Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna	naročnina	....	Lir	3.000
34170 nrnHoc. Hnro p;o-,™tta is . T»1 8^.177 Letna naročnina.»	6.000	I
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . >» 8.000
34135 Trst, Vicoio delile Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XXVIII. - Štev. 8 (1390)	Gorica	-	četrtek,	19.	februarja	1976	-	Trst	Posamezna	številka	Lir	150
Na poti v Damask ?
Premišljevanje o Španiji
Mnogi, zlasti pa izobraženci vse prepogosto nasedajo črno-belemu gledanju; kdor ni ravno levo, jim je kar »desničar« ali pa nazadnjaški, nenapreden, v najboljšem primeru »konservativen«. Katoličani, ki br^iijo krščanske vrednote, so jim »reakcionarji«, včasih in po potrebi pa »fašisti«.
Nekateri zmorejo ugotoviti, da so na svetu vse diktature enake. In domače razmere nezavedno istovetijo s Tretjim svetom, kot so bili pravkar brali ali gledali na televiziji. Komunizem v obliki nekega nejasnega »demokratičnega centralizma« jim je nič več in nič manj kot zakonitost zgodovinskega razvoja, pa naj pride s propagando ali s terorjem kot ga še danes izpričujejo »osvobodilne« vojne po svetu.
DIKTATURE Z RAZLIČNIM OBRAZOM '
Stvarnost sama seveda še zdaleč ni tako preprosta. Nekega komunizma Aleksandra Dubčka ni primerjati s policijskimi režimi sovjetskih vodij, tudi po Stalinu, tudi s »popuščanjem« napetosti nekega Brežnjeva. In prav tako ne samosvoje poti romunskega Ceausescuja, z izredno togim in trdim notranjim komunističnim režimom, z madžarskim komunizmom pod Janošom Radarjem, ki se Sovjetom sicer v celoti podreja, a znotraj države skuša reševati, kar se rešiti da. Posebna jugoslovanska pot maršala Tita pa je menda še bolj znana, dasi Ie-to ne spreminja dejstva, da v Jugoslaviji ne bi vladala »diktatura proletariata«.
Prav tako velike razlike se pojavijo med fašističnimi ali skoraj-fašistlčnimi režimi, še nekdanje fašistične Italije in nacistične Nemčije ni mogoče naravnost primerjati in tudi ne danes falangistične špani-nije in do včeraj Portugalske. Sicer pa, zakaj samo neko zunanje primerjanje, ne pa toliko ustrezno preučevanje vsakega primera posebej?
ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Tako za pravilno presojo španskih razmer danes ni mogoče spregledati španske državljanske vojne pred 37 leti, v kateri se niso spopadli v prvi vrsti španski fašisti in komunisti. Bodisi eni kot drugi so bili na začetku državljanske vojne leta 1936 prav borni skupinici, vsaka na svoji strani. In to tako po vplivu kot po številu.
Veliko močnejši so bili na eni strani tradicionalisti, ki so se bojevali za ohranitev španskih izročil; katoličani, zaskrbljeni za svoje cerkve; karlistični kmetje v Navarri, zagrenjeni zaradi padca monarhije; plemiči, ki so si hoteli ohraniti posestva svojih dedov in predpravice; oficirski krogi, naučeni že stoletja posegati v politiko, če so vladarji, bodisi kralji ali predsedniki, odpovedali.
Na drugo stran pa so se postavili anarhisti, sindikalisti, katalonski in baskovski nacionalisti, meščanski liberalci in republikanci, zagovorniki laične šole, revni kmetje, komunisti, komunisti-oporečniki, tovarniški delavci, pa tudi mali obrtniki in rokodelci. Na obeh straneh je bilo približno enako število akademikov in umetnikov.
Posledice: žrtev je bilo pol, vseh mrtvih pa cel milijon; stotisoč republikancev je šlo v begunstvo in po vojni so potujoča frankistična sodišča obsodila več tisoč republikanskih funkcionarjev in častnikov na smrt.
GIBANJE »OPUS DEI«
Toda kar se danes v Španiji dogaja, to ie prehod frankističnega režima v demokracijo, ni predvsem posledica delovanja nekoč poraženega protitabora in tudi ne terorja baskovskega gibanja ETA. Notra-nje-politično odpiranje je danes samo eno od vrste ukrepov, ki so se začeli v resnici še za časa diktature Franca.
Že prej je prišlo do odprtja v zunanji Politiki, do načrtovanja modernega gospodarstva in s tem povezane preosnove družbenega ustroja. In prav tako do sprostitve svobode tisku in založništvu. Te spre-
membe je izvršila skupina politikov, ki niso pripadali španski falangi. Med njimi je veliko članov krščanskega gibanja »Opus Dei«.
Komunistična in protiverska propaganda je to sodelovanje spretno izrabila zato da je to organizacijo prikazovala kot kapitalistično in politično tvorbo, ki da se povezuje s frankizmom (fašizmom). Toda gibanje »Opus Dei« je večkrat poudarilo, da so njegovi člani privrženci najrazličnejših političnih gledanj in da si njih nazori medsebojno in tudi zelo nasprotujejo. članstvo pa je zasebne narave in njegov namen je po določenih smernicah poglobiti pristno krščansko življenje.
Najvidnejša osebnost med to skupino modernih španskih politikov, in mogoče najsposobnejši med njimi, je verjetno Manuel Fraga Iribame, ki ga je Franco že leta 1962 postavil za propagandnega ministra in ministra za turizem. Iribame tedaj ni postavil samo temeljev razvoju Španije v turistično velesilo, ampak tudi objavil, ob vednosti Franca, odlok o svobodi tiska in založništva.
Kdor španskim razmeram že dalj časa sledi, je lahko ugotovil, da je pripadal največji in najvplivnejši španski dnevnik »Ya« v Madridu že pred Iribamovim odlokom krščansko usmerjeni skupini, dnevnik »ABC« pa monarhistični organizaciji, kljub temu, da je glasilo edine španske stranke z imenom Falange dejansko dnevnik »Arriba«. Kaj takega bi mogoče pričakovali edino še v komunizmu s človeškim obrazom na Češkoslovaškem pod Dubčkom. Med drugimi pa še v razmeroma odprtem jugoslovanskem samoupravljanju ne.
UMIRJENA POT V DEMOKRACIJO
In če danes doživljamo, da po madridskih cestah urejeno korakajo kolone delavskih demonstrantov, ob špalirju policajev, ki negibnih obrazov gledajo njih stisnjene pesti kot v času antifašistov tridesetih let; da španska krščanska demokracija javno zaseda v Madridu, dasi ni (še) zakonita; da so v Madridu in drugih mestih stavke, potem ni to nič bistveno novega, kot bi hotel prikazovati komunistični tisk.
že pod Francom je bilo v letu 1966 v najpomembnejših panogah gospodarstva 450 stavk. In leta 1970 že 1.800. Takrat kot danes še vse nezakonite. Režim se že dolgo časa zaveda, da je treba dati delavcem večjo možnost po uveljavljenju njihovih zahtev. Zato se raje spreneveda in dopušča samostojno izbiro delavskih komisij v tovarnah. Te so bile in so sicer nezakonite, toda učinkovite za ublažitev delovnih sporov in omiljenje stavk v primeri z uradnimi sindikati ter njih birokracijo.
