci v organizacijah združenega dela, ki bodo dosegli nadpovprečne rezultate, bodo ob nadpovprečnih osebnih dohodkih namenjali za akumulacijo progresivno več sredstev glede na povprečje dejavnosti. V organizacijah s podpovpreč-nimi rezultati poslovanja pa bodo delavci zagotovili zmanjšanje odstopanja svoje akumulacijske sposobnosti glede na pov-prečje dejavnosti, - Delavci v OZD z nadpovprečnimi rezultati in podpovpreč-nimi osebnimi dohodki glede na podskupino bodo zmanjševali odstopanje od povprečja dejavnosti, - sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na področju družbenih dejavnosti in drugih negospodarskih dejavnosti se bodo usklajevala z rastjo sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v gospodarstvu, - sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb se bodo v letu 1987 v globalu oblikovala ob enakih stopnjah kot so veljale v povprečju leta 1986, razen sredstev skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bodo rastla hitreje od dohodka.ter se oblikovala po višjih prispevnih stopnjah kot v letu 1986, - sredstva za zadovoljevanje spiošnih potreb se bodo v letu 1987 v globalu oblikovala po enakih stopnjah kot v letu 1986, ob upoštevanju dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SRS v letu 1987 in dogovora o oblikova-nju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana. * Delitev družbenega proizvoda je povzeta iz usmeritev osnutka Resolucije SRS za leto 1987 2.2. ZAPOSLOVANJE IN IZBOLJŠANJE KADROVSKE STRUK-TURE Doseženi rezultati na področju zaposlovanja v letu 1986 preveč odstopajo od sprejetih usmeritev, saj dejansko zaposlovanje ozi-roma kritje potreb še vedno ne omogoča hitrejšega uresničeva-nja temeljnih razvojnih ciljev kot so: ekonomsko upravičeno in produktivno zaposlovanje, nenehno izboljševanje izobrazbene ravni zaposlenih delavcev in vzpodbujanje njihove ustvarjalnosti in kvalitete pri delu, izboljševanje produktivnosti dela. Potrebe po delavcih bomo še naprej krili z notranjimi rezer-vami kadrov, boljšim izkoriščanjem znanja ter delovnega časa in boljšo organizacijo. V primerih tehnoloških in ekonomskih presežkov delavcev bomo v delovni skupnosti izvajali prekvali-fikacijo. Še intenzivneje bomo vzpodbujali usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zagotavljali čimbolj ustrezne oblike njihovega varstva. Na področju zaposlovanja bomo dosledno izvajali SaS o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenj-ske in kultume razmere pri zaposlovanju delavcev na območju Ijubljanskih občin. Potrebe po kadrih so tudi zaradi zastarelosti opreme usmer-jene pretežno na nižje izobrazbene strukture, s čimer pa ni moč pričakovati realizacije zahtevnih načrtov prestrukturiranja proiz-vodnje na zahtevnejšo tehnološko raven. Sprejeta usmeritev, da bomo v občini Liubliana Vič-Rudnik do leta 2000 izboljšali izobrazbeno strukturo za eno stopnjo nas zavezuje k intenzivnejšim aktivnostim, na področju kadrovske dejavnosti in sprejeli sklepe in ukrepe za izboljšanje stanja. Aktivnosti na področju kadrovske politike zaposlovanja bodo usmerjene zlasti na naslednja področja: 1. Kadrovanje delavcev za opravljanje najodgovornješih del in nalog - poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Pri kadrovanju delavcev za opravljanje najodgovornejših nalog - poslovodnih organov bodo podlaga usklajeni sklepi in stališča predsedstva OZ SZDL občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki v glavnem poudarjajo naslednje naloge: - poiskali bomo mlade strokovne kadre, s sodobnim pogle-dom na razvoj in vodenje organizacij združenega dela in jim nudil več možnosti za osebni razvoj s ciljem kasnejšega prevzemanja odgovomejših del in nalog. - za dela in naloge poslovodnih organov bomo kadrovalf delavce, ki imajo najmanj višjo strokovno izobrazbo, pozornost bo veljala kadrovanju mladih in žensk, - posebna pozornost bo velala stalni oceni vseh področij delovanja poslovodnega organa, še posebej razvojne in kadrovske politike, predvsem z vidika ustreznosti oziroma uspešnosti teama, ki sodeluje pri vodenju OZO, - tudi pri kadrovanju delavcev s posebnimi pooblastili in odgo-vornostmi bomo upoštevali usmeritve in stališča, ki veljajo za poslovodne organe, predvsem z vidika stopnje strokovne izo-brazbe, kadrovanju žensk, mladih strokovnih delavcev in uspeš-nosti dosedanjega opravljanja del in nalog. 2. Izboljšanje izobrazbene ravni zaposlenih. - Uveljavljali bomo zavest o vlogi znanja in pomenu vseh oblik stalnega izobraževanja: delavce bomo usmerili k izobraževanju ob delu in iz dela predvsem na višjih \z visokih šolah in jim omogočili stimulativnejše pogoje za študij in večjo materialno pomoč. Na podlagi plana kadrov bomo objavili interne razpise za vse oblike izobraževanja. - Delavcem, ki bodo uspešno zaključili izobraževanje, bomo omogočili napredovanje na odgovornejša dela in naloge s ciljem pridobivanja vodilnega in vodstvenega kadra in svojih sredin. Veliko več pozornosti bomo namenili stimulativnemu nagrajevaju visoko strokovnih in vodilnih delavcev. - Organizacije združenega dela, v katerih je potrebno veliko več storiti za izboljšanje izobrazbene ravni zaposlenih, so ztasti: Kovinska industrija Ig, Avtomontaža TOZD Utesnilia, Emona IPKO, Zmaga, KIP, Žičnica, Hoja, Plutal, Tovil, Elektromontaža, GP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki, KZ Velike Lašče, KZ Ljubljana, Gostinsko podjetje Vič, Pohištvo, Mizarstvo Vič, IMP DO IZIP TOZD Tehnomont, Mehanografski center. OZD so bile temu obvezane že v letu 1986. 3. Pridobivanje mladih strokovnih delavcev in pripravništvo. Z zmanjševanjem potrebnega števila let delovnih izkušenj kot pogoj za opravljanje zahtevnješih del in nalog, bomo omogočili sprejem večje odgovornosti uspešnim mladim strokovnjakom. Zaposlili bomo pripravnike za nedoločen čas predvsem v gospodarstvu, kjer moramo zvišati število pripravnikov s VII. in VI. stopnjo strokovne izobrazbe. Organizacije združenega dela se morajo preko delegatskega sistema bolj aktivno povezovati s šolami usmerjenega izobraže-vanja, predvsem glede dolgoročnega načrtovanja potreb po ustreznih kadrih in sodelovati s strokovnjaki pri izvajanju proiz-vodnega dela in delovne prakse. Še posebej pa je tako sodelova-nje potrebno pri deficitarnih poklicih, kot so: kovinsko-predelo-valni poklici stopnje IV. in V., obdelovalci lesa IV., elektromoterji IV. - Povečali bomo število OZD, ki organizirajo akcijo »odprti dnevi«. - Aktivno se bomo vključili v akcijo Raziskovalne skupnosti Slovenije »200 mladih raziskovalcev«. 4. Štipendijska politika Povečali bomo število kadrovskih štipendij z visoko izobrazbo in za deflcitarne poklice zlasti v tehničnih strokah. Kadrovska štipendija bo postala temeljna oblika štipendiranja, kot vir prldobivanja kadrov, spremembe in dopolnitve samou-pravnega sporazuma o štipendiranju bomo vgradili v samou- pravne akte in ga dosledno izvajali, odpravili bomo togosti pri določanju cenzusa za pridobivanje kadrovskih štipendistov, predvsem na področju deficitarnih poklicev. Zaposlovanje bo imelo v letu 1987 2-odstotno letno stopnjo rasti. 2.3. MEDNARODNA MENJAVA Čeprav je delež izvoza v naši občini še vedno skromen, pa vendarle deluje kot vzpodbujevalec hitrejšega in kvalitetnej-šega razvoja posameznih organizacij združenega dela. Znanstveno - raziskovalne OZD in inštituti se bodo vključevale v izvoz zlasti posredno preko proizvajalnih in drugih OZD in tako v tujini z izvozom zahtevnejših izdelkov uveljavljale lastno znanje in tehnološke dosežke. OZD bodo bolj izkoriščale možnosti, ki jih dajejo proizvodna specializacija, različne oblike kooperacij in poslovno tehnično sodelovanje ter druge višje oblike povezovanje s tujimi partnerji. V nekaterih OZD se bo povečal delež konvertibilnega izvoza na podlagi povezovanja s tujimi partnerji (DO Plutal, DO Silvapro-dukt, DO TTL). V OZD, kjer konvertibilni izvoz zaostaja ali stagnira glede na rezultate v letih poprej, bodo temeljito proučili tržne razmere, izboljšali kvaliteto proizvodov za izvoz, v večji meri upoštevali dobavne roke ter glede na rezultat tržnih analiz tudi spremenili izvozni asortiman oziroma prestrukturirali izvozno proizvodnjo. Te OZD bodo odpravile zaostanek v izvozu ter dosegle načrto-vano povprečno rast izvoza v letu 1987. Glede na ocenjene stopnje rasti konvertibilnega izvoza OZD v letu 1987 bo potrebno ponovno preveriti proizvodni program zaradi izvozne usmerjenosti zlasti v DO KIG in DO HP Kolinska TOZD Vinocet. Zaustaviti je treba tendenco padanja stopnje obdelave izdelkov v izvozu. V nekaterh OZD bo načrtovana visoka rast konvertibilnega izvoza v letu 1987 imela različne vplive na proizvodnjo: - tehnološko posodobitev proizvodnje bodo izvajali v DO IGO, DO llirija - Vedrog TOZD llirija, (tehnološka posodobitev OE Svečarna), DO IZIP TOZD Tehnomont, DO Iskra Merilna elektronika, in DO Emona IPKO, - zaradi izvoznih programov bodo nabavili novo strojno opremo v DO HOJA TOZD Galanterija, DO IUV TOZD Galante-rija, DO Tiskarna in DO OZ Triglav, - proizvodne kapacitete bodo povečali zlati v DO HOJA TOZD Galanterija in DO Ilirija-Vedrog TOZD Kozmetika, - proizvodnjo bodo prestrukturirali v DO IUV TOZD Galante-rija (del proizvodnje bodo prenesli h kooperantom), DO HOJA TOZD Galanterija ter v organizacijah s področja drobnega go-spodarstva, - večja kontrola proizvodnje se bo zaradi izvozne naravna-nosti izvajala v DO Hoja TOZD Stavbno mizarstvo, - redno obratovanje nove izvozne linije bo v letu 1987 steklo v DO Plutal, - zaradi novega izvoznega posla, bodo v DO ISKRA IEZE TOZD SEM uvedli drugo izmeno. Tako se bo v letu 1987 izvoz blaga povečal za 12 odstotkov (konvertibilni izvoz za 15 odstotkov), uvoz pa se bo povečal za 7 odstotkov, pri čemer bo znaten zlasti delež uvoza opreme za znanstveno-raziskovalne OZD. 2.4. NALOŽBE Hitrejši razvoj južnega dela Ljubljane je odvisen predvsem od usposobitve industrijskih con natem območju. Zato, bo razvojna naložbena strategija v letu 1987 še vedno usmerjena predvsem v usposobitev zemljišč za začetek gradnje in zagotovitev primarnih komunalnih vodov (plin, elektrika, voda, kanalizacija ter ceste do industrijskih con VP 6/1 Plutal in 1/2 Rudnik Industrijski coni morata biti komunalno opremljeni do konca leta, kar bomo zagotovili z usklajeno aktivnostjo na mestni ravni. S tem bo investitorjem konec leta 1987 omogočen priključek na kotnu-nalne naprave in pričetek obratovanja. Kompletiranje komunalne opreme teh industrijskih con je namreč za občino izjemnega