Frankistični režim se preobraža in s tem spodnaša temelj starim strukturam, španska levica danes ne more več računati, da bi ob morebitnem povratku na oblast mogla izbojevati tisto, kar je za časa svoje vlade zamudila. Ne bi ji pa tudi manjkalo nalog, če se ji vrnitev posreči. To dokazujejo medsebojno učinkujoče spodbude med liberalnimi krogi v vladi in demokratično opozicijo, ki sedaj stopajo v ospredje; tako npr. prenehanje terorja podtalne baskovske ETA ali privolitev zahtevam stavkujočih...
Vzrok več, da se nam danes ni bati več le za Costa Bravo ali za Costa del Sol, ampak tudi za Španijo v celoti ne.
k. 1.
Nadzorstvo nad Solženicinom
Nobelov nagrajenec Aleksander Solženi-cim živi s s.vajo družino v izgnanstvu v Švioi v predmestju Zuricha. V razdalji 500 metrov od njegove vile so se mastamdld šitirje agenti sovjetske tajne policije KGB, ki pisatelja noč in dam nadzorujejo in skrbno paaijo na vsak njegov (korak in na osebe, iki prihajajo na obisk. Solženi-cin živi skrito in osamljeno. Delo in družina, to je vse, ikar ga še zanima.
FRANCOSKA KOMUNISTIČNA PARTIJA NA RAZPOTJU
Pred kratkim se je v Saint-Oue-nu blizu Pariza zaključil XXII. kongres francoske komunistične partije (PCF), stranke, ki je skupno z italijansko komunistično partijo ena najmočnejših na Zahodu. Kongresi zahodnih komunističnih partij predstavljajo danes gotovo edinstveno priložnost, da lahko pobliže spoznamo vsaj boječo dialektiko znotraj komunističnega sveta. Ti kongresi so nekak politični barometer, ki prikazuje vremensko stanje v nekdaj monolitnem marksističnem taboru.
Komunistične stranke zahodne Evrope so v zadnjih letih šle nekoliko svoje poti v socializem. Po znani destalinizaciji od strani Ni-kite Hruščeva (tudi ta se je izvedla na nekem XXII. kongresu!), ki je spravila v veliko zadrego zlasti zahodne komuniste, so se stranke »delavskega razreda« na Zahodu znašle v hudi zagati. Niso mogle več tako slepo sprejemati navodil in ukazov iz Kremlja, saj je prav obtožnica sovjetskega dvaindvajsetega kongresa za vedno razbila dogmatično vero v eno »religijo«.
lahko rekli o razpletu zadnje vladne krize, fci se je pričela 7. januarja, zaključila pa 11. februarja. Trajala je polnih 35 dni in se ikončala z najbolj slabotno rešitvijo: z enobarvno demolorščamslco vlado, iki ji spet načeluje Aido Moro im je to že peta vlada, katero on vodi.
Vladno krizo iso kot znano sprožili socialisti. Kaj so .si od nje obetali, še danes ni jasno. Edina logična posledica bi morala biti razpust parlamenta, saj vlada brez trdne večine sploh ne more vladati. Ko so pa socialisti videli, da nobena od stramik, pričemši od .komunistov, noče predčasnih volitev, so se potegnili nazaj in izjavili, da enobarvna demokršoamski vladi ne bodo delali 'težav. Ne bodo glasovali zanjo, pa itudi ne proti in opredeljevali se bodo od primera do primera.
Mnogi so od Mora pričakovali, da bo v vlado vključil nova imena, pa je ostalo vse po starem. Nadomestil je le štiri bivše republikanske ministre ter poiskal novega za notranje ministrstvo. To je sedaj vodil Guii. Prav med vladno ikrizo pa je izbruhnil škandal »Lockheed«.
Lockheed je severnoameriška letalska tovarna, ki je na debelo podkupovala ra-
Sledili so še drugi hudi potresi: madžarska vstaja leta 1956 ter praška pomlad 1968 z velikimi razočaranji ter poklapanimi upi, ki so si sledili. Socializem s človeškim obrazom, ki ga je nakazal Aleksander Dubček, so kmalu nato spet poteptali sovjetski tanki. Tudi zahodni komunisti so spoznali, da je edino zveličavna linija Moskve le v precepu. Kaj torej narediti?
Že več let sem se posebej komunisti v Italiji in Franciji gibljejo po nekakih novih poteh. Italijanska partija je z Berlinguer-jem vrgla v politično areno klic po »zgodovinskem kompromisu«, ki pa še vedno ni našel ugodnih tal za svojo rast. PCI pa skuša kljub temu na vse načine priti do odločilne besede v državi, zato se poslužuje sindikatov, socialnih, kulturnih in drugih možnih posegov v politično življenje.
MARCHAIS ZAVRAČA »DIKTATURO PROLETARIATA«
Svojo lastno pot je hotela izbrati tudi portugalska komunistična partija, ki se je v začetku, hitro po zrušitvi Caetanovega režima, s Cunhalom odločila za plu-
la. Tako naj bi tudi minister Gui, potem ko je prejel podkupnino, odobril naikup 14 bojnih lentah vrste Hercules. Politična pamet je torej zahtevala, da je Moro Guia izločil iz nove vlade in ga nadomestil s Cossdigo.
Nova vlada je zaprisegla v četrtek 12. februarja, 'parlamentu pa se je predstavila ta četrtek 19. februarja. Za seboj ima le šibko večino in so ji za sedaj zagotovili poleg DC neposredno podporo edinole socialdemokrati, socialisti, republikanci in liberalci pa se bodo pri glasovanju o zaupnici vzdržali.
Je pa gotovo, da bo Moro prve aviire uspešno premostil, saj je njegova vlada nastala prav zato, iker nihče drug od strank bivše leve 'sredine ni hotel prevzeti neposredne odgovornosti v novi vladi. Prijetnega življenja ita vlada gotovo ne bo imela in dolgega verjetno itudi me.
Za sedaj je poglavitna naloga vlade, da mora sprejeti nujne ukrepe za .izboljšanje 'gospodarskega položaja, Skii se slabša iz dneva v dan. Taiko je bila v ponedeljek 16. februarja vrednost lire v razmerju do USA dolarja 770, kar znači 12% razvrednotenje, na črni borzi pa se je prodajal dolar za 880 lir.
ralistično politično smer. Kmalu zatem pa so se stališča radikalizirala in Cunhal je s pomočjo vojske kmalu zaprl dejansko demokratizacijo portugalske družbe. Le zadnji čas je spet partija po odločnem posegu demokratičnih sil morala stopiti v ozadje.
Pa v Franciji? Georges Mar-chais, nesporni sedanji voditelj francoskih komunistov, je že pred leti ubral svojo novo politiko, ki jo pa v Moskvi gledajo z velikim sumom. Ko se je že pred leti povezal v Mitterandom za skupne volivne nastope socialistov in komunistov v združeni levici, je ubral pot nevarne socialdemokra-tizacije — po mnenju pravovernih komunistov. PCF je s tem pravzaprav zavrgel trda stališča Mau-ricea Thoreza, francoskega Stalina, ali pa njegovega že blažjega naslednika Waldeck-Rocheta.
Sedanji kongres francoskih komunistov je v zaključnem obdobju izglasoval resolucijo z zavrnitvijo nekdaj (za partije »socialističnega« tabora še vedno) obvezne dogme o diktaturi proletariata. Kaj to pomeni?