pomena, kajti šele s tem bodo dani pogoji za nemoteno delo tistih delovnih organizacij, ki so že, oziroma bodo pričele z investicijami v letu 1987 (DO Semenarna, SOZD Integral DO Tovorni promet Viator TOZD Ljubljana, PTD Center Kemije, DO llirija - Vedrog, SOZD Mercator KIT DO Ljub- Ijanske mlekarne, DO Merkur Kranj, DO Cestno podjetje Ljub-Ijana, DO Iskra IEZE TOZD SEM) ter za naložbe v drobno gospo-darstvo. Cono VP 3/2 Brdo bomo na dogovorjeni potek obvezne proge namenili za program proizvodnih dejavnosti drobnega gospodar-stva in poskusne proizvodnje raziskovalnih OZD, v coni VP-9 . < Škofljica pa uskladili in verificirali programe zainteresiranih grad-benih organizacij. Tako kot coni VP-1/2 Rudnik in VP-6/1 Plutal velja tudi za coni VP-3/2 Brdo in VP-9 Škofljica, da bodo v letu 1987 aktivnosti usmerjene na novelacije oziroma izdelavo potrebnih prostor- , skih dokumentov, na usklajevanju programov investitorjev in njihovo povezovanje ter v pridovivanje zemljišč - zagotavljanje komunalne opreme. Z oceno, da bodo do konca tega srednjeročnega obdobja zapolnjene oziroma oddane vse površine v zaokroženih proiz-vodnih conah naše občine, bomo v letu 1987 morali pripraviti pregled možnih razpoložljivih površin za nove gradnje, - z inventarizacijo izrabe površin v vseh starih proizvodnih conah oziroma v conah, ki so v izgradnji, - s pregledotn površin, ki so bile ob stanovanjskih soseskah namensko opredeljene za storitvene dejavnosti, pa niso izko-riščene, - z odločitvijo o prioriteti novih proizvodnih con. Aktivnost na področju naložb bomo usmerili tudi na pridobiva- nje novih delovnih mest na izvenmestnem območju občine. Z naložbami v industrijske objekte s tržno zanimivimi programi ter z naložbami v modernizacijo in preusmerjanje obstoječe pro-izvodnje bomo zagotovili primerno produktivna nova delovna mesta in ustrezno rast industrijske proizvodnje ter družbenega proizvoda. DOKONČANE NOVE NALOŽBE V LETU 1987 IN* NALOŽBE V TEKU DO HOJA TOZD POHIŠTVO POLHOV GRADEC: dokončanje gradnje skladiščnih prostorov in uvedba lupljenja hlodovine DO HOJA TOZD POHIŠTVO GALANTERIJA PODPEČ - dokon-čanje gradnje I. fraze tovarne za proizvodnjo pohištva iz masivc s nega lesa s potrebno infrastrukturo in začetek proizvodnje <¦,% DO ISKRA IEZE TOZD SEM - dokončanje gradnje, preselitev in začetek poskusne proizvodnje na novi lokaciji v coni VP-6/1 Plutal DO GALVANOTEHNIKA - dokončanje postavitve avtomatske linije za gajvansko niklanje, kromiranje in medeninjenje, galvan-ska oprema, posodobitev starih proizvodnih prostorov DO ter,-pričetek rednega obratovanja -•& RAŠICA TOZD KONFEKCIJA HORJUL - izgradnja nove proiz-vodne hale in modernizacija opreme ter začetek rednega obrato-vanja GP GROSUPLJE - dograditev centra drobnega gospodarstva ob Tržaški cesti SOZD MERCATOR KIT DO ROŽNIK TOZD DOLOMITI - zače-tek in dokončanje SP trgovine osnovne preskrbe v Horjulu ,,; SOZD MERCATOR KIT DO ROŽNIK TOZD SAVICA - začetek m dokončanje gradnje trgovine osnovne preskrbe na Golem SCT TOZD TESARSKA DEJAVNOST - rekonstrukcija objektov, montaža opreme in začetek obratovanja žagalnice na lokaciji Brdo INŠTITUT ZA ELEKTRIKO IN VAKUUMSKO TEHNIKO - nadzi-dava inštituta * DO AVTOMONTAŽA TOZD TGN - gradnja II. faze tovarne (prkn četek gradnje skladišča in razrezovalnice) DO HOJA TOZD TESARSTVO IN ŽAGA ŠKOFLJICA - gradnja žagalnice ter servisnih in infrastrukturnih objektov DO IGO - povečanje in modernizacijo proizvodnjh kapacitet v coni VP-2/3 Koprska DO HP KOLINSKA TOZD VINOCET - širitev proizvodnih zmog-Ijivosti v oddelkih žvečilnega gumija in kisarne INTEGRAL DO TOVORNI PROMET VIATOR LJUBLJANA- nadaljevanje izgradnje II. faze tovornega terminala v coni VP-1/2 Rudnik(z dokončanjem karoserijske in ličarske delavnice, uredi- tvijo parkirišč za tuja vozila ter s pripravo dokumentacije za . kosovno skladišče in gostinsko prenočitvene zmogljivosti) PROIZVODNO TRANSPORTNO D1STRIBUCIJSKI CENTER KEMIJE - izgradnja proizvodno skladiščnih zmogljivosti v coni VP-1/2 Rudnik (zaključek sanacije I. inll. faze, začetek gradnje I. faze in pričetek izgradnje železniškega tira) DO ELEKTROMONTAŽA - gradnja objekta za ključavničarsko dejavnost na obstoječi lokaciji DO ZASTAVA AVTO LJUBUANA - gradnja prodajno servisnega objekta ob Tržaški cesti SOZD MERCATOR KIT ROŽNIK TOZD DOLOMITI - pričetek gradnje trgovskega centra Trnovo EGS, SESTAVLJENA ORGANIZACIJA ELEKTROGOSPODAR-STVA Maribor - gradnja republiškega centra vodenja s pripada-jodim informacijskim sistemom NOVE NALOŽBE S PRIČETKOM V LETU 1987 IN* NALOŽBE, KATERIH ZAČETEK OZD PRENAŠAJO IZ LETA 1986 V LETO 1987 DO POHIŠTVO ROŽNA DOLINA - izgradnja nove proizvodnega objekta na Viču DO DINOS TOZD TEKSTILKA - razširitev proizvodnih prostorov za program predenja po kratkem postopku v Vrbljenju DO SLIKOPLESK TERMOPLAST - gradnja proizvodnih in skla-diščnih prostorov v coni VP 2/4 ABC POMURKA DO TABOR GROSUPLJE - gradnja SP trgovine osnovne-preskrbe na Škofljici GP GROSUPUE TOZD GRADBENI POLIZDELKI - gradnja obrata betonskih polizdelkov v coni VP-6/1 Plutal DO ILIRIJA - VEDROG - tehnološka posodobitev AVTOCOMMERCE TOZD VOLAN - izgradnja skladiščno pro-dajnega objekta na Brezovici. * DO TOVIL - začetek širjenja proizvodnje na obstoječi lokaciji v coni VP-2/3 Koprska DO ISKRA MERILNA ELEKTRONIKA - začetek širitve proizvod-nih zmogljivosti v Horjulu DO SUROVINA MARIBOR TOZD SUROVINA LJUBLJANA -začetek snacije in razširitev poslovne enote na obstoječi lokaciji SOZD MERCATOR KIT KZ VELIKE LAŠČE - povečanje prodaj-nih in skladiščnih zmogljivosti osnovne preskrbe na Turjaku GOSTINSKO PODJETJE VIČ - začetek prenavljanja gostilne Podrožnik (prenovitev zidanega gospodarskega objekta v restavracijske prostore s cca 230 sedeži in dograditev veznega dela med tem objektom in obstoječo gostilno. DO KEMIJSKIINŠTITUT BORIS KIDRIČ - začetek gradnje pri-zidka in nabava raziskovalne opretne. Poleg teh naložb bodo naslednje OZD v letu 1987 pospešeno pripravljale urbanistično ter tehnično izvedbeno dokumentacijo za pričetek investicije v letu 1988: DO IGO - za naložbo v Velikih Laščah, DO Slovenijales Žični-ca-za naložbo v novo proizvodnjo halo na Koprski ulici, DO llirija- Vedrog - za nove proizvodne in skladiščne zmogljivosti v coni VP-1/2 Rudnik, DO Merkur Kranj - za gradnjo prodajnega centra v coni VP 1/2 Rudnik, SOZD Mercator KIT DO Ljubljanske mlekarne - za zbirno proizvodni distribucljski center na Rudniku, DO Semenarna - za pripravo II. faze Proizvodno oskrb. centra na Dolenski c, SOZD IMP DO IZIP TOZD Tehnomont in DO TEKSTIL TOZD Tekstil COMMERCE-za nove proizvodne in skladiščne prostore v coni VP 6/1 Plutal, DO LESNINA TOZD VELETRGO-VINA in DO HOJA - za trgovsko skladiščni grosistični in malopro-dajni center ob Koprski ulici, SOZD MERCATOR KIT DO ROŽNIK TOZD DOLOMITI - za trgovino železnine v Velikih Laščah, DO PTT Ljubljana-za gradnjo objektov servisnih in vzdrževalnih dejavnosti na Koprski, DO IB Elektroprojekt - za širitev poslovnih prostorov ob Hajdrihovi ulici, DO Emona IPKO - za novo proiz-vodno halo in toplarno v Kamniku pod Krimom.DO RIKO TOZD RIKOSTROJ - za izgradnjo proizvodnega objekta v Velikih Laš-čah, SOZD PETROL DO GOSTINSTVO - za projekt motela ob južni obvoznici, IUV TOZD GALANTERIJA - za dograditev proiz-vodnega objekta in OZ GALEB - za drugi objekt v sklopu Centra drobnega gospodarstva ob Tržaki cesti. V računalniško opremo bodo v letu 1987 investirale: DO RRC, DO Mehanografski center, DOILIRIJA — Vedrog, DO TTL in DO IB Elektroprojekt. III. GOSPODARSKI RAZVOJ Stanje na področju srednjeročnega planiranja je kritično, saj veliko OZD še ni pripravilo in sprejelo svojih razvojnih načrtov, nekateri sprejeti srednjeročni plani pa ne zagotavljajo pričakova- nega razvoja OZD. Srednjeročnih razvojnih načrtov do novem-bra še ni sprejelo 45 odstotkov OZD s področja gospodarstva, 23 odstotka OZD s področja raziskovalnih dejavnosti in 55 odstotkov OZD z negospodarskega področja. Med OZD, ki še niso pripravile svojih razvojnih načrtov, so tudi nekateri nosilci razvoja v občini. OZD morajo svoje srednjeročne razvojne dokumente pripraviti do začetka leta 1987. V naslednjem letu bo potrebno širše angažiranje družbeno politične skupnosti v organizacijah združenega dela, ki nimajo kvalitetnih razvojnih programov, imajo slabe poslovne rezultate in zaskrbljujočo kadrovsko strukturo. Te organizacije so zlasti SOZD Astra ARS inženiring, Urbanistični inštitut Slovenije, Gradbeni center Slo-venije, Emona IPKO. S prepričevanjem razsipništva, neracionalnega obnašanja ter nepotrebnega trošenja družbenih sredstev bomo vzpostavili stabilnejše pogoje gospodarjenja. V sodelovanju z medobčinsko gospodarsko zbornico bomo poživili delovanje v organizacijah združenega dela, ki so zdru-žene v koordinacijskih skupinah z namenom večjega sodelova-nja, tekočih izmenjav izkušenj ter boljšega medsebojnega spoznavanja, predvsem na področju racionalizacije dela v trgo-vini, finančnega poslovanja, marketinga, nagrajevanja, povezo-vanja znanosti in prakse itd. 3.1. INDUSTRIJA V prizadevanju za hitrejši tehnrčno-tehnološki napredek bodo OZD maksimalno izkoriščale obstoječe zrtiogljivosti, zlasti to velja za izkoriščenost delovnega časa in izboljševale organizacijo poslovanja in proizvodnje. OZD v lesni, kemični, tekstilni in kovinsko predelovalni panogi bodo izvajale rekonstrukcije, posodabljale tehnologijo ter opuščale tržno nezanimive proizvodne programe. Z avtoma-tizacijo proizvodnje bodo OZD zmanjševale tehnološki zaosta-nek za razvitim svetom. Industrijske OZD bodo vlagale več naporov za dvig kvalitete in kvantitete proizvodov ter zagotav-Ijanje celovite ponudbe na trgu, kar bo omogočilo doseganje boljših dohodkovnih učinkov in večjo usmeritev v izvoz. V OZD, kjer količinski obseg proizvodnje ne dosega nivoja iz let poprej, bodo v letu 1987 zaustavili trend padanja ter z boljšim delom zlasti na trgu dosegli načrtovano stopnjo rasti industrijske proizvodnje. Ob upoštevanju ocenjene rasti industrijske proizvodnje bodo nekatere OZD preverile svoje proizvodne rasti, še zlasti pa v DO KIG, DO Slovenijales Silvaprodukt, DO TTL TOZD Torbica, DO Surovina Maribor TOZD Surovina Ljubljana, DO Zmaga, DO Rašica TOZD Konfekcija ter DO GPG TOZD Gradbeni polizdelki, zagotovitev nadpovprečne stopnje rasti industrijske proizvodnje bodo skladno z družbenim planom morali doseči v OZD - nosil-kah razvoja, to je DO Tovil, DO IGO ter DO Slovenijales Žičnica. OZD bodo v letu 1987 izvajale različne aktivnosti v proizvod-nji: - uvajanje novih proizvodov v DO KIP, DO Etnona IPKO, DO ISKRA Merilna elektronika, DO TIPRO, DO Mercator - Kon-ditor in DO HOJA TOZD Stavbno mizarstvo, - širitev proizvodnje v DO Avtomontaža TOZD Utensilia, s čimer se bo zmanjšala odvisnost od uvoza, širitev in modernizacija obstoječih zmogljivosti DO Plutal, DO HP Kolinska TOZD Vinocet DO Mercator - Konditor ter DO TTL, - uvajanje zahtevnejših proizvodnih programov v DO Plutal, razširitev obstoječih proizvodnih programov v DO KIG, DO TOVIL, Do Emona IPKO, DO IGO ter DO HOJA TOZD Galanterija Podpeč, - prestrukturiranje proizvodnje v DO IGO. - sprememba organizacije proizvodnje v DO Iskra Metilna elektronika ter DO Mercator Konditor, - povečanje produktivnosti in skrajševanje dobavnih rokov v DO GPG TOZD Gradbeni polizdelki. Industrijske OZD bodo namenile precej več pozornosti pro-dajno - nabavni in marketinški funkciji ter utrjevanju in pospeši-tvi razvojnih prizadevanj. Industrija bo (tudi ob upoštevanju padca količinskega obsega industrijske proizvodnje v letu 1986) v letu 1987 dosegla 10 odstotno rast količinskega obsega proizvodnje. 3.2. DROBNO GOSPODARSTVO Na področju drobnega gospodarstva bomo še naprej vzpodbu-jali investiranje in zaposlovanje v zasebnem sektorju. Na pridobljenih zemljiščih v industrijskih conah VP 1/2 Rudnik in VP 6/1 Plutal bo pričeta gradnja 30 obrtnih delavnic s speciali-zirano usmeritvijo:Na Rudniku za dejavnost galvane, kovinske predelave in plastlke, v coni VP 6/1 Plutal pa bo gradila OZ Galeb obrtne delavnice za procesno in elektronsko opremo, investitorji s področja samostojnega osebnega dela pa delav-nice za proizvodnjo izdelkov iz kovin in plastike, za elektroiz-delke, za proizvodnjo izdelkov vezanih na šport in rekreacijo, za steklarsko dejavnost ter izdelke umetne in domače obrti. V proizvodni coni VP-2/4 bo pričela z gradnjo proizvodnega objekta DO Pohištvo Rožna dolina in 2 investitorja, samostojna obrtnika, delavnici za steklarsko dejavnost ter dejavnost raz-voja in proizvodnje tehnično zahtevnih izdelkov s področja strojegradnje in elektronike. V proizvodni coni VP-2/3 bo dokončana gradnja niza šestih in pričeta gradnja drugega niza obrtnih delavnic samostojnega osebnega dela s področja elektroinstalacij in ključavničarstva, predelave plastike, kovine in lesa, kemičnih izdelkov in grafike. Ob Tržaški cesti bo zgrajen Center drobnega gospodarstva (CDG-1) v katerem si je že zagotovilo poslovne prostore Obrtno združenje Vič-Rudnik in nekaj storitvenih obrtnikov. V centru drobnega gospodarstva, ki je namenjen tudi intelektualnim dejavnostim in butik ponudbi raznovrstnih izdelkov bomo skupaj z investitorjem objekta GP Grosuplje vpodbujali vse zainteresi-rane subjekte k nakupu preostalih prostih površin centra. Z gradnjo na tem območju (pripravljalna dela) bo v okviru Centra drobnega gospodarstva začela tudi OZ Galeb. S prekvaiifikacijo stanovanj 6. in 7. kategorije bomo kljub problemu zagotovitve nadomestnih stanovanj, pridobili nekaj poslovnih prostorovzastoritvenedejavnosti. Proučili bomo mož-nosti za zagotavljanje manjših najemnih poslovnih prostorov tudi v novih stanovanjskih soseskah. Prizadevali si bomo spremeniti vlogo obrtnih zadrug, ki morajo več pozornosti nameniti kompleksnemu razvoju obrti, ki jih pove-zujejo, v smislu skupne proizvodnje, skupnega opravljanja ob,rt-nih storitev, skupnega plasmana izdelkov na domačem in tujem trgu ter dolgoročnejšega in bolj organiziranega povezovanja z OZD. V družbenem sektorju pa bomo vzpodbujali tržne raziskave, izdelavo novih programov ter prenos poskusne proizvodnje in znanja iz znanstveno-raziskovalnih organizacij v neposredno prakso in proizvodnjo in po potrebi sodelovali pri ustanavljanju novih enot ali drugih oblik organiziranosti. V ta namen bomo nudili vso pomoč pri razreševanju prostorskih in kadrovskih težav kakor tudi pri razreševanju postopkov za ustanovitev novih enot. V ta namen bomo oblikovali samoupravni sklad združenih sredstev, v katerega bodo organizacije združenega dela (in drugi udeleženci v družbeno-ekonomski verigi) namensko vlagali svoja sredstva. Zbrana sredstva bodo namenjena tudi za premagovanje začetnih finančnih težav ob ustanavljanju novih enot za komple-mentarno proizvodnjo ali proizvodnjo substitucije uvoza. V združenem delu drobnega gospodarstva bo začeta investicija DO Pohištvo Rožna dolina ob Koprski ulici, dokončana širitev proizvodnih zmogljivosti DO Elektromontaža naobstoječi lokaciji in pridobljena dokumentacija ter začeta pripravljalna dela za dograditev proizvodnega objekta IUV TOZD Galanterija ob Trža-ški cesti. - 3.3. Kmetijstvo ' • 3.3.1. Kmetijske dejavnosti V primerjavi z realizacijo v letu 1986 planirajo kmetijske organi-zacije povprečno 3% rast odkupa kmetijskih proizvodov v letu 1987. Neugodna razmerja med cenami reprodukcijskih materialov ter odkupnimi cenami živinorejskih proizvodov, ki so vplivala na zraanjšan obseg družbenoorganizirane proizvodnje oziroma odkup v letu 1986, vplivajo tudi na plan odkupa kmetijskih pridel-kov v kmetijskih zadrugah v letu 1987. Odkupile oz. proizvedle boda 76.500 hl mleka, 1.216 ton gove-jega in telečjega mesa, 460 kom. konjev za zakol, 177 kom. plemenskih telic ter 62 kom. plemenskih žrebic in žrebcev za rejo. Od tega bo TOZD Posestva proizvedla 15.500 hl mleka ter 30 ton govejega mesa. Ker prevladuje živinorejska usmeritev, bo večina njiv posejanih s silažno koruzo in koruzo za zrnje v skupni površini 2.173 ha. Površine glavnih posevkov po kmetijskih organizacijah v letu 1987: Vrsta posevka LM TOZD Posestva KZ Ljubljana TZO Vič KZ Velike Lašče vse druž. org. vse druž. org. Pšenica Krompir Oljna ogrščica Ajda Vrtnine Koruza za zrno Koruza za silažo 69 . 250 80 50 550 20 190 84 10 64 12 - - 4 151 16 103 660 - 20 60 1270 - 601 Kmetijske organizacije bodo od celotnega pridelka poljščin odkupiie 569 ton pšenice, 230 ton oljne repice, 186 ton krom-pirja, 130 ton svežega zelja in 64 ton ajde. Od tega bodo v družbenem sektorju pridelali 345 ton pšenice ter vso ajdo in oljno repico. , ' Plan odkupa iz živinorefe po kmetijskih organizacijah v letu 1987: EM LMTOZD KZ KZ Posestva Ljubljana Velike TZO Vič Lašče mleko hl 1550 4950 1150 klavno govedo t 31 934 251 konji za zakol t - 189 16 plem. tel. kom 30 67 110 plem. kobile kom - 42 20 Zastavljene cilje bomo dosegli: - z intenzivnejšo izrabo travinja in uvajanjem krmnih dosevkov v njivski kolobar. Skladno s tako usmeritvijo je v sodelovanju z Bitehnično fakulteto že pripravljen program, ki zajema prenos določenih znanstveno-tehnoloških spoznanj o . pridelovanju krompirja, koruze, pšenice in ogrščice v prakso tako v družbe-nem kot v zasebnem sektorju ob ustrezno povečanj gospodar-nosti. Vzporedno s tem osnovnim ciljem pa bodo v predlagani raz-vojno-pospeševalni nalogi uresničeni še naslednji cilji: a) izdelan bo primer metodologije prenosa znanja v prakso (v družbeno, kot v zasebno proizvodnjo); b) preučeni in ovrednoteni bodo postopki, uporabljeni za moti-viranje kmetov in družbenih posestev za prenašanje znanstveno-tehnoloških spoznanj v prakso; c) učinki opravljenih tehnoloških postopkov bodo ekonomsko ovrednoteni; - s smotrno uporabo umetnih gnojil in močnih krmil; - bistven element za povečanje obsega živinorejske proizvod-nje je tudi kvalitetna selekcija živali in s tem povezano osemenje-vanje. Kmetijska zadruga Ljubljana, TZO Vič bo izboljšala delo selekcije - rodovniške službe. Na območju celotne občine pa bo izboljšano sodelovanje med Veterinarskim zavodom »Krim« in zadružnimi pospeševalnimi službami. V prvi fazi bo na vseh kmetijah, kjer se vodi »A« kontrola in kjer Veterinarski zavod »Krim« izvaja program reprodukcije (cca 100 kmetij), postavljena enotna evidenca stanja in strokovnih ukre-pov. Tehnološke ukrepe bosta skupno pripravila pospeševalec kmetijske zadruge in veterinar. Tako bomo izboljšali sodelovanje med navedenima službama in zagotovili celovito obravnavanje medsebojno povezanih problemov. Na vseh kmetijah, ki dajejo več kot 15.000 litrov mleka letno bo pospeševalna služba TZO Vič zagotovila spremljanje kvalitete krmnih obrokov ter v sodelovanju z veterinarji zavoda »Krim« ter strokovnjaki Biotehniške fakultete pripravila proizvodne pro-grame in ukrepe za izboljšanje rabe zemljišč, kolobarjenje, dvig kvalitete krme in za izboljšanje zdravstvenega varstva živali; - z usposabljanjem slabših kmetijskih zemljišč za intenziv-nejšo proizvodnjo. Hidromelioracije bodo izvedene v Horjulski dolini - 119 ha, v Resniku - 200 ha, Brezovici 200 ha in na Igu 30 ha. Zaraščajoče kmetijske površine predstavljajo poseben pro-blem. Izdelana bo razmejitev med površinami, ki bodo ohranile prvotno t. j. kmetijsko tunkcijo ter površinami, ki bodo oprede-Ijene kot gozd. Načini rabe kmetijskih zemljišč bodo določeni s posameznimi programi agromelioracij. Nosilec naloge je Kmetijsko zemljiška skupnost. Kmetijska zadruga Ljubljana in Kmetijska zadruga Velike Lašče pa se bosta vključili v ta program s pripravo projek-tov za male agromelioracije, ki jih bosta pripravili do meseca marca. Večje agromelioracije bodo izvedene: Gmajnice - 50 ha, Brest - 20 ha, Logarji - 50 ha, Marinčki - 50 ha, Jesenkovo - 20 ha. Male agromelioracije v hribovitih območjih pa bodo izvedene na skupno 260 ha (KZ Velike Lašče - 100 ha, KZ Ljubljana, TZO Vič - 160 ha). Glede na razmeroma velika družbena sredstva za usposabljanje kmetijskih zemljišč, bodo kmetijske zadruge ta vlaganja pogodbeno vezale na dogovorjeno tržno proizvodnjo. Z uporabniki oz. lastniki kmetijskih zemljišč in Območno vodno skupnostjo Ljubljanica - Sava pa bodo sklenile pogodbo o vzdr-ževanju melioracijskih sistemov. Sredstva za vzdrževalna dela bodo zagotovljena z odlokom o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skup-nih objektih in napravah na melioracijskem območju; - z vzdrževanjem odvodne mreže na Barju. Kmetijsko zemljiška skupnost kot koordinator in Kmetijska zadruga Ljubljana ter VGP Hidrotehnik bodo pripravili letni pro-gram vzdrževanja jarkov najkasneje do meseca februarja. Izva-jalci bodo o poteku del redno obveščali Kmetijsko zemljiško skupnost; - z izvedbo komasacij na melioracijskih območjih; - s povečanjem števila demonstracijskih poskusov in oglednih kmetij za 10%. Cilj tega dela je seznanjanje ostalih kmetijskih proizvajalcev s sodobnimi tehnologijami ter z rezultati, ki jih je na ta način možno doseči. Tak način dela bo uveljavljen tudi na območju Zadružne enote Podpeč in Oobrova ter v Kmetijski zadrugi Velike Lašče, kjer se sicer izvajajo posamezni proizvodno demonstracijski poizkusi. Ti bodo bolje organizirani v smislu popularizacije spoznanj in dog-nanj ter povezovanja z Biotehniško fakulteto in drugimi razisko-valnimi inštitucijami. Predvsem pa bo potrebno zagotoviti dolgo-ročno spremljanje in strokovno preverjanje dobljenih rezultatov; - s povečanjem števila zavarovanih živali za 5%; - z izboljšahjem zdravstvenega varstva živai (parazitoze, mastitisa, ketoze); - z izvajanjem programa preventivnega varstva živali pred kuž-nimi boleznimi; - z izgradnjo mlečnih zbiralnic v Brezovici, Pijavi gorici, Malih in Velikih Laščah, Laporju in v Veliki Slevici, Želimljah, Žažarju, Butajnovi in Srednji vasi; - z izgradnjo oskrbnega centra ob Ižanski cesti; - Kmetijska zadruga Ljubljana TZO Vič in Kmetijska zadruga Velike Lašče bosta izboljšali sodelovanje s klavniško predelo-valno industrijo. - z izvajanjem programov izobraževanja kmetov; - z izgradnjo poslovnih prostorov za Veterinarski zavod »Krim«, delovna enota Vič. K hitrejšemu izvajanju programov pospeševanja kmetijstva bodo prispevala tudi sredstva, ki jih delavci združujejo v skladu za intervencije v kmetijstvu in preskrbi in sredstva občinskega sklada SIS za razvoj kmetijstva. 