Diktatura proletariata pomeni v bistvu ne toliko nadvlado delavskega razreda, kar je že Karl Marx proglasil za nujno, pač pa nadvlade skupine, stranke, ki samovoljno »v imenu« nekakega delavskega razreda (v resnici komunistične partije) zavlada nad vsemi plastmi ljudstva in državo.
Z drugo besedo: francoski komunisti se zavedajo, da danes v razviti zahodni industrijski družbi ni več mogoče vihteti nekih zastarelih fraz o proletariatu, ki so lahko veljale v dobi Saint-Simona in Marxa, ne pa v dobi jedrske energije in potrošniške družbe!
Prav v času zadnjega kongresa smo lahko v pariškem «Le Fi-garo» brali zanimivo študijo Ane Kriegel, profesorice na univerzi v Nanterre, o pravi podobi PCF. Med drugim lahko tu beremo, da je francoska partija pač morala vedno računati na posebnosti pri svojem notranjem razvoju, še posebej zaradi velikega prispevka francoskih razumnikov.
Tako izgleda, da PCF v šestdesetih letih svojega obstoja ni mogla mimo nekaterih prvobitnih značilnosti francoske družbe, saj bi drugače sploh ne mogla obstati. V ostalem pa se je morala povsem prilagoditi potrebam zahodnoevropske družbe.
Kljub vsemu pa je PCF ubrala nekako »romunsko« pot v socializem: znotraj partijskih struktur je ohranila trdno disciplino, medtem ko je na zunaj poudarila večjo nacionalno vlogo. To bi lahko imenovali liberalizacijo brez liberalizma. In v vsem vidi Krieglova še neko skupno podobo vseh evropskih zahodno komunističnih sil, nekak »euro-comunisme«, tj. posebno pot marksističnih strank Zahoda. Do kdaj pa?
KIRILENKO SVARI IN OČITA
Seveda vse to še ne potrjuje, da bi francoski komunisti kar naenkrat postali zastavonoše svobodoljubja! Na istem kongresu sta tako Marchais kot Juquin v razpravi o svobodi mišljenja v ZSSR zelo evfemistično govorila le o nekih omejitvah svobode, v čemer naj bi ne bilo pravzaprav bistvo socializma, za katerega še vedno ostaja Sovjetska zveza idealni vzor.
(Nadaljevanje im str. 2)
zne državnike po svetu (Japonska, Nizo-
Nova Morova vlada, ki jo vidimo na sliki, je dvaintrideseta, odkar je Italija republika, deseta enobarvna in peta pod Morovim vodstvom. Sestavlja jo 22 ministrov in
39 ministrskih podtajnikov
NOVA ENOBARVNA VLADA
»Tresla se je gora, rodila se je miš,« bi zemska, Italija), da tol kupili njena leta-
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Bralci pišejo
Inkove Kulturno delovanje
KRIZA ZAKONA IN DRUŽINE
Vse je danes v krizi, vse se zdi kot da bi se nekam majalo, pravijo italijanski škofje v svojem dokumentu o zakonu in družini. To krizo utemeljujejo ljudje s tem, da smo na preobratu človeške zgodovine in da mora voditi vse življenje človeka neomejena in neprestano nekaj ustvarjajoča svoboda. Odpraviti hočejo vse dosedanje ustanove ali jih vsaj temeljito prenoviti.
Tudi zakon in družino je zajel ta vrtinec, kar zelo moti redno družinsko življenje. Nekateri celo zavračajo zakon kot zgodovinsko preživet pojav, kateri omejuje človekovo svobodo, ki je njegova izrazita lastnost.
Tudi marsikaterega kristjana je že zajela ta miselnost. Več je takih, ki gledajo na zakrament sv. zakona le kot pravni in obredni pojav, ki ga je ustanovila Cerkev, ker so v preteklosti tako zahtevale družbene razmere.
Treba je tem, ki to trdijo, povedati, da bi morali svojo trditev natančno preiskati, kritično presoditi in prinesti tehtne dokaze. Prav je, da se poudarja svoboda izbire ter odgovornosti v življenju dveh, ki usmerjata svoje korake na skupno življenjsko pot, če je mišljeno to kot načrt, ki ga morata skupno poglabljati in uresničevati v življenju, saj je to človeška in krščanska zahteva, če pa se s poudarjanjem neomejene svobode namerava izpodkopati ali celo uničiti zakon in družino, je to uničevanje bistvene družbene	in verske vrednote, ker	bi bila	zakon in	družina	tako	prepuščena
volji posameznikov, nestalnosti čustev in	strasti.
To pa bi ne	bila več pot v svobodo človeka,	temveč v	suženjstvo	strasti,	kar	bi
prineslo nesrečo	posameznikom, uničenje	družine	in smrt narodov.
 .................................    milimi............  im.........................
Kot smo že poročali, je na Korošikem 26. januarja umiril dr. Metod Turnšek, nazadnje župnik na Reberci pri Železni Kapli, pisatelj, narodopisec in vnet kulturni delavec. Njegovo .truplo so 4. februarja prepeljali v Stično na Dolenjskem in ga pokopali v grobnici cistercijanskih patrov. Metod Turnšek je namreč pripadal častitljivemu cistercijanskemu redu.
Turnšek je bili kot človek silno dober, otroško preprost, nepopustljiv idealist, delaven kot mravlja in ves vnet za zamejske Slovence v Italiji in Avstriji. Bil je vzoren duhovnik in je imel obilo prijateljev tudi med nemškimi lizobraiženci in škofi, iki so mu omogočali, da je Občasno izdajal večjezično versko revijo. Hodil je po vzoru svatih bratov Cirila in Metoda, širil njuno oeščanje in se trudil, da bi obnovili Metodovo panonsko-moraivsko nadškofijo.
Tumškovo kulturno delovanje sega na versko, narodopisno in leposlovno področje.
Izmed verskih ali nabožnih knjig so pomembnejše: Leto božjih skrivnosti, doktorska disertacija Krst v prvi Cerkvi, prevod Rimskega misala, Veliki teden -sveti teden, S krstom v Kristusovo Cerkev, marijansko-fliturgični zbornik Gospa Sveta; dolga lata je urejal Kraljestvo božje in Božje vrelce. Nekaj njegovih knjig je -izšlo v nemščini, razprava o Marijinem čaščenju med Slovenci v italijanščini.
Med narodopisna dala spadajo: Pod vernim krovom, narodopisni običaji skozi vse leto v štirih knjigah, narodopisni zbornik s prof. Lenčkom Ob Jadranu, album Slovenija, Od morja do Triglava, dve knjigi, zgodovinska in socialna podoba Beneške Slovenije im Rezije Rod za mejo.
V leposlovju je začal z dramatiko, ko je lata '1936 napisal za 800-letnico stdškega samostana igro v treh dejanjih Popotni križ. V Trstu sta nastali drami v petih dejanjih Država med gorami o izgubi svobode v Karantaniji im Kralj Samo in naš prvi vek. Ogromen je dramski scenarij Zvezdi našega neba (21 prizorov iin 81 oseb brez vojakov) o svetih bratih. Zadnja je igra Krst karantanskih knezov, to je Gorazda in Motim ira.