3.3.2. Pomemben element za izboljšanje ekonomskega polo-žaja kmetijskih proizvajalcev predstavljajo t. i. dopolnilne dejav-nosti kot so: izdeiovanje izdelkov domače obrti, kmečki turizem s »Kmetijo odprtih vrat« ter gozdarstvo. Zlasti slednje je pomem-ben element socialne varnosti kmetij v hribovitih območjih, zato bomo krepili vlogo temeljnih organizacij kooperantov predvsem z vidika skupnega in celovitega gospodarjenja z gozdovi, dohod-kovnega povezovanja z lesnopredelovalno industrijo ter odloča-nja o rezultatih gospodarjenja. Večji poudarek bo dan širjenju domače obrti v vaseh na območju Polhograjskih Dolomitov in Krimske pianote. Enako velja tudi za razvoj kmečkega turizma zlasti v obliki »Kmetije odprtih vrat«, ki je bil dosedaj preveč prepuščen inici-ativi posameznih pospeševalcev, ni pa bil sestavni del politike zadruge. Pridobivanje interesentov za »Kmetijo odprtih vrat« bo stalna naloga zadružnih pospeševalnih služb. 3.3.3. Starostna struktura kmečkega prebivalstva je v naši občini zelo neugodna in kaže tendenco stanja. Zagotovljeno bo sistematično spremljanje stanja, iskanje dodatnih ukrepov za zagotavljanje socialne varnosti ostarelih kmetov in operativno reševanje posameznih kritičnih primerov. 3.4. GOZDARSTVO Nosilci gozdarske proizvodnje načrtujejo za leto 1987 naslednji obseg blagovne proizvodnje, gozdnogojitvenih del in izgradnje gozdnih komunikacij Gozdnogospodarstvo Ljubjj. LM TOZD GG Ko- Skupaj ------------------------------------------------Posestva čevje TOZD TOZD TOK TOK Gozd. Škofljica Škofljica Ljublj. Lašče 1. BLAGOVNA PROIZVODNJA (m3) iglavci 8.375 33.184 16.845 1.500 15.000 74.904 listavci 4.830 10.294 10.720 1.580 10.000 37.424 Škupaj: 13.205 43^478 27565 3.080 25.000 112.328 27gOZDNOGOJITVENA DELA (ha) obnova 23,00 80,00 42,00 9,00 10,00 164,00 nega 128,00 510,00 255,00 55,50 130,00 1.078,50 osnov. nasadov 1,00 7,00 25,00 3,00 - 36,00 vzdržev.nasadov 8,00 35,00 76,00 15,00 - 134,00 3. PLANTAŽNI NASADI (ha) topolovi nasadi 10,00 10,00 vzdrževanje nasadov 30,00 30,00 4. GOZDNE KOMUNIKACIJE (km) novogradnje cest 0,2 6,4 0,3 0,5 - 7,4 rekonstrukcija cest 0,4 _ _ o,5 2,0 2.9 vlake 4,5 10,0 10,4 - 10,8 35,7 V gozdarski proizvodnji načrtujemo biagovno proizvodnjo v višini 112.328 m3, od tega v družbenem sektorju 41.285 m3 in v zasebnem sektorju 71.043 m3 (razmerje 37%:63%). Glede na povprečni letni obseg blagovne proizvodnje v srednjeročnem obdobju 1986-1990 znaša povečanje 13%. Povečanje gre izk-Ijučno na račun povečanja blagovne proizvodnje TOZD Gozdar-stvo Lašče (za 117%) kot posledica žleda. Načrtovane cilje bomo dosegli z višjo stopnjo mehaniziranosti ter izboljšanjem delovne tehnologije pri sečnji in z združevanjem smedstev porabnikov lesa 3.5. TRGOVINA Največ pozornosti na področju trgovine bo namenjeno investi-cijam v objekte osnovne preskrbe. V letu 1987 bosta dokončani trgovini na Golem in v Horjulu, urejena trgovina v Vrzdencu, pričeta gradnja preskrbovalnega centra Trnovo in samopo-strežne trgovine Škof Ijica ter pričeta pripravljalna dela za gradnjo železnine Velike Lašče. Investitorji bodo pripravljali osnovno dokumentacijo za trgovini na Lavrici in Brezovici. Posebno skrb bomo posvetili delovnemu času v trgovini na drobno, ki bo v smislu novega odloka bolj prilagojen potrošni-kom. S celovito in pestro ponudbo, ob zagotavljanju ustreznega trgovskega kadra, čemur bodo v letu 1987 trgovske organiza-cije ustrezno štipendijsko politiko in izobraževanjem dajale posebni poudarek, bo trgovina na drobno nudila občanom tisto, kar od nje pričakujejo. Ob tem pa bodo morali svojo vlogo aktivno odigrati sveti potrošnikov. Zaradi primanjkljaja prodajnih površin trgovine osnovne pre-skrbe na območju občine bomo še nadalje spodbujali vključeva-nje osebnega dela na to področje. Trgovina na debelo se bo morala skupaj s proizvajalci priza-devati približati blago po najekonomičnejši poti končnemu porabniku. Z tesnejšim povezovanjem proizvodnje in trgovine 9 bo zagotovljena kvalitetna in nemotena preskrba tržišča ter večji dohodkovni učinek. 3.6. TURIZEM IN GOSTINSTVO Zaradi majhne rasti akumulativne in reprodukcijske sposobno-sti gostinstva na tem področju v združenem delu ne bo večjih naložb. S smotrnejšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti, z izboljšanjem kvalitete storitev, s pestrejšo in celovitejšo ponudbo, specializacijo obratov in z izobraževanjem zaposlenih bodo ustvarjeni pogoji, za izboljšanje ekonomskega položaja dejavnosti. Še naprej bomo s stimulativnejšo davčno politiko vzpodbujali zasebno iniciativo za odpiranje novih gostinskih obratov višjih kategorij (gostilna, penzion, restavracija) s kvalitetno ponudbo hrane, nudili vso podporo zainteresiranim gostincem za gradnjo prenočitvenih zmogljivosti In predlagali banki, da jim omogoči najemanje kreditov pod najugodnejšimi pogoji. Za razvoj turizma v občini bomo uresničevali naslednje cilje: - v okviru prenove Eipprove ulice bomo pričeli z izvajanjem programa, ki bo pomenil turistično valorizacijo Trnovega (pen-zion, razstavno prodajna galerija, spominki, darila, glasba), - ohranili bomo doseženo raven turističnih in gostinskih aktiv-nosti na Rakitni, izboljšali gostinsko ponudbo na Kureščku in si pnzadevali povrniti ugled turističnemu objektu v Iškem vintgarju, - skupaj s KS in turitičnimi društvi bomo zagotovili celovito turistično ponudbo velikolaškega območja s poudarkom na kul-turni dediščini, - v sklopu graščinskega kompleksa v Polhovem Gradcu bomo del prostorov namenili za ateljeje likovnih umetnikov, prodajno galerijo in gostinsko ponudbo ali za muzejsko dejavnost, - pripravili se bomo na etapno izgradnjo Turističnega spre-jemnega centra (TSC) Bokalce, - nadaljevali bomo akcijo za čisto in urejeno okolje, - vzpodbujali bomo dejavnost »kmetij odprtih vrat«, . - pomladi in jeseni bomo organizirali teden viških gostincev, - nadaljevali bomo z inforrnativno propagandno dejavnostjo. 3.7. RAZISKOVANJE Ob tem, ko bomo vzpodbujali prenos poskusne proizvodnje v redno prakso, bodo razvojno-raziskovalne organizacije poso-dabljale razvojno raziskovalno opremo, nadaljevale z akcijo 20000 mladih raziskovalcev in izboljševale prostorske pogoje za svoje delo. Zagotoviti bo potrebno še tesneje povezovanje gospodarskih OZO, zlasti industrijskih z raziskovalnimi. Zlasti to velja za nosilke razvoja, ki bodo omogočale zaposlovanje mladih kadrov raziskovalcev in se zavzemale za izmenjavo tega kadra. Na vseh področjih je potrebno v večji meri vzpodbujati inova-tivno dejavnost in tudi ustrezno nagrajevati inovatorje. Na področju inovativne dejavnosti bo Odbor za inventivno dejav-nost pri Občinskem svetu ZSS Ljubljana Vič-Rudnik med osta-lim vodil vse aktivnosti neposredno v organizacijah združenega dela, posebno v tistih, kjer ne delujejo na tem področju. Organi-zirali bodo izobraževanje o knjigovodskem obračunavanju ino-vativne dejavnosti. IV. SOCIALNI RAZVOJ Prednostno bomo zagotavljali uresnlčevanje zagotovljenih oziroma dogovorjenih programov, skladno s prioritetami opre-deljenimi, v srednjeročnem planu: vzgoja in izobraževanje, otroško varstvo, osnovno zdravstvo in raziskovanje. Zaradi omejenih materialnih možnosti bomo dali poudarek predvsem kvalitetnejšem izvajanju obstoječih programov, povečanje obsega pa bomo omogočili le na najnujnejših in perečih področjih. V ta namen bodo organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti: racionalizirale poslova-nje, zboljšale kadrovsko strukturo zaposlenih, poskrbele za večnamensko in polno izrabo prostorov ter zboljšale organiza-cijo dela. Vrednost programov bo zajemala tudi 100% minimalno pred-pisano amortizacijo za objekte, kar bo omogočilo izvesti v srednjeročnem planu opredeljene investicije na področju osnovnega šolstva, zdravstva in telesne kulture. Posebno pozornost bomo namenili ustreznemu vzdrževanju objektov. Investicije bodo omejene na tiste, ki so zajete v program samoprispevka III, poseben program investicij v objekte druž-benega standarda v Ljubljani iz sredstev čistega dohodka OZD, v program združene amortizacije ter tiste, ki so kot skupnega družbenega pomena opredeljene v republiškem zakonu o pogojih za izplačila za določene negospodarske in neproiz-vodne investicije v letih 1986 in 1987. Nadaljevali bomo vzdrževalna dela in posodabljanja otroškega letovišča v Pacugu. V dejavnosti otroškega varstva bodo skupnosti in izvajalske organizacije širile program vzgoje in varstva otrok tudi z novimi oblikami ter izdelale program optimalne zapolnitve kapacitet VVO. Obseg programa priprave otrok na vstop v osnovno šolo za otroke, ki niso vključeni v VVO bo povečan od 180 na 240 ur letno. Nadaljevali bomo z vlaganji v otroška igrišča na podlagi usklajenih planov KS. Iz sredstev samopnspevka III bo v 1. polovici leta zgrajen VVO Lavrica s kapaciteto 80 mest. Na področju osnovnega šolstva se bo program dela v celoti izvajal v skladu z novim programom življenja in dela v osnovni šoli. Dejavnost osnovne šole bomo v vsebinskem in organizacij-skem smislu prilagajali načelom celodnevne osnovne šole in potrebam usmerjenega izobraževanja. Celodnevno šolo bomo ohranili v dosedanjem obsegu. Podaljšano bivanje bomo tako, da bomo zadostili potrebam staršev. Investicije