V 'dramatiki se je Turnšek omejil na najstarejšo slovensko zgodovino, da bi jo odkril rojakom in tujcem, zato je za vsako dalo dobro preštudiral zgodovinske vire, vsaki je dodal tudi narodopisne običaje, da bi varneje podal razmere dm duha časa. Posebno v Državi med gorami se je držal klasične .poetike in igro prepletel z dvema idejama: prva je razširitev države med gorami ali Karantanije v nekako zedinjeno Slovenijo, druga je pokristjanjenje Slovencev.
V vseh igrah je veliko dejanja, zapletov, razpleti pa ise ne odvijajo po življenjskih zakonih, ampak po pisateljevih idealističnih in naivnih nazorih, da morajo Slovenci in dobri ljudje vedno zmagati. Sploh pa v njegovih delih slabih ljudi do konca ni, ker se vsi vzorno spreobrnejo. Risal je v dokaj tekočih verzih.
S prozo se je oglasil lata 1951, ko je izdal knjigo Z rodne grude, zbirko itreh idiličnih novel. Sledil je roman In hrumela je Drava, ki obravnava nemško zasedbo Štajerske med zadnjo vojno. Božja planina in Na Višarjah zvoni sta »zgodovinski višarski povesiti«, prva o nastanku božje poti, druga o Višarjah med zadnjo vojno.
Koroški so posvečene tri knjige: Črni Hanej je povest diz let 1452-64 in ji je središče avguštirtskii samostan v Dobrii vesi. Stoji na Rebri grad je iz leta 1334 in zajema Koroško, Oglej in Gorico. Med koroškimi brati je ramam iz zadnje vojne. Ta romam je morda najboljše Tuimškovo dalo, ker je dobro poglobili slovenske ljudi in živijo tudi notranje življenje, preostro ipa je ločil svetlobo Slovencev in
interniranih Poljakov in Ukrajincev od mračnosti in zlobe Nemcev. Zadnja Turm-škova knjiga je zbirka novel Naš rod v krčih, zamejske novele. Tukaj je združil tržaško, višansko in koroško motiviko.
Kot v igrah je tudi v prozi malo resničnega vsakdanjega življenja, vse dejanje je tako idealno ipridvignjeno, da brav-ca ne more prepričati. Težave v življenju njegovih ljudi sicer so, vendar se kar same odmikajo, njegovi ljudje »predrzno« zaupajo v Boga, ;ki jim vedno pomaga. V vsaki zgodbi je tudi ljubezen, navadno na prvi pogled, vseskozi idealna in s svečarno poroko. Dostikrat je preveč narodopisja, kar ovira dejanje.
Turnšek je bil bolj priden in delaven kot pa resničen umetniški oblikovavec. Ceniti pa je treba njegovo prizadevnost, iskrenost, skrajni idealizem, saj je večino del sam založil v Slomškovi založbi, ki jo je sam vzdrževal, zaupanje vase, da ob neugodnih kritikah ni odložil peresa, žareče irodolj.ubje in skrb za lep in živ slovenski jezik.
Martin Jevnikar
■ Pred tržaškim .porotnim .sodiščem se je v odsotnosti obtožencev v ponedeljek 16. februarja pričel .proces o nacističnih zločinih v Rižarni. Večkratnega umora v obtežilnih okoliščinah sta obtožena Die-trich Allars, odvetnik z bivališčem v Hamburgu in Joseph Oberhaniser, natakar v Miinchnu. Oba sta odklonila priti v Italijo.
91 Na Kubi so z glasovanjem sprejeli novo ustavo. V njej je rečeno, da je poslanstvo Kube podpirati revolucionarna gibanja po svetu. Da to niso prazne besede, pričajo sledeči podatki: v Siriji je
4.000	Kubancev, ki sestavljajo lastno brigado, v Južnem Jemenu 3.000, v Angoli 12.000, v Tanzaniji 500, kjer vadijo gverilce za boj proti manjšinski bali vladi v Rodeziji.
K Severnoameriški zunanji minister Kis-singer je odšel na pot v nekatere države Srednje in Južne Amerike. Obiskal bo Guatemalo, Kostariko, Venezuelo, Kolumbijo, Peru in Brazilijo. Tamkajšnje oblasti gledajo na Kissingerjevo potovanje z določeno rezervo, saj ZDA do Južne Amerike nikdar niso pokazale dosti razumevanja.
■ Argentinska državna predsednica Isa-bala Peron je nepričakovano napovedala novo 'revizijo ustave, ki je iiz lata 1853 in je bila že večkrat .spremenjena. Zato bodo potrebne posebne volitve v ustavodajno skupščino, zaradi česar bodo odložene že napovedane državnozborske volitve. Obeinam je bila odrejena desetdnevna zapora izhajanja za dnevnik »La Opi-rnion«, češ da je zlorabil svobodo tiska v kritiki vlade.
H V veliki afriški državi Nigerija je prišlo pretekli .teden do neuspelega državnega udara, ki ga je izvedel podpolkovnik Dimka. Pri tern je izgubil življenje predsednik vlade .general Muhammed, .ki je sam pred sedmimi .meseci prišel na oblast z državnim udarom. Nasledil ga je general Obasanjo, iz rodu Jonuba, ki je leta 1970 sprejel vdajo upornih Ibo, kateri so se borili za odcepitev svoje domovine Biafre od .Nigerije.
■ Finančni ministri .devetih 'držav Evropske gospodarske skupnosti .so na sestanku v Bruslju odobrili tisoč milijonov dolarjev posojila za reševanje italijanske lire.
H Oblasti so odkrile tol aretirale morilce dveh karabinjerjev, ki sta bila ubita v ■spanju v kraju Alcamo na Sioiliji. Gre za skupino petih zločincev; dva sta stara 17 let, eden 18, eden 21 in eden 34 tet.
■ Na Kitajskem se je po smrti zmernega čuenlaja spet zaostril boj skrajne leve struje, ki .poveličuje Maocetunga zoper zmerne sile, ki j.ih obtožujejo, da so zavrgle načeta kulturne revolucije in ubrale pot kapitalizma.
■ V 'porodnišnici v Milazzu na Siciliji se je pet novorojenčkov zastrupilo, ker so jim dali piti razkužilo za zdravniški pribor namesto raztopine .sladkorja. Na posledioah zastrupitve sta dva novorojenčka že umrla.
■ Na švedskem je ogenj zajel izletniški avtobus, v katerem so 'bili predvsem stari ljudje iz mesta Goteborg. Pri tem je zgorelo 15 oseb, 27 pa jih je dobilo nevarne opekline.
■ V Rimu je bila ugrabljena 22-Jetma Marina D’Ales®io, hčerka premožnega in-dustrijca. Je ito že .trinajsti tovrstni zločin v Rimu in .tretji proti neki 'ženski.
Ponovno prezrti
Nedelja 31. januarja 1976. V cerkvi na Istrski cesti v Trstu praznujejo salezijanci praznik sv. Janeza Boška, svojega ustanovitelja. V tej cerkvi imajo tudi slovenski verniki ob nedeljah svojo službo božjo. Zanje skrbi g. Resen.
Na praznovanje je povabljen tudi novi administrator tržaške škofije msgr. Peter Cocolin. Predstavi se kot je sam preprost v preprosti duhovniški obleki. Slovenske vernike obišče v zgornji cerkvi, kjer imajo svojo službo božjo. Ti ga sprejmejo z izrazom radosti: z orglami iti petjem. Žal traja obisk le nekaj minut. V spodnji cerkvi ga že čakajo nekdanji salezijanski gojenci.