bomo izvajali iz sredstev združene amortizacrje. Pripravljali bomo dokumenta-cijo in pričeli z gradnjo prizidkov naslednjih šol: OŠ Horjul, Velike Lašče (4 učilnice in kuhinja) ter Polhov Gradec (4 učilnice, kuhinja, telovadnica). Program gradnje pri-zidka k OŠ Horjul bomo opredelili v fazi priprave dokumenta-cije. Pričeli bomo z aktivnostmi za razrešitev največjih prostor-skih problemov podružničnih šol. Na področju usmerjenega izobraževanja bomo še povečali aktivnosti ob vpisu v I. letnik ter poklicno usmerjanje in preu-smerjanje izvajali usklajeno s potrebami združenega dela v Lju-blani in regiji. S sanacijami in prenovami stavb srednjih šol po sprejetem programu bomo nadaljevali tudi v letu 1987. Dela bomo izvajali iz sredstev združenih po posebni prispevni stopnji v okviru občinske izobraževalne skupnosti, sredstev združene amortizacije in lastnih sredstev srednjih šol ter PIS oziroma republiške izobraževalne skupnosti po programu, ki ga bo spre-jela mestna izobraževalna skupnost. Na področju visokega izobraževanja se bodo izvajale nasled-nje investicije, ki so po podatkih izobraževalnih organizacij usklajene s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi: VDO BF -VTOZD za lesarstvo (dograditev objektov), Fakulteta za arhitek-turo (pridobitev zemljišča za dozidavo dveh prizidkov), FNT -VTOZD Farmacija (obnovitvena dela in adaptacija laboratori-jev), VDO FNT - TOZD Tekstilna tehnologija (obnovitvena dela na objektu), in VDO BF - VTOZD za Veterinarstvo (nadzidava objekta diagnostika za potrebe virološkega laboratorija). Fakul-teta za elektrotehniko (začetek izgradnje prve faze prizidka). Poleg tega bomo izvajali tudi adaptacije obstoječih objektov. Občinska raziskovalna skupnost bo izvajala program pospe-ševanja inovacijske dejavnosti, popularizacije znanstveno-razi-skovalne dejavnosti ter ugotavljanja in usmerjanja raziskovalnih potreb. Raziškovani program se bo v skladu s sprejetimi kriteriji in prednostnimi usmeritvami izvajal v Mestni raziskovalni skup-nosti. Pričela se bo gradnja Centralne tehniške knjižnice. Na področju kuKure bomo spodbujali nadaljnjo kvalitetno rast programov Ijubiteljske kulture in skrbeli za postopno izboljšanje pogojev za delo. Na področju knjižničarstva bmo povečali dotok novih knjig. Z izgradnjo nadomestnih prostorov občinske matične knjižnice Prežihov Voranc bomo zagotovili ustrezne prostorske pogoje za izvajanje dejavnosti. Nadaljevali bomo z razglašanjem značilnih naravnih in kuiturnih delov občine za kulturne spomenike oz. naravne znamenitosti. Tako bomo raz-glasili grad Turjak in Polhov Gradec za kulturna spomenika, ter pripravili strokovne osnove za razglasitev Krajinskega parka Iški Vintgar, Podpeško jezero ter Ljublansko barje. Skupaj z mestom bomo razglašali spomenike širšega družbenega ' pomena. Nadaljevai bomo z vlaganji v sanacijo gradu Turjak, Polhov Gradec, ter v drugo drugo dediščino. Sanirali bomo paviljon ob cesti dveh cesarjev. i- . Na področju osnovnega zdravstvenega varstva bodo imele v :¦•¦. letu 1987 prednost preventivne dejavnosti v okviru medicine dela •v ter zdravstveno vzgojni programi v VVO in OŠ. Še naprej bomo , , uveljavljali in širili dispanzersko metodo dela. V zobozdravstve- "..-nem varstvu bo potrebno prevrednotiti storitveni sistem s težnjo c po stimulativnejšem nagrajevanju storitev. Iz sredstev samopri- spevka III bo v letu 1987 zgrajena ZP Škofljica. Iz sredstev zdru- žene amortizacije bomo v občini prednostno reševali prostorsko problematiko ZP Ig in ZP Podpeč. Zagotovili bomo zobozdrav- , stveni ekipi za zobozdravstveno ambulanto v OŠ X. SNOUB Ljubljanske ter za uvedbo druge izmene v ZP Velike Lašče. :.- Na področju socialnega skrbstva bodo skupnosti zagotavljale sredstva za izvajanje te dejavnosti v skladu s sprejetimi normativi. Dom starejših občanov bo širil zmogljivost zunanje dejavnosti, .^.zlasti pomoč v gospodinjstvu. V letu 1987 bodo skupnosti social- .. nega skrbstva v Ljubljani izdelale koncept reorganizacije centrov za socialno delo. Cilj bo doseči večjo prisotnost delavcev centra . v krajevnih skupnostih ter aktivnejšo vlogo pri razreševanju nekaterih odprtih vprašanj (n. pr. deložacije). Pričela se bo ^ gradnja Mladinskega doma Malči Belič. Na področju socialnega varstva bo v strokovni službi SIS , . zdravstva in socialnega varstva zagotovljeno izvajanje skupne ¦ enotne evidence za vse oblike socialnih pomoči. Skupnosti soci- ¦; alnega varstva v Ljublani bodo uravnavale višine socialno-var- /-, stvenih pomoči skladno s SaS o uresničevanju socialnovarstve- nih pomoči ter izdelale sistem, ki bo zagotavljal tekočo valoriza- cijo vseh socialnih pomoči. Sredstva za socialne prejemke pa bodo oblikovana tako, da bodo v globalu omogočala tekočo ' - valorizacijo prejemkov. Na področju telesne kulture bo v prihodnjem letu poudarek na ; večjem vključevaju občanov v splošno telesno vzgojo in raz- voju vseh oblik športne značke ter mladinskega športa. V pro- gramih usmerjevalnega in vrhunskega športa bomo dali pouda- rek kvalitetnemu delu in izboljšanju pogojev za delo. Nadalje- • vata se bodo vzdrževalna in investicijska dela na ŠRC Svoboda '*• ter drugih telesnokulturnih objektih v občini. Občinska skupnost za zaposlovanje bo usklajevala letne plane l!. zaposlovanja TOZD z razpoložljivimi kadrovskimi viri. V. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA •5.1. Prostorsko planiranje Na podlagi dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljub- Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1986 - 1991, bomo v 1987 letu j .nadaljevali s tako obliko poselitve, ki bo omogočala humanejše ,,,,pogoje bivanja, nemoten razvoj in smotrnejšo organizacijo biva- :. . nja ter dela delovnih Ijudi in občanov. Posebno pozornost bomo . namenili zaključevanju sosesk in postopkom za gradnjo objek- ;.. tov, ki zagotavljajo nova delovna mesta v izvenmestnih območ- v . jih. Skrbeli bomo za racionalno izrabo prostora ter izboljšanje in varstvo naravnih dobrin, predvsem pa varovali zemljišča, name- njena intenzivni kmetijski proizvodnji. V večji meri bomo skrbeli ._ za pravilno odlaganje smeti in odpadkov ter širili območje s ,,,tkaterega bomo organizirano odvažali te odpadke ter odpadke steklene embalaže namenjene reciklaži. V skladu s programom priprav prostorskih izvedbenih aktov za obdobje 1986-1990 bomo v letu 1987 izdelali prostorsko izved-. bene akte v naslednjih planskih celotah: - Zazidalne načrte za naslednja območja urejanja: , Planska celota RUDNIK ;ti, VS 1/5 llovica (RS 4) . . \." VS 1/6 London (RS 102) . . ' • Planska celota TRNOVO - Tržaška cesta . VS 2/ 4 Langusova (VS 104/1) VS 2/10 Ob Tržaški (VS 3-del) VS 2/11 Rakova jelša (VS 102/2-del) VI 2/ 6 Malči Belič (VI 2-del) • - VM2/ 4Motel l>iv VI 2/ 4 Ob Tržaški prizidek Elektrofakultete (VI 2-del) ; Planska celota VIČ . ' ;. ' :.". VP 3/2 Brdo (VP 6) , . t. Planska celota MESTNI LOG : VO 6/1 Južna vpadnica - jug - VM6/1 Motel Planska celota ŠKOFLJICA . ; VS 9/10 Škofljica (VS 245/7) VP9/ 1 Škofljica(VS 245/1) Planska celota BREZOVICA, VNANJE GORICE, NOTRANJE GO- RICE VS 10/3 Mala vas (220/4a-del) Planska celota PIJAVA GORICA VS 12/5 Kopanke (VS 250/2,3,4) Planska celota VELIKE LAŠČE . VS 29/8 Velike Lašče pod kolodvorom VP 29/1 Velike Lašče pod kolodvorom Planska celota HORJUI VP35/1 Horjul (VP213) Planska celota DVOR VS 40/6 Gudnje (VS 203/2) Planska celota POLHOV GRADEC VO 41/1 Polhov Gradec (VO 208) - Ureditvene načrte za naslednja območja urejanja: Planska celota RUDNIK RK 1/2 Ob Ljubljanici Planska celota TRNOVO - Tržaška cesta VS2/1 Krakovo(VS 101) VO 2/1 Ob Bobenčkovi (VS 106) VP 2/1 Tobačna tovarna (VP 17 VR 2/7 Slovenija avto Planska celota VIČ VI 3/3 Biotehniška fakulteta (VI 5) VI 3/4 Biotehniška fakulteta VR 3/4 TRC Bokalce VR 3/5 Biocenter Planska celota ČRNA VAS VR 5/1 Črna vas Planska celota MESTNI LOG VR 6/1 Južni park VR 6/3 Črna vas Planska celota KOZARJE VR 7/1 TRC Bokalce Planska celota TOMIŠELJ VP 16/1 Vrbljene - Tekstilka (VS 23B) Planska celota PODPEČ VP 20/1 Podpeč (VP 202) VE 20/1 Podpeč (VP 204) Planska celota PRESERJE VP 21/1 Podpeč IPKO (VP 205) . • .¦ VP 21/2 Kamnik na Barju Planska celota VELIKE LAŠČE VS 29/1 Velike Lašče (VS 261-del) Planska celota HORJUL VS 35/1 Horjul (VS 213/1, 2,. 1a, 2a) Planska celota HRUŠEVO VE 39/1 Hrastenice Planska celota DVOR ' ' VP 40/1 Babna gora - Prostorske ureditvene pogoje pa za naslednje planske celote: A. Območje urbanistične zasnove mesta Ljubljane . 1. Planska celota RUDNIK 2. Planska celota TRNOVO-TRŽAŠKA CESTA 3. Planska celota VIČ 4. Planska celota LAVRICA 5. Planska celota ČRNA VAS 6. Planska celota MESTNI LOG 7. Planska celota KOZARJE 8. Planska celota DOBROVA B. Izvenmestno območje 20. Planska celota PODPEČ 21. Planska celota PRESERJE ' • 22. Planska celota PREVALJE 23. Planska celota BREZOVICA 24. Planska celota RAKITNA 34. Planska celota BREZJE 35. Planska celota HORJUL ) 36. Planska celota KORENO 37. Planska celota VRZDENEC 38. Planska celota ŽAŽAR 39. Planska celota HRUŠEVO , ' 43. Planska celota ČRNI VRH 44. Planska celota BUTAJNOVA 45. Ptenska celota ŠENTJOŠT 5.2. UREJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V sklepu urejanja stavbnega zemljišča bomo prevočasno prido-bivali in pripravljali stavbna zemljišča ter gradili kolektivne in individualne komunalne naprave in tako omogočili stanovanjsko poslovno graditev, individualno graditev, proizvodno servisno in ostalo graditev. Po posameznih planskih celotah bodo aktivnosti pri urejanju stavbnega zemljišča potekale v naslednjih ureditvenih območjih. Planska celota RUDNIK VS 1/3, 1/4 Galjevica (RS 1,2 Jurčkova pot) VS 1/5 llovica (RS 4 llovica) VS 1/7 (RS 103/2 Vinterca) ' VP 102 (RP2 Rudnik-Peruzzi) . Planska celota TRNOVO VS 2/1 TRNOVO (VS 1 Trnovo) VS2/6(VS 102Trnovo) VS 2/7 (VS 103 Murgle IV faza) VS2/10 (VS3 obTržaški cesti) . VS 2/11 (VS 102/2 RakovaJelša) . VS 2/12 (VS 113/2 Sibirija) VS2/13(VS4Bonifacija) VI 2/2 (VI 6 CTK - FAGG) VI 2/8 Muzej Ijudske revolucije VO2(VS 106Bobenčkova) Planska celota VIČ ¦ VS 3/2 Vič (VS 6/3 Na Grbi) VS 3/3 (VS z Brdo zadružni del) VS 3/3 (VS 7 Vrhovci) VP 3/2 (VP 6/1 Industrijska cona Brdo - sever) VP 3/2 (VP 6/2 Brdo - jug) - - Planska celota LAVRICA VS 4/4 Lavrica (RS 5 Lavrica) - VP 4/3 (RP 3/2 Lavrica) — Planska celota MESTNt LOG VS 6 (VS 109 Podvozna pot) VP 6/1 (VP 4 Plutal industrijska cona) Planska celota Škofljica VS 9/10 (VS 245/7 Škofljica> - VP 9/1 (VP 245/1 Škofljica) Planska celota BREZOVICA VS 10/1 (VS 220/1 Radna vas) " ¦ ~ VS 10/5 (VS 220/4a Brezovica) Planska celota Pijava gorica. VS 13/1 (VS251 Želimlje) Planska celota IG . ' VS14/1 (VS 236/6, S 9-12, S 10-1, S-11) •:• Planska celota PODPEČ ' ¦ ¦ VS 20/2 (VS 222/5 Jezero). Planska celota Preserje VS 21/5 (VS 225/1 Kamnik pod Krimom) Planska celota VELIKE LAŠČE VS 29/3 (VS 260 Velike Lašče) OSTALO Rekonstrukcija Tržaške ceste in podaljšek Ceste XVIII divlzije (Jurčkova pot) 5.3. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V letu 1987 bomo dogradili 527 stanovanj: I. Blokovna gradnja VS2/10ObTržaškic VS-14/3lg VS 3/2 Vič II. Večdružinska organizlrana gradnja VS-1/3,1/4Galjevica VS2/13Bonifacija VS-2/2Trnovo III. Večdružinska in enodružlnska gradnja skah ter dopolnllna gradnja v izvenmestnlh tih ZN In PUP 160 stanovanj 44 stanovanj 92 stanovanj 130stanovanj 6 stanovanj 10stanovanj v že začetih sose- naseljlh po spreje- 85 stanovanj Priprava za gradnjo se bo piičela v soseskah, v katerih je predvideno 1990 leta: I. Blokovna gradnja " . VS2/10ObTržaškic. - 160stanovanj VS3/2Vič 92stanovanj VS 2/2 Trnovo 29 stanovanj II. Večdružinska organizirana gradnja VS1/3,1/4Galjevica 405stanovanj VS1/5llovica , . 200stanovanj VS2/7Murgle 78stanovanj VS 6/1 Dolgi most ' 50 stanovanj VS9/10Škofljica 100stanovanj VS 4/4 Lavrica • 200 stanovanj Nadaljevali bomo prenovo objektov na Eipprovi ulici in pričeli pripravljalne postopke za prenovo Krakovega. Na področju gospodarjenja bomo v novozgrajenih stanovanj-skih objektih sproti ustanavljali hišne samoupravne organe. 5.4. KOMUNALNO GOSPODARSTVO Na področju komunalnega gospodarstva bomo s sredstvi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, s sredstvi iz čistega dohodka za razširjeno reprodukcijo komunalnih dejavnosti, in sredstvi komunalnih OZD, krajevnih skupnosti, investitorjev objektov zagotovili uresničitev planskih opredelitev v Komunalni skupnosti Ijubljanskih občin ter krajevnih skupnosti. Skladno s planom urejanja stavbnih zemljiič bomo z objekti Individualne in kolektivne komunalne rabe opremljali stavbna zemljišča za potrebe stanovanjske gradnje, industrijske grad-nje in objektov družbenega standarda. Pri tem bomo posebno pozornost namenili opremljanju industrijskih sosesk Rudnik in Plutal. Krajevno skupniškl programi se bodo realizirali ob zagotovl-tvi tehnične dokumentacije, ureditvi premoženjsko pravnlh zadev ter zagotovltvi lastne udeležbe potrebnih finančnih sred-stev. 5.4.1. INDIVIDUALNA KOMUNALNA RABA Program individualne komunalne rabe je opredeljen po posa-meznlh nosilclh v planu Komunalne skupnosti Ljubljanskih občin. Skladno s tem planom se program deli na objekte, katerih nosilci so komunalne delovne organizacije, na objekte, katerlh nosilec |e Komunalna skupnost Ijubljanskih občin sku-paj s krajevnimi skupnostmi ter objekte, katerih nosllci so krajevne skupnosti preko krajevno skupnišklh programov. A. VODOVOD 1. Program DO Vodovod - kanallzacija - primarni vodovod ob (Jurčkovl poti) Cesti XVIII dlvizije etapa Galjevica - Peruzzi o 600 mm 1300 m - primarni vodovod po podaljšku Ceste XVIII divizi|e etapa Peruzzijeva - Industrijska cona VP 1/2 0 400 mm 1500 m - primarni vodovod v soseski VP 4 0 400 mm 600 m - povezovalnl cevovod prva etapa Oolgi most - Brezovica 0 400 mm 3300 m - obnova vodovoda med Cesto XVIII divizije in Spodnjim Galjevcem v KS Galjevica 2. Program komunalne skupnosti Ijubljanskih občin z ude-leibo KS - sanacija vodohrama Radna v KS Brezovica - izgradnja vodovodnega omrežja Gornjl Ig v KS Iška vas - izgradnja vodovoda Pleše v KS Škofljica - izgradnja in obnova vodovoda Podpeč (Strojček) v KS Podpeč-Preserje - izgradnja dela vodovoda Turjak v KS Turjak 3. Krajevno skupnlikl programl: V skladu s sprejetim pravilnikom o določanju vrstnega reda in pogojev za izvajanje planov krajevnlh skupnosti bomo realizi-rall program vodooskrbe. B. KANALIZACIJA 1. Program DO Vodovod - kanalizacija - obnova kanala po Tržaškl cesti od Oražnove ullce do Gllnš-čice 1076 m - popravllo kanalskega omrežja v Rožnl dolini - Člstilna naprava za Vnanje in Notranje gorice 3500 PE - izgradnja primarne kanalizacije Ig-lika vas 0 30 cm 3580 m 2. Program KSLO z udeležbo KS - gradnja kanalizacije po Cesti VIII (del) v KS Rožna dollna - gradnja tretje faze kanalizacije v KS Kozaije - sanacija kanalizacije v KS Galjevlca med Ceato XVIII divl-zije in Spodniim Galjevcem - nadalievanje gradn|e kanalizaclje Kamnlk Preserje v KS Podpeč-Preserje - lzgradn|a kanalizaclje v naselju Notranje Gorice In v nase-l|u Vnanje gortce - gradnja kanalizacije v naselju Horjul 3. Krajavno skupnlškt program "¦* V skladu s sprejetim pravllnikom o določanju vrstnega reda in pogo|ev za lzva|anje planov krajovnih skupnosti bomo realizl-rall program kanallzacije. 5.4.2. KOLEKTIVNA KOMUNALNA RABA: a) vzdrževanje objektov in naprav KKR Storitve kolektivne komunalne rabe ter graditev, obnova in vzdrževanje objektov, namenjenih skupni komunalni rabi se bodo izvajale skladno s programom Komunalne skupnosti Ijub-Ijanskih občin ter krajevnih skupnosti. Pri tem bomo skrbeli za izenačevanje standarda delovnih Ijudi in občanov na področju kolektivne komunalne rabe. Skladno s predvideno stanovanjsko gradnjo in gradnjo gospo-darskih objektov, bomo stavbna zemljišča opremljali z objekti in napravami javne razsvetljave, meteorne kanalizacije, javnimi površinami, cestami in potmi ter pločniki. b) gradnja cestne infrastrukture Po programu Republiške skupnosti za ceste: - nadaljevanje gradnje južne obvoznice od Dolgega mostu do Dolenjske ceste s pripadajočimi objekti - pričetek izgradnje južne vpadnice - Kardeljeva cesta Skupnost za ceste Ljubljana bo v letu 1987 zagotavljala: - povezava od Ceste na Brdo do avtocestnega priključka na Brdu - dokončanje del na cesti Ig - Golo - nadaljevanje rekonstrukcije ceste Pijava gorica - Želimlje - nadaljevanje obnove objektov na cesti Črna vas - Podpeč ter Želimlje - Turjak - rekonstrukcijo in ureditev ceste Polhov Gradec - Suhi dol - prometno ureditev Dolenjske ceste ter ureditev križišč z Orlovo in Peruzzijevo cesto ¦ - - nadaljevanje rekonstrukcije Tržaške ceste Komunalna skupnost Ijubljanskih občin bo ob sodelovanju KS i v letu 1987 realizirala naslednje ceste-ter pripadajoča cestna telesa: - cesta XVIII. divizije s križiščem . . • - dostop h gradu Turjak - nadaljevanje gradnje mostu čez Gradaščico - ureditev cestišča na cesti Trnovski pristan , - obnovitev cestišča na Cesti na Loko - ureditev in asfaltiranje ceste ob železniški postaji Rakovnik - nadaljevanje Ceste v Mestni log - ureditev cestišča na Knezovem štradonu - obnova hodnika za pešce pri prečkanju z železniško progo z Peruzzijevo - razširitev ceste na Orle - obnova hodnika za pešce preko železniškega prehoda z Gregorinovo - gradnja pločnika ob Koprski ulici - obnova cestišča na Gerbičevi od Kolezijske do Rezijanske - obnova Kolezijske ulice -obnovacestevRoznidolinic.lv. . - ureditev ceste v Kozlarjevo goščo c) Centralna sanitarna deponija: V letu 1987 bomo nadaljevali z gradnjo nove deponije komunal-nih odpadkov ter izvedli sanacijo stare ob Cesti dveh cesarjev. d) V skladu s sprejetim pravilnikom o določanju vrstnega reda in pogojev za izvajanje planov krajevnih skupnosti bomo realizirali krajevno-skupniške programe kolektivne komunalne rabe. 5.5. ENERGETIKA Pri zagotavljanju energetske oskrbe bomo izhajali iz potreb nosilcev planiranja. 5.5.1. ELEKTROGOSPODARSTVO Na področju elektrogospodarstva bomo gradili primarne raz-delilne postaje z ustreznimi vodi za saniranje elektro gospodar-skega in zlasti napetostnega omrežja. DO OES TOZD UUBLJANA - OKOLICA bo v letu 1987 vlagal v izgradnjo transformatorskih postaj z omrežjem. Izgradnja bo jamborska TP Plešivica - Bluše v KS Notranje Gorice. DO DES TOZD ELEKTRO KOČEVJE bo vlagal v izgradnjo TP na območju Velikih Lašč. DO ENERGETIKA IN DO ELEKTRO UUBUANA bosta ener-getsko opremili industrijski coni VP-1/2 Rudnik in VP-6/1 Plutal 5.6.2. PLINIFIKACIJA Nadaljevali bomo s plinifikacijo stanovanjskih sosesk VS.1/ 210 ob Tržaški cesti, VS 2/13 Bonifikacija jug, VS 1/3,4 Galjevica in zagotovili oskrbo s plinom v industrijskih soseskah Rudnik VP 1/2 in VP 6/1 Plutal. 5.6. PROMET IN ZVEZE Na področju avtobusnega potniškega prometa bomo zagotav-Ijali delovnim Ijudem in občanom primeren in pravočasen prevoz na deio in iz dela. Mestni potniški promet bo v letu 1987 podaljšal avtobusno progo št. 17 Barje - Trg OF ter opremil naslednja postajališča z nadstreški: - postajališče Langusova - smer mesto - postajališče Zeleni log na Cesti na Loko - smer mesto - postajališče Mestni log na Riharjevi cesti - smer mesto - postajališče Utensilia na Cesti na Brdo Obmestni potniški promet bo na obstoječih linijah prilagajal obseg in kapacitete prevozov potrebam potnikov in predvsem v konicah vključeval dodatna vozila. Na področju železniškega prometa se bo pričelo z obnovo železniške postaje Rakovnik. Na področju PTT prometa je predvideno le nadaljevanje in zaključek že začetih investicij. Območna SIS za PTT promet Ljubljana bo skupno s KS na podlagi samoupravnega sporazuma zagotavljala dodatno izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja. Predvidevamo naslednja dela: - razširitev KKO na področju telefonske centrale Vič (VS-2/10 Tržaška, VS 2/7 Murgle, VS 3/2 Grba, KS Kozarje) - razširitev in aktiviranje krajevnega kabelskega omrežja na območju KS Brezovica, Notranje Gorice - Plešivica - postavitev kontejnerske telefonske centrale Škofljica z izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja - nadaljevanje izgradnje krajevnega kabelskega omrežja na Lavrici - pričetek ureditve avtomatske telefonske centrale za področje Rakitne - pričetek ureditve prostorov za pošto Golo (Škrilje) Horjul - postavitev dveh javnih telefonskih gpvorilnic na področju KS Rudnik. 