Ob škofovem odhodu smo bili obenem žalostni in zmedeni, čeprav nas je njegov obisk navdal z upanjem. Hudo nam je bilo, da mu nismo mogli razodeti svoje bolečine ob dejstvu, da so nas Slovence organizatorji ob pripravi tega srečanja z msgr. Cocolinom na vabilih popolnoma prezrli, vernike pa so salezijanski skavti med slovensko službo božjo usmerjali v spodnjo cerkev, menda zato, da se ne bi »okužili« od Slovencev.
Niti ne protestiramo ob takem nesmiselnem ravnanju. Radi bi izrazili le željo, da bi preprostost msgr. Cocolina čimprej »okužila« tudi vse tiste zagrizence italijanskega čustvovanja, ki prirejajo te vrste slovesnosti.	B.	S., Trst
★
■	V Milanu so policijski agenti pri zasledovanju ubili enega zločinca, v Neaplju pa dva. Nekaiteri časopisi iso zapisali, da »brezglava uporaba orožja >s strani policije ne vodi nikamor«. Zdi se, da bi smeli v Italiji po mnenju nekakšnih »človekoljubov« streljati .le zločinci, policisti .se .pa pustiti pobijati.
S TRŽAŠKEGA!
Nerazumevanje za domačine na Fernetičih
PIACIT, itj. združenje, ki vključuje vse domačine ina Fernetičih, prizadete zaradi gradnje tovornega postajališča, vodi težak boj tako s konzorcijem za gradnjo postajališča kot z repm.tabars.ko občinsko upravo, ki ji načeluje socialist dr. Pavel Colja za preprečitev oz. vsaj omejitev gradnje. Novo postajališče ogromnih razmerij bi namreč popolnoma izmaličilo Fernetiče ter zavrto današnje gospodarstvo in (turizem, obenem pa spremenilo narodnostni sesitav kraja, saj bi občina zaradi doselitve številnih uradnikov in nj'ih družin prešla v italijanske roke.
Domačini -na Fernetičih so odločno .proiti gradnji tovornega postajališča, saj se ga po sporazumu v Osimu lahko prenese v bodočo prosto cono, toda župan dr. Colja jim je že sporočil, da občina sprejema novo tovorno postajališče na Fernetičih.
Z ozirom na to dejstvo so prizadeti (20 podpisov) 'naslovili 5. februarja na župana dr. Coljo pismo, v katerem ga naprošajo da bi .posredoval za plačilo pravične odškodnine za odvzem zemljišč »n stavb iin to predno bi občinska uprava izdala gradbeno dovoljenje, Kajti v .nasprotnem primeru hi bili prizadeti prepuščeni na milost in nemilost graditelja.
Gropada
Kot drugod .srno (tudi pri nas zavzeto sledili podpisu sporazuma o dokončni meji med Italijo in Jugoslavijo. Posebno pozornost pa srno posvetili nadaljnjim razpletom dogodkov in bodočnosti proste cone, o kateri se mnogo govori, a mi ne vemo še nič jasnega.
Ontoli je s helikopterjem krožil nad nami. Od časa do časa je videti na zaimagle-nem gropajškam nebu letalo, ki zdaj visoko teti, pa se nizko spusti nad zemljo in nekaj opazuje. Cimomodre limuzine obiskujejo vas in okolico; gospodje v kravatah se skrivnostno pomenkujejo, morijo in verjebno ukrepajo o položaju proste cone.
Znano je, da bo prosta cona zajela fcudii samo našo vais. Poslanec Belci je imel nekaj pomislekov zaradi načrtovanega kra-škaga rezervata in prebivalcev. Vse je nekam megleno; vaščani so brezbrižni; ni-smo zmožni katerega koli reagiranja,
Dejstvo pa je, da so nas vsii, kljub prodvolivnkn svetim obljubam, pustili na cedilu in ni človeka, 'ki bi se zavzel za našega Kraševca na tej zemlji. Morda se matton, a .tak vtis imam in z mano vsi vaščani, ki so skoraj stoodstotno Slovenci. Razpet i smo med naj slabšo črnogledostjo in neozdravljivim opt.immmom. Kaj nam bo .prinesla prihodnost? Bomo morda peli veličastno alelujo ali pa večno s-bri-nostini .rekvijem? - Vaščan.
IZ KANALSKE DOLINE
Nov poskus zatiranja slovenskega jezika
Župnija Ukve v Kanalski .dolini, ki jo vodi ig. Marij Gorup iz Beneške Slovenije, je organizirala tečaj slovenskega jezika, na katerega se je priglasilo 21 učencev osnovnih in srednjih šol. Ker župnija ne razpolaga s primernimi prostori, je župnik 2. januarja poslal didaktičnemu ravnateljstvu v Trbižu pismeno prošnjo, da bi tečaj slovenskega jezika lahko .potekal v šolskih prostorih. Iz Trbiža je res prišlo začasno dovoljenje, dokler ne bi šolsko skrbništvo iz Vidma to dovoljenje potrdilo. Tako se je pod vodstvom prof. Salvatoreja Vemosi 2. februarja pouk (budi pričel.
V ponedeljek 16. februarja pa je bilo prof. Venosiju .sporočeno, da je šolski skrbnik iz Vidma prepovedal nadaljevanje tečaja .slovenskega jezika v šolskih prostorih. Če bi se prizadeti tej odločbi ne podvrgli, bodo v zadevo .posegli karabinjerji. Pred časom so iste videmske oblasti prepovedale podoben tečaj slovenskega jezika v Brdu v Terski dolini.
.Po vseh izjavah, ki jih je bilo slišati v deželnem svetu in .po določilih italijansko-jugoslovanskega sporazuma v Osimu je vsekakor nezaslišano, da se je kaj takega lahko spat zgodilo. Toda Ukvanoi ne nameravajo odnehati. Prizadetim učencem sta župnik Gorup in prof. Vernost zagotovila, da se bo tečaj nadaljeval, čeprav v zasebnih prostorih.
* * *
V zvezi is prepovedjo ipouika slovenščine v Ukvah je SKAD v Gorici objavil resolucijo, v kateri ostro obsoja nedemokratično ravnanje videmskega šolskega skrbništva ter izreka solidarnost z učenci in z župnikom Gorupom, ki je tečaj organiziral.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Znano je, da je prav v tistem času znani sovjetski matematik Leonid Pljušč, ki je prišel v Pariz po dolgoletnih zaporih v Sovjetski zvezi, izrekel strahotne obtožbe na račun sovjetske »svobode«. Gotovo vse to ni bilo zelo pogodu francoskim komunistom, zlasti onim starega kova, ki še vedno vidijo v Moskvi luč prave vere...
Na kongresu PCF je bil za sovjetsko komunistično partijo prisoten Andrej Kirilenko, eden izmed vodilnih kremeljskih partijskih voditeljev. Na samem kongresu ni spregovoril (francoski komunisti so se hoteli izogniti raznim nerodnostim, zato niso dali na dnevni red pozdravov tujih delegacij), zato pa je govoril na velikem množičnem zborovanju v mestu Nanterre.