5.7. VODNO GOSPODARSTVO V letu 1987 bo območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava izvajala program rednega vzdrževanja in urejanja vodnega režima na: a) nižinskih vodotokih: - dokončanje ureditve Spodnjega Galjevca ob Knezovem štra-donu - dokončna ureditev potoka Škofeljščica -.ureditev potoka Rudnik - vzdrževanje vodotokov Gradaščice, Glinščice, Malega Grabna in Šujice - pospešeno redno čiščenje odvodne mreže na Barju b) hudournik - urejevanje hudourniške mreže na področju občine Območna vodna skupnost bo v letu 1987 dokončala naslednjo dokumentacijo: - ureditveni načrt Škofeljščice do Babne gorice - program odvodnjavanja na Barju - priprava dokumentacije za zadrževalnik Velika Božna. VI. KRAJEVNE SKUPNOSTI Razvoj krajevnih skupnosti bo v letu 1987 sledil politiki ena-komernejšega razvoja KS. Osnovna pozornost krajevnih skupnosti bo usmerjena na delo delegacij, zlasti delegacij v SIS materialne proizvodnje (KSLO, SIS za ceste, SIS za PTT, OVS, SIS za energetiko itd,) kjer bodo uveljavljale uresničevanje svojih interesov. Pri dogovarjanju o razvoju komunalne infrastrukture bodo krajevne skupnosti uresničevale svoje naloge preko krajevno-skupniških programov komunalne skupnosti Ijubljanskih občin, na podlagi sprejetega »Pravilnika o določanju vrstnega reda in pogojev za izvajanje planov v krajevnih skupnostih«. Uresničevali bomo program zagotavljanja materialnih pogo-jev za delovanje delegatskega sistema v KS 1986-1990 s poudarkom na obnovi objektov ter zagotovitvi prostorov KS ob . spremljajočih gospodarskih objekith. Sredstva za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti, zla-sti delegatskega sistema, bomo zagotavljali preko splošne porabe po dosedaj sprejetih kriterijih, upoštevajoč kriterij, da je za opravljanje nalog v vsaki KS praviloma po en zaposlen delavec, za strokovna administrativna in finančna opravila se bo pristopalo k združevanju teh opravil in njihovemu zagotav-Ijanju v okviru upravnih organov in strokovnih služb občine. Zagotovili bomo status delavcev v KS predvsem pravic in delovnih razmerij. Večjo pozornost bomo namenili aktivnostim KS pri varnosti in preventivi v prometu. VII. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Pri realizaciji splošne Ijudske obrambe in družbene samozaš-čite bomo izhajali iz dosedanje stopnje razvoja splošne Ijudke obrambe in izvajali naloge družbene samozaščite skladno z obrambo razvojnim načrtom za obdobje 1986-1990 Na področju obrambnega načrtovanja bo prednostna naloga novelacija obrambnih načrtov vseh subjektov v skladu z Odlokom o temeljih enotne metodologije in enotnih kazalnikih za izdelavo obrambnih načrtov. Pri dograjevanju mobilizacijskih priprav bo težišče dela na usklajevanju priprav med enotami oboroženih sil in družbenogo-spodarskim in družbenopolitičnim sistemom. Organizacije združenega dela in druge samoupravne organiza-cije in skupnosti bodo zagotavljale skladnost razvoja proizvod-nih, storitvenih, materialnih in drugih zmogljivosti z nalogami in potrebami, ki izhajajo \z obrambnih in varnostnih načrtov. Krepili bomo razvoj družbene samozaščite ter nadaljevali s strokovnim in praktičnim usposabljanjem narodne zaščite v kra-jevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Dograjevali bomo obrambne in varnostne načrte pri vseh nosil-cih obrambno-varnostnih priprav. Nadaljevali bomo z opremljanjem in usposabljanjem enot in štabov teritorialne obrambe ter zagotavljali vse potrebne pogoje za skladiščenje opreme. Na področju civilne zaščite bomo še nadalje kadrovsko krepili enote in štabe ter jih opremljali in strokovno usposabljali. Krepili bomo mobilizacijsko sposobnost vseh nosilcev obrambno-varnostnih priprav. Ažuriral: in dopolnjevali bomo kurirski sistem za izvajanje mobilizacije enot JLA in TO ter izvajali poskusne mobiiizacije. Dograjevali bomo tudi vojno upravne zveze in gradili javna zaklonišča kot dvonamenske objekte. Izvajali bomo strokovni nadzor nad izdelanostjo obrambnih in varnostnih načrtov pri temeljnih nosilcih obrambno-varnostnih priprav na območju občine in jim nudili ustrezno strokovno pomoč. , VIII. POŽARNAVARNOST SIS za varstvo pred požarom in občinska gasilska zveza občine Ljubljana Vič-Rudnik bosta v letu 1987 ustvarjale pogoje za izboljšanje požamo varnostnih razmer v občini. Posebno skrb bosta posvetili preventivni dejavnosti ter stro-kovni vzgoji gasilskega kadra enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih, v gospodarskih organizacijah, šolah, vzgojno - var-stvenih ustanovah ter prebivalstva s strokovnimi predavanji in propagandnim gradivom posebno v oktobru, mesecu požarne varnosti. V okviru programa investicij SIS za varstvo pred požarom občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki ga izvaja skupaj z občinsko gasilsko zvezo, ter v okviru dotoka finančnih sredstev bo SIS za varstvo pred požarom sofinancirala: - gradnjo in večje adaptacije gasilskih domov, - nabavo vozil (cisterne in orodna vozila), - nabavo motornih brizgalk, - gradnjo vodnih bazenov, vodna zajetja, - nabavo tehnične opreme V HF - nabavo RBH opreme in tehnične opreme za gašenje in reše-vanje, - izdelavo požarno-varnostnih načrtov v krajevnih skupnostih in gospodarskih organizacijah, - okrepitev požarno varnostne službe z dislocirano enoto Gasilske brigade v zgradbi gasilskega doma na Brezovici. IX. PROMETNA VARNOST Na področju prometne varnosti se bomo zavzemali za izbolj-šanje pogojev v cestnem prometu. Zaradi zaskrbljujočega porasta prometnih mesreč v občini bomo preko Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu aktivirali vse subjekte, ki vplivajo na prometno varnost. Posebno pozornost bomo posvečali odpravljanju oziroma zmanjševanju črnih točk in vključevali v reševanje prometne varnosti tiste krajevne skupnosti ter organizacije združenega dela, ki dosedaj niso sodelovale pri reševanju te problematike. Redno bomo analizirali in spremljali stanje prometne varnosti v občini in sprejemali konkretne ukrepe za izboljšanje stanja. X. OBČINSKI UPRAVNI ORGANIIN STROKOVNE SLUŽBE V letu 1987 bomo nadaljevali z aktivnostjo zagotavljanja polne zaposlenosti vseh delavcev v občinskih upravnih organih in stro-kovnih službah tako, da bomo vzpostavili optimalni odnos med nalogami, organiziranostjo in številom delavcev, ki naloge izvršu-jejo. Nadaljevali bomo s postopnim izboljševanjem kadrovske strukture ter usposobljenosti zaposlenih delavcev za opravljanje del oziroma nalog na katere so razporejeni in sicer z izobraževa-njem delavcev ob delu in iz dela ter zaposlovanjem novih delav-cev, ki v celoti izpolnjujejo pogoje za zasedbo prostih del in nalog. Tekoče bomo spremljali število rešenih ter nerešenih zadev, analizirali vzroke za nerešene zadeve ter jih odpravljali. V primeru subjektivne odgovomosti delavcev za prepočasno in neodgo-vorno reševanje zadev bomo dosledno izvajali ukrepe oprede-Ijene s samoupravnimi splošnimi akti delovne skupnosti. Bol) dosledno bomo nagrajevali dobro delo in sankcionirali slabo. Večjo učinkovitost bomo dosegli tudi s posodabljanjem in širitvijo avtomatske obdelave podatkov. Glede na določbe statuta mesta Ljubljana v letu 1987 predvide-vamo reorganizacijo uprave za družbene prihodke (organizacija inšpekcijskih služb na mestu) ter sekretariata za občo upravo in proračun (prehod krajevnih uradov v okvir mestnega sekretariata za notranje zadeve). Sredstva za delo upravnih organov in strokovnih služb bomo zagotavljali v skladu z razpoložljivimi sredstvi splošne porabe. Zmanjšali bomo materialne stroške tam, kjer imajo delavci uprav-nih organov in strokovnih služb vpliv na njihov obseg. Osebni dohodki delavcev v upravnih organih in strokovnih službah se bodo letu 1987 usklajevali z rastjo osebnih dohodkov v gospodar-stvu. XI. UKREPIZAIZVAJANJE RESOLUCIJE Nosilci nalog prevzemajo odgovornost za njihovo uresničitev in jih morajo upoštevati oziroma vnesti tudi v svoje plane v letu 1987. Izvršni svet bo mesečno spremljal izvajanje resolucije in o izvajanju tekoče obveščal skupščino. Izvršni svet bo tekoče spremljal in zahteval od izvajalcev opremljanje industrijskih con s komunalno infrastrukturo v ... opredeljenih rokih. V OZD, kjer bodo med letom ugotovljena večja odstopanja od opredeljenih ciljev, bo izvršni svet ugotovil vzroke za taka , odstopanja in predlagal ustrezne ukrepe. Izvršni svet in upravni organi bodo podrobnejši program svojih aktivnosti za uresničitev resolucijskih ciljev opredelili v svojem programu dela. Upravni organi bodo o uresničevanju programa poročali izvrš-nemu svetu, ki bo spremljal izvajanje te resolucije in s svojimi aktivnostmi zagotavljal njeno uresničitev ter o tem poročal skupščini. ODGOVORI NA PRIPOMBE DELEGATOV SKUPŠČINE, Kl JIH V PREDLOGU RESOLUCIJE Nl BILO MOGOČE UPOŠTEVATI Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je obračunavala osnu- tek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljub- Ijana Vič-Rudnik v obdobju 1986-1990 za leto 1987 na 5. seji zbora združenega dela, družbeno političnega zbora in zbora ,. krajevnih skupnosti dne 29. oktobra 1986. Pripombe podane na Osnutek resolucije je izvršni svet obrav-naval ter jih večino smiselno vključil v predlog resolucije. Posebej pa navajamo tiste pripombe in odgovore nanje, ki jih pri pripravi predloga ni bilo mogoče upoštevati. 1) " " ' ¦ 2.2. ZAPOSLOVANJE IN IZBOLJŠANJE KADROVSKE STRUK- TURE Menimo pa, da bi bilo potrebno v fazi priprave predloga neko- : liko konkretizirati zadeve na nekaterih področjih. N.pr. pri zapo-slovanju in izboljšanju kadrovske strukture. Tu bo verjetno potrebno poleg povezovanja OZD s šolami preko delegatskega sistema določiti konkretne delovne organizacije, ki bi sodelovali s svojimi dolgoročnejšimi plani - novimi, s čemer bi lahko .., delovne organizacije pridobivale ustrezen kader iz šol. ."¦'..¦.;-• . (predsedstvo OK ZSM) „., . ODGOVOR: Na področju zaposlovanja je pripomba upoštevana s tem, da se bodo OZD povezovale s šolami usmerjenega izobraževanja predvsem glede dolgoročnega načrtovanja potreb po ustreznih kadrih. Na področju zaposlovanja je veliko inštitucij, ki skrbijo za programe izobraževanja, katerim OZD posredujejo kakšne kadre potrebujejo glede na plan razvoja. Zato bi bilo nesmotrno v resoluciji opredeljevati posamezne OZD. 2) ¦.-.*¦¦ 2.4. Investicije '• - v cilju investicijske politike bi kazalo posebej izpostaviti cilje *•' z deieži modernizacije in prestrukturiranja tako, da bomo ob dejanski zavezanosti tudi realno planirali vire za izpolnitev nalog in ocenjevali pozitivne rezultate teh, stalno prisotnih in nujnih ;" specifičnih usmeritev. (pred. obč. konf. SZDL) ODGOVOR: Pripomba je bila v bistvu že zajeta v osnutku resolucije v poglavju 2.4. Investicije, peti odstavek, ki kot ciij opredeljuje naložbe v modernizacijo in prestrukturiranje proizvodnje. 