Kremeljski veljak je ob navdušenih vzklikih komunističnih aktivistov med drugim govoril o »veliki svobodi« mišljenja, tiska, združevanja, vesti in verskega prepričanja v Sovjetski zvezi. V isti sapi pa je obsodil vse tiste, ki v ZSSR v stiku z »imperialisti« in »protirevolucionarni« delajo proti državi (Pljušč in drugi?!).
Kirilenko seveda ni mogel biti zadovoljen z zaključki kongresa PCF in je zato hotel zabiti tajnika Marchaisa kar z besedami Mar-chaisa samega. Povlekel je na dan nek govor, ki ga je Georges Mar-chais imel na XXIV. kongresu
Cerkvena nabirka za delavce
V	.milanski nadškofiji so organizirali po cerkvah posebno denarno nabirko za delavce, iki jih je prizadela gospodarska kriza. Kardinal Colombo je izročil tajnikom združenih milanskih sindikatov 122.200.000 lir. Ob tem je dejal, da je to skromen znak solidarnosti krščanskega ljudstva, da se .ublažijo 'sitiske delavcev .po raznih podjetjih, ki jih je prizadela gospodarska kriza. Kardinal je še obljubil, da se bo pomoč nadaljevala.
Kardinal WojtyIa poudarja versko svobodo
Kot .poroča vatikanski list »>L’Osserva-lore Romano«, je poljski kardinal Woj-tyla v krakovski stolnici dejal, da je iskanje Boga aktualen problem za vsakega 'človeka. Potem je .izrazil željo, da hi imela vsaka poljska družina možnost vzgajati otroke v svojem verskem in krščanskem prepričanju. V javnem življenju ne smejo biti privilegirani tisti, ki ne verujejo na škodo vernih, ki želijo svoje privatno, družinsko in javino življenje uravnavati po krščanskih načelih.
Odpornost katoliške Cerkve na Madžarskem
Kljub temu, da na Madžarskem Cerkev že desetletja hudo zatirajo, ostaja število dejavnih katoličanov stalno. V cerkev hodi redno 33% ljudi. Na deželi je ita odstotek še višji, kar 62 %. V Budimpešti, ki šteje 2 milijona ljudi, hodi v cerkev redno 22 % prebivalcev. Te podatke je prinesel madžarski komunistični tednik »Vi-lagassag« (Luč), nanašajo pa se na teto 1972. število rednih obiskovalcev cerkve, ki -so stari do 46 det, znaša 25%. Pri ljudeh, ki so starejši od 60 tet, pa 45 %. Od 10,5 milijonov prebivalcev Madžarske je dve tretjini katoličanov, etna tretjina pa protestantov. Grškokatoliške Ceaikve iin judovska .skupnost štejejo nekako po
60.000	pripadnikov.
sovjetske partije, kjer ta med drugim pravi, da imajo vsa osvobodilna gibanja v svetu svoj zgled v Sovjetski zvezi. Marchais je — vedno po Kirilenkovem citatu — takrat nadaljeval, da pomeni »vsak antisovjetizem, naj se prikazuje v kateri koli obliki ali naj prihaja od koder koli, zločin proti interesom delavskega razreda in narodov sploh«.
Vidi se, da Kirilenko in njegovi tovariši tudi danes vztrajajo na edini dogmi, ki jo predstavlja vodilna vloga Sovjetske zveze. V tem ni pravzaprav nič novega. Še pod carji je npr. znani ruski mislec Leontjev v mesijanski viziji skušal dati sveti Rusiji vodilno vlogo v procesu odrešenja sveta.
Tako je npr. pisal :»Če zapade Zahod v anarhijo, mu bomo morali^ mi (Rusi) priskočiti na pomoč, da rešimo vse, kar je vrednega... Rusija je svet zase... Rusi se moramo dokončno odtrgati od poti evropske civilizacije in po sprejemu čisto nove poti moramo končno prevzeti vodstvo kulturnega in socialnega življenja človeštva.«
Ruski hegemonizem se od carizma do komunizma ni v bistvu v ničemer spremenil. Razlika je le v tem, da je današnji ruski »mesijanizem« vse bolj nevaren od nekdanjega, saj ne nastopa več le s pobožnimi vzdihi in mističnimi razglabljanji. Pravoslavno kadilo je zamenjal dim topov in raket.
TEM im
 ...  min.imuni......
Na poti v Damask?
Naj ostane zapisano!
t
Glavnina letošnjih Prešernovih proslav na Tržaškem je mimo. Nedvomno je naj-vecji in hkrati najspomejši odmev zbudila svojevrstna počastitev pesnika v Kulturnem domu, ki so se je v soboto 7. februarja po 3. učni uri, torej v obveznem šolskem času in pod nadzorstvom profesorjev, udeležile tri višje srednje sole: Licej, Tehnični zavod in Učiteljišče. Tej mladini med 14. in 18. letom je bilo Po priložnostni uvodni besedi videti in slišati po starosti razporejene slovenske zamejske pesnike. Le-tdh se je na odru zbiralo enajst, medtem ko se trije povabljeni (Marija Mijot, Bruna Pertot dn Boris Pangerc) niso mogli odzvati, a sta njih pesmi recitirala gledališka igralca Miranda Caharija in Silvij Kobal; ta je bral -tudi predstavitvena besedila, ki jih je za to priložnost napisal prof. Martin Jevnikar.
Prireditev bi bila spričo izvirne zamisli lahko odlično uspela, da se ni zgodilo nekaj zelo netaktnega. Trije med nastopajočimi, zlasti še Goričan Ace Mermolja, oajmlajši, absolvent ljubljanske slavistike, so namreč s pesmimi, M so si jih — kot vsak drug svojo — izbrali po lastnem Preudarku, žalili in spravili v mučno za-
Visoko priznanje slovenskemu hotelirju
Viniko Levstiik, lastnik znanega hotela »Bled« v Rimu je prejel visoko odlikovanje »viteza« v priznanje za zasluge v korist italijanske republilke. Takole se glasi besedilo imenovanja:
»Vitezu Vinku Levstiku: Vesel sem, da vam morem sporočiti, da vam je predsednik republike z odlokom 27. decembra Preteklega leta na mojo pobudo podelil odlikovanje viteškega reda za zasluge, ki ste si jih pridobili za italijansko republiko. - Adolfo Sarti, minister za turizem in predstave.«
Vinko Leivstik je član upravnega odbora Rimskega pokrajinskega združenja hotelirjev, Splošnega združenja iacij-skih hotelirjev, Zveze združenj italijanskih hote-lov, odbornik posvetov, odbora »Esquili-no« v Rimu za turizem in predsednik vsakoletne komisije za jaslice po hotelih m restavracijah pod pokroviteljstvom kardinala Poilobtija in EPT.
Novemu vitezu, ki je trenutno verjetno edini Slovenec v Italiji s tem odlikovanjem, tudi mi iskreno čestitamo.
drego mnoge navzoče v dvorani in na odru.
Ne vem, kaj se je o tista proslavi govorilo naslednje dni na Učiteljišču in na Tehničnem zavodu. Le ;za šolo, ki se imenuje po velikem Vrbanjcu, vem, da so se slišale ogorčene pritožbe. Toda koga klicati na odgovor? Ravnateljstva prizadetih šol niso kriva: zanesla so se pač na prireditelje. In kdo so bili ti? Kdo je prišel na idejo takšne prireditve za šole? Ali prof. Josip Tavčar kot predstavnik SSK ali prof. Martin Jevnikar kot spremljevalec literature ali režiser Marij Uršič? Kako, da ni povabljenim pesnikom — čemu je bila spregledana Goričamka Ljulbka Šorli? — nihče na srce položil, naj ob taki svečanosti upoštevajo vsaj pravila dostojnosti, obzirnosti in resnobe, oziroma da ni pesmi prej prebral?
Omenjena Prešernova bolj ooečastitev kot počastitev je v odgovorni javnosti zapustila neprijeten okus -tudi zavoljo ne le nekritičnega, marveč desakralizatanjem očitno naklonjenega poročila v Primorskem dnevniku na sam Prešernov dan.
Podpisani bi šel lahko molče mimo dogodka, toda prizadet se čuti trikrat: prvič zavoljo svoje prisotnosti na odru kot eden izmed enajstih, drugič zaradi istočasne duhovne navzočnosti med dijaško' mladino kat učitelj in vzgojitelj in (tretjič zaradi svojega nebezmiškega pojmovanja poezije. Zato se -mu zdi prav, da ta dogodek ostane zapisan.
Vinko Beličič
Izjava
Podpisani profesorji znanstvenega in klasičnega liceja »France Prešeren« v Trstu obžalujejo, da je letošnja proslava, namenjena dijakom višjih srednjih šol v Kulturnem domu v Trstu v soboto 7. februarja delno zdrknila na nekulturno raven, posebno pa odklanjajo pornografsko ekshibicijo Aceta Mermolje.
(Sledi 21 podpisov)
Mačkolje
Kulturno delovanje. Mačkoljani se le redkokdaj oglasimo po časopisih. Javnost utegne zato misliti, da se tu nič ne dela. A ni tako. Mogoče smo le nekoliko preskromni v poročanju. Ni pa isto z raznimi našimi dejavnostmi.
Da Mačkoljani radi pojemo, je kiljub temu znano marsikomu. Tako so naši cerkveni pevci nastopili skupno s pevci iz Skednja v Gorici na Ceciilijanki 75, v Kulturnem domu v Trstu ob reviji pevskih zborov, na božičnih koncertih v Trstu in v Sloveniji ter zopet v Kulturnem domu na Prešernovi proslavi.
Za vse te nastope se moramo v prvi vrsti zahvaliti g. Jakominu, ki zbor neutrudno vadi in vodi, čeprav ne brez težav. Gre pa seveda velika hvala tiudi pevcem in pevkam, ki se iz nemajhnimi žrtvami redno udeležujejo vaj, četudi so te največkrat v nekoliko oddaljenem Skednju.
Dokaz ljubezni do petja pri Mačkoljanih \'seh starosti je tudi živo delovanje otroškega zbora »Slovenski šopek«. Za majhno vas je 35 otrok-pevoev zares lepo število. Vadijo redno ob sobotah, nastopajo od časa do časa po radiu, včasih pojejo v domači cerkvi med mašo, oglasili so se po radiu tik pred lansko polnočnico, priredili ,so v župnijskem domu božičnico dn nastopili so skupno z boljunskimi otroki na božičnih koncertih, ki jih je priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov. Sedaj se pridno pripravljajo na nastop v Kulturnem domu za »Pesem mladih«.
Škofov obisk in birma. V nedeljo 8. februarja je bil lep, jasen in sončen zimski dan. Vreme je bilo torej kot naročeno za praznik, ki smo ga obhajali v teo mladi mačkoljanski župniji. Pirvič v zgodovini je v naši več kat tristo let stari
41. mednarodni evharistični kongres v Ameriki
Novi vitez italijanske republike Vinko Levstik
Letos obhajajo Združene države Sev. Amerike 200-detnico svoje ustanovitve in svobode. Za to izredno obletnico so ameriški škofje sprejeli organizacijo mednarodnega evharističnega kongresa, iki je 41. po vrsti. Vršil se bo od 1. do 8. avgusta v Filadelfiji, približno 100 km od New Yonka. Geslo kongresa se 'glasi: Evharistija in lakota po Bogu.
Kongres ne bo katoliška manifestacija, ampak iskanje poti do Boga po Evharistiji. Izdelan je točen program za ves teden. Za številne narodnostne skupine, ki živijo v Ameriki, je važno srečanje v soboto 7. avgusta; ta dan je proglašen kot dan ljudstev vsega sveta pred Evharistijo. Za sklep kongresa v nedeljo 8. avgusta pričakujejo obis/k sv. očeta.
Slovenskim Primorcem dobro znani pav-linci iz Milana (vodili so naša -romanja v Lurd) prirejajo Skuipno potovanje z letalom v Ameriko in sicer desetdnevno od 30. julija do 9. avgusta za 350.000 lir in drugo sedemnajstdnevno od 27. julija do 12. avgusta za 550.000 ter.
Ta načrt 'in stroški so bili objavljeni v januarju. Kaikar sporočajo, bo končno vse objavljeno v marou in bo zaradi padca lire tudi verjetno kaj spremenjeno. Potovanja na mednarodni evharistični kongres se lahko udeležijo tudi Slovenci s Primorske. Mnogi imajo tam znance in
sorodnike. Sedaj je priložnost za kratek ali daljši obisk. Naši ameriški rojaki napovedujejo svojo veliko udeležbo na kongresu za 7. in 8. avgust.
Udeležbo slovenskih Primorcev na tem kongresu prireja v imenu pavlincev »Katoliški glas«. Ko bo v marcu dokončno objavljen spored in stroški, se začne vpisovanje. S tem člankom smo hoteli samo omeniti 41. mednarodni evharistični kongres, ki se ga lahko udeležijo tudi naši ljudje. To seveda ne bo naše posebno romanje ampak skupno z drugimi verniki, vse in v celoti pod odgovornim vodstvom ■milanskih pavlincev.
cerkvi bilo birmovanje.
Pa se ibo kdo vprašal, kako je to mogoče, ko pa ni zima primeren čas za take slavnosti. Odgovor naj bi bil, da je vsak čas primeren, ako so le birmanci dobro pripravljeni. In naš župnik g. Vončina se je zares trudil, da je dovolj dobro poučil tri dečke in osem deklic za ta veliki življenjski dan.
Da se je pa to zgodilo ravno sredi zime, je bil obisk administratorja tržaške škofije msgr. P. -Cocolina, ki na povečanem območju svojega pastirskega delovanja ne more obiskati vseh župnij v poletnem času.
Iz srca smo mu Mačkoljani hvaležni, da nas je razveselil s svojim obiskom, da je ob tej priložnosti potrdil v veri enajst mladih žiupljanov, da je tako prijazno pozdravil celo posamezno vse, ki smo ga pričakali pred cerkvijo in da se je kljub časovni stiski zadržal z veliko skupino župljanov v srenjski hiši na razgovoru.
Popravilo cerkve. Mačkoljanom je bilo ob Škofovem obisku žal le to, da ni bila naša cerkvica ob tej priložnosti popravljana. Pravkar 'so namreč v teku obnovitvena dela. Več ko tristo lat stara streha je odslužila in cerkev je tako v teh dneh dobila povsem novo streho.
Seveda kaj takega dandanes -mnogo stane. Med farani pa ni nikogar, ki bi bil tako premožen, da bi lahko segel nekoliko globlje v žep. Zato so tu denarne težave. Na sestanku, ki ga je sklical župnik, se je skupina faranov obvezala, da izvede denarno nabirko od hiše do hiše. S prošnjo -na pomoč je župnik trkal že na vrata marsikaterega urada.