3. ¦'•aj 3.1. INDUSTRIJA Naša delegacija KS Brdo je tudi smatrala, da je glede globalne usmeritve rast preoptimistična in da bi bilo morda bolje reči konkretno industrijska rast za 8%, če je letos 10% nižja kot je predvideno. Bolje je reči, da smo pesimisti ali pa, da najbrž takšne rasti ne bomo dosegli. (Golob - KS Brdo) ODGOVOR; Po predlogu resolucije so se gibalne usmeritve spremenile in je cilj glede rasti industrijske proizvodnje še bolj smelo zastavljen. Predvidena 10 odstotna rast industrijske proizvodnje ter 6 odstotna rast družbenega proizvoda, temelji na predvidevanjih OZD s področja industrijske proizvodnje za naslednje leto, ki so bila zbrana z anketnim listom ter so obdelana in prikazana v tabelni prilogi. 4. SOCIALNI RAZVOJ: 4) Predlagajo uvrstitev v resolucijo tudi gradnjo PŠ Turjak in Rob (KS Velike Lašče, Rob, Turjak) 5) Predlaga, da se kot prednostno investicijo na področju osnov-nega šolstva obravnava dozidavo OŠ Velike Lašče. Poleg tega predloga predlaga uvrstitev tudi reševanje prostorske problema-tike podFužnične šole Turjak. (Konf. deleg. št. 32) 6) predlagajo prednostno reševanje problematike OŠ Velike Lašče, ter takojšen pristop k pripravam za lokacijsko in ostalo dokumen-tacijo za gradnjo podružničnih šol na Turjaku in v Robu. (DPO Velike Lašče) Odgovori: Dograditev OŠ Velike Lašče je uvrščena v resolucijo, glede priori-tetnega reševanja problematike te šole pred drugimi šolami pa bo potrebno aktivnosti peljati preko občinske izobraževalne skup-nosti. Za PŠ Rob in Turjak ni pogojev, da bi jih uvrstili v resolucijo občine. Obe investiciji nista niti v planske dokumente osnovne šole niti izobraževalne samoupravne interesne skupnosti in sred-njeročni plan občine. V skladu z dogovorom z dne 29. 9. 1986, bo v letu 1987 tekla priprava prostorske dokumentacije in program-skih osnov. Po izdelavi tega pa bo potrebno doreči vire financira-nja obeh šol. Mesto usklajevanja za to je Občinska izobraževalna skupnost. Zato pozivamo delegate osnovnih šol in krajevnih skupnosti, da aktivno sodelujejo pri uvrščanju obeh objektov v planske dokumente SIS. 5. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA • 7) pri urejanju prostora je glede na težje pogoje gradnje in drago gradnjo potrebno iskati rešitev za izravnavanje višjih stroškov na katerih področjih naše občine, kar bo prav gotovo pripomoglo k hitrejšemu pridobivanju interesentov za te lokacije, omogočilo pa zlasti stanovanjski gradnji večji prodor ter prispevalo k realizaciji določila o hitrejšem razvoju takoimenovanega Ijubljanskega »juga«. (DPZ) ODGOVOR: Izravnavanje stroškov opremljanja stavbnih zemljišč v Ijubljan-skih občinah je predvideno z Dolgoročnimi in Srednjeročnimi planskimi dokumenti. Ravnotako se ta politika odraža v ustanovitvi enotnega sklada stavbnih zemljišč. Do konkretizacije prelivanja stroškov iz manj zahtevnih ureditve-nih območjih v bolj zahtevno bo prišlo z deiovanjem Sklada stavbnih zemljišč mesta Ljubljane. 8) Promet in zveze: opredeliti se glede razvoja kabelske televizije. (Konf. del. št. 30) ODGOVOR: V skladu s stališči in usmeritvami Socialistične Republike Slove-nije bomo uresničevali enoten koncept razvoja in vzpostavljanja kabelsko-distribucijskih sistemov, kabelske televizije in spreje-manja ter posredovanja satelitsko oddajanih radiodifuznih sig-nalov. 9) ' Večkrat smo že postavljali vprašanja, predlagi... tokrat pa odločno zahtevamo, da se resoluciji oz. pri pripravi predloga za leto 1987 vnese tudi sledeči odstavek: »Do uvedbe dokončne avtobusne proge št. 17 do Trga OF, se bo takoj začasno podaljšala obstoječa proga najmanj do Trga osvo- boditve s celotno povezavo.« (KS Barje) odgovor: Predlog KS Barje za začasno ureditev avtobusne proge št. 17 ni možno vnesti v predlog Resolucije o izvajanju Družbenega plana občine, Vič-Rudnik za leto 1987, ker za to ni podanega soglasja. Problematika avtobusne proge 17 je bila posredovana strokov- 15 nim službam Ijubljanskega potniškega prometa s predlogom' začasne rešitve. Ljubljanski potniški promet in Mestni potniški promet sta predlog podprla in pripravila tehnično dokumentacijo za začasne rešitve in sicer, da se proga začasno izpelje do Trga osvoboditve. Omenjeni predlog je bil posredovan v soglasje pristojnemu mest-nemu upravnemu organu Komiteju za komunalno gospodarstvo, promet in zveze, ki pa je vsled preobremenjenosti s programi MPP v središču mesta predlog zavrnil. 10) 5. 4. 2. KOLEKTIVNA KOMUNALNA RABA Smatramo, da je bila KS prikrajšana oziroma iz programa pomo-' toma izpuščena. Potrebo po uskladitvi oziroma dopolnitvi uteme-Ijujemo z naslednjim. Prizidek k osnovni šoli Bičevje je bil zgrajen z samoprispevkom III., ter izdano uporabno dovoljenje 18/9-1984. Vendar je treba dopolniti, da je bilo izdano le pogojno uporabno dovoljenje s tem, da se asfaltira tudi Splitska ulica. Delegacija smatra, da je treba pogoj iz uporabnega dovoljenja izpolniti ter asfalfiranje Splitske ulice uvrstiti v program 1987, ker je v nasprotnem primeru tudi izdano uporabno dovoljenje vprašljivo. (KSMalči Belič) ODGOVOR: Asfaltiranje Splitske ulice je po Srednjeročnem planu KSLO za obdobje 1986- 1990 predvideno v letu 1988. Splitska ulica v osnutku programa KSLO za leto 1987 ni vklju- čena, zato je tudi nismo uvrstili v osnutek resolucije za leto 1987. 6. KRAJEVNE SKUPNOSTI Merimo, da je poglavje preskromno in posplošno obdelano. Zato predlagamo da se to poglavje dodela, zlasti področje funkcioni-ranja krajevne skupnosti, funkcioniranja delegatskega sistema ter področje samoupravnega razvoja. Smotrno, da bi bilo smi-selno v okviru delovanja delegatskega sistema predvideti združe-vanje nekaterih delegacij, morda po sistemu konference delega-cij, odvisno od vsebine gradiva. Take in podobne akcije in usme-ritve naj bi pripravljala posebna komisija za samoupravni razvoj KS, ki je v nekaterih občinah dokaj uspešen, za našo občino pa ne vemo niti, če sploh obstaja. (KS Malči Belič) ODGOVOR: ¦ Prvi del vprašanja je upoštevan pri resoluciji za leto 1987. Drugi del vprašanja odgovarja Občinski svet ZSS in OK SZDL. Za četrti mandat delegatskega sistema smo na OS ZSS Ljubljana Vič - Rudnik skupaj z OK SZDL Ljubljana Vič - Rudnik predlagali določeno združevanje delegacij v konference delegacij za SIS. V primerih KS in OZD smo s takšno ponudbo uspeli tako v le-teh predelih povezujemo v enotno konferenco več KS in OZD. Z gotovostjo že v začetku četrtega mandata lahko trdimo, da je to' racionalen pristop, ki tudi prispeva k vsebinskemu delovanju delegatskega sistema. Na področju mestnih KS kljub istemu predlogu nismo uspeli.. Imeli smo vrsto sestankov, na katerih so predstavniki le-teh KS izražali bojazen o kratenju samoupravnih pravic. Predstavniki teh KS so tudi prevzeli vso odgovornost za udeležbo na skupščinah SIS, kot tudi za vsebinski prispevek v skupščini SIS. Kljub izraženim dvomom pobudo sprejemamo in smo pripravljeni za sodelovanje. Smatramo, da je potrebno obllke organiziranosti prilagoditi potrebam v smislu izoboljšanja vsebina. TABELA: Ocena realizacije količinskega obsega proizvodnje v letu 1986 v primerjavi z letom 1985 in planiran količinski obseg proizvodnje v letu 1987 O Z B Ponder I«D-gj- INDŽfc- Sfs^1" PLiH *a l»to 37 DO KIP 1,7 112 99(255) 156 112 DO LIVAR TOZD LBK L,6 119 12« 153 105 DO AVT.TOZD UIEH. 2,9 109 109 116 118 DO AVT.TOZD TGII 3,4 13« 113 102 110 DO PLUTAL 3,7 100 69 115 133 DO CKIG 3,1 112 95 104 10» DO TOVIL 3,8 101 95(99) l'O2 105 DO EM0NA IPK0 1,3 112 111 80 130 DO IGO 9,1 105 102 100 103-105 DO SL.ŽIČNICA 2,1 115 106 107 lic DO IV TOZB ILIHIJA 1,9 112 84 80 133 DO IV TOZE KOZM. 7,7 112 98 101 116 DO SILVAPHOBUKT 0,6 110 105 103 10» DO H0JA 7,2 104 100 102 107 DO RAŠ.TOZL KOHF. 0,6 106 103 92 103 BO ZMASA 1,5 98 98 98 102 DO IUV TOZD GALA. 0,4 104 123 120 103,5 DO TTL TOZB TORB, 0,5 123 ' 110 104 DO TTL TOZD PBOI. 18,7 98 88 92 103 DO K0LMSKA TOZD V. 4,8 105 101 104 110 DO TISKARHA 8,7 96 94 DO GPC TOZD OP 2,4 105 100 102 DO SUR.HB TOZB LJ. 6,2 100 100 103 DO TIPR0 . 95 fil4e8§a 125 DO MEKCATOR-KOIillf. 85 |^a jj| 118 BO DIH.TOZD IEKSI. 0,6 11? 95 fl8fiesSa 150 DO MERIMA ELE. 3,5 108 114 126 OSTALE OZS 8,0 SKUPAJ OBČIHA 100 107 101 102 + 110 * OPOMBA:ocena realizacije količinskega obsega proizvodnje občine za leto 1986 in plan za leto 1987 za-občino sta izračunana na podlagi podatkov OZD, vzetih iz ankete, ter izražata razmerje med: vsota zmnožkov indeksa ocene (plana) OZD ter ponderja OZD / vsota ponderjev OZD ponder = delež družbenega proizvoda OZD v dr. proizvodu =• občine v letu 1985 . ; TABELA. 2 : HEDNARODNA MENJAVA NA PODRO&TO KONVERTIBILNEGA IZVOZA ~ Z ZPonder -„,-„85 t^I-IX/86 SCENA DO KOHCA LETA 1986 OCENA ZA LETO 1987 ° L u HX/86 ^^m" ^^I-H/85 ReallSačija Zr~5eaIIž785~ i^, 1987 _________________________________________________plana________ Realiz.85 Realizaci.ia 8b _____ DO SUROVIHA MB.TOZD LJ. 0,9 73 32 Izvoz vezan ua dovoljenja DO SLOVENIJALES ŽIČNICA 0,8 291 33 98 88 ?" DO Avtomontaža TOZD UTEN. 6,6 126 118 82 92 131 DO Avtomontaža TOZD TGN 4,0 270 92 101 . 74 106,4 DO TOVIL 1,0 71 43 60 60 166 DO KIG ' 2,6 43 169 100 290 102 DO IGO 0,7 125 10 Izvoz ne bo realiziran 110 glede na plan DO Plutal 13,6 87 97 100 154 ¦ 116 DO HOJA 11,5 62 47 • 55 70 157 DO SLOV.SILVAPRODUKT 0,7 116 109 138 121 105 DO ILIRIJA - VEDROG 16,8 101 106 125 135 110 DO ISKRA IEZE TOZD SEM 2,4 132 86 100 106 112,5 DO INŠTITUT JOZEF STEFAN 0,3 609 67 100 visoko preseg. 200 izvoz storitev DO IEVT 0,6 83 70 138 171 115 izvoz storitev DO ZMAGA 0,7 71 99 100 173 50 DO IB ELEKTROPROJEKT 0,2 38 13 75 141 180 izvoz storitev DO IZIP TOZD Tehnomont 0,01 619 24 100 102 300 DO ISKRA SEHVIS 0,05 63 340 25 892 1000 DO JCOLINSKA TOZD VINOCET 6,4 100 139 90 103 95 DO MIZARSTVO IG 0,4 215 138 200 305 113 DO KZ VELIKE LAŠČE 1,0 105 55 80 134 125 DO GG LJUBLJANA ^3,9 89 147 145 94 90 DO ISK.HA MtEimA ELKKTR. 5,4 161 205 82 113 130 glede na plan DO IUV TOZD GALANTERIJA 0,6 190 86 50 97 150 DO EMONA IPKO 0,2 6 87 visoko preseganje 166 DO Wi TOZD POSESTVA 0,1 ' 200 100 DO TISKIRHA 0,1 50 55 . iOO 637 ' 127 DO TOBAČNA TOVARNA LJ. 18,3 2 5294 85 visoko preseganoe 112 DO OZ TRIGLAV 0,1 192 177 102 visoko preseganje 200 DO ASTRA ARS INŽENIRING 0,08 DO MIZARSTVO VIČ 0,1 167 50 100 91 167 DO MIZARSTVO TRNOVO 0,04 24 23 50 90 251 DO DINOS TOZD TEKSTIIiCA 181 110 visoko preaeganje 100 DO TIPRO 0,01 izvoz zgol.i vzorčmh _____________________________________________________________ _ ______količin___________ §^y?AL_2?L5M_ _____^oo _ _____ _____________ __ _ 121 OPOMBA: Ocena rasti konvertibilnega izvoza občine je izračuaa na podlagi primerjave: jf,D_ vsota zmnožka ocene rasti OZD x ponder OZD vsota ponderjev OZD ponder = delež konvertibilnega izvoza OZD v konvertibilnem izvozu občine v obdobju januar - september 1986 VIR: Carinske deklaracije OZD, Narodna banka Slovenije