Naša velika želja je, da bi cerkev povsem obnovili, jo prepleskali in pobelili, preuredili oltar in elektrificirali zvonove. Ali zaenkrat so to bolj -naše želje kot pa možnost uresničitve. Trenutno smo zadovoljni, ako borno utegnili nabrati tolikšno vsoto, da se bodo lahko .poravnali že tako za nas preveliki dolgovi. Zato si upamo klicati na pomoč 'tudi kakega velikodušnega bralca tega glasila.
Kronist iz Mačkolj
Opčine
10. februarja sta praznovala zlato poroko Josip in Lojzka Škabar, 13. februarja pa Avgust in Jakomina -Pahor. Prvi par si je obljubil zvestobo na Repen-tabru, drugi pa tu na Opčinah v daljnem letu 1926.
Oba para sta bila vsak na svoj način v teh dolgih letih, ki pa -se jima zdijo prekratka, deležna lepih dn manj veselih dogodkov. Predvsem -pa se odlikujeta po poštenju in -delavnosti, ljubezni do družine -ter do vsega, kar je dobro in plemenito. Zato jima kličemo še na mnoga leta v zdravju na duši in telesu!
'HlillllltlllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIHIIIIIIIIitllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllillllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIII^
Hitro, točno in predvsem... po naše
Kot znano so se vse poštne usluge od 1. januarja letos precej podražile. Tako plačamo zdaj za navadno pismo namesto prejšnjih 100 kar 150 lir, kar pomeni, da se je podražilo za 50 %. No, človek bi mislil, da bo odslej dostavljanje pošte na dom hitrejše, točnejše. A žal ni tako.
V vašem cenjenem listu je že nekaj bilo omenjeno o poštnih uslugah v Bazovici. Ne bi več radi o tem govorili ali pisali. A v zadnjem času marsikaj ni tu vse v redu in prav.
V prvi vrsti — poštar. Ni domačin. Ne zna in ne razume jezika, ki je tu v vsakdanjem občevanju slovenski. Neredno do-našanje pošte na dom in netočno oddajanje povzročajo nevšečnosti. Razne poštne nakaznice in pošiljke pridejo prepogosto v neprave roke in zgodi se celo (npr. v Gropadi), da se pošta valja po cestah.
Drugič — poštni urad. Bazovica in okoliške vasi, ki se tega urada poslužujejo, so pretežno slovenske vasi. Do zdaj je tu bila skoraj trideset let nastavljena uslužbenka, ki je bila pred kratkim upokojena in vedno smo imeli vtis, da je kljub prijaznosti in uvidevnosti zelo ne-
V kinodvorani v Bazovici bo v nedeljo 22. februarja ob 17. uri
PREDPUSTNI ČAROBNI VEČER
Z -rokohitrskimi -spretnostmi bo nastopil iluzionist Mirko Pihler. Med predstavo bo zabaval ansambel Kondor. Na -sporedu je tudi srečolov.
rada govorila slovensko. Na njeno mesto je prišla (ali samo začasno?) domačinka (tako rekoč domačinka — to je dekle italijanskega porekla, ki prebiva v Bazovici od rojstva), ki slovenščine ne zna ali noče govoriti in o 'kateri je mano, da ni bila in ni posebno prijazna ter naklonjena domačinom. No, pa smo spet tam! Diskriminacija, neobveščenost in hoteno nasprotovanje.
Vemo, da so to malenkosti, a vseeno bi bilo prav, da bi tu bili nastavljeni domači ljudje, Slovenci. Tako bi se izognili marsikateri nevšečnosti. Prav bi tudi bilo, da bi se naši izvoljeni predstavniki v raznih javnih uradih pozanimali, kako je s to zadevo pri nas v Bazovici in morda še kje drugje.
Vaščan iz Bazovice
Šport
01ympia - Pozzo 0:3 (2, 13, 10)
Ponoven, težak poraz goriške 01ympie v odbojkarskem prvenstvu I. divizije. V nedeljo zjutraj je v Pradamamu pri Vidmu bila tekma, za katero so bilii fantje prepričani, da bo značila preobrat v negativni seriji dosedanjih nastopov. Šlo pa je veliko slabše kot sicer.
Deloma je mogoče opravičiti -takšen poraz: manjkali so kar itnije igralci, telovadnica je bila neogireta din tekma se je vršila v jutranjih -urah, iki so za tako dejavnost dokaj neobičajne. Poleg tega so skoro vsi igralci naleteli na tako nesrečen dan, kot se to redkokdaj primeri. Tako napad kot obramba sta izredno veliko zgrešila in Pozzo je nabiral točke z našo pomočjo.
V prvem setu je šlo nasprotniku kot »po olj-u«: vse naše žoge so končale zunaj igrišča; Pozzo je z neverjetno lahkoto povedel do 7:0. -Skupno smo v (tam setu zbrali le dve točki. V drugem setu je -maralo nujno iti bolje. 01ympia je vodila s -petimi točkami prednosti tja do 12. -Pri takem položaju je skoro nemogoče izgubiti in vendar je prišlo do preobrata. T-retji set pa ni mogel veliko pokazati, iker se fantje niso več mogli moralno dvigniti.
Res škoda za to tekmo, ‘ki bi gotovo imela čisto -drugačen izid z nekoliko več borbenosti in -sreče.
Učiteljišču prvo mesto
Dijaki učiteljišča »S. Gregorčič« so osvojili prvo mesto na notranjem odbojkarskem turnirju višj-ih srednjih šol iz Gorice, -ki ga je organiziralo šolsko športno društvo. Učiteljiščniki so zasluženo zmagali, saj so se izkazali kot najbolje organizirani in uigrana ekipa, ker tehnična raven posameznikov presega ravan ostalih ekip. Drugo mesto je pripadlo Trgovski šoli, tretje pa liceju »P. Trubar«.
-Izidi: Učiteljišče - Trgovska šola 2-1, Učiteljišče - Licej 2 : 0, Trgovska šola - Licej 2:0.
V prihodnjih -dneh bo sestavljena ekipa slovenskih šol, ki bo nastopila na pokrajinskem šolskem odbojkarskem turnirju, ki bo 'predvidoma že proti koncu tega meseca.
FLORIJAN DOLINAR ★
Njena zadnja maša
★	(6)
Premlevali sta oh večerih dogodke po ra/zpadu kraljevske Jugoslavije. Zinka je °t> enem takih razgovorov sestri oponesla Dražgoše.
“Paktirati z nacisti in bahati se z narodno zavednostjo, mi nikakor ne gre v Slavo. Spomni se -Dražgoš, kjer so nemški tanki amiMi slovanske može in -fante in °dtiraili ženske v sužnost. Kako morejo domobranci ponujati roko tistim, ki mesarijo slovensko kri? To je višek narodne ^ostobe, kajne?«
“Zame ni nobena skrivnost, zakaj so tvoji tovariši izbrala ravno Dražgoše za srečanje z Nemci. Domačini niso hoteli v Soščo, zato je partija izbrala tisto vas. Kdaj so še rjave srajce prizanašale naše-človeku? Zdi se kakor konspiracija dveh, katerim so dobri kristjani tim v Zdaj so osvobojeni. Kaj je svobo-
da?« je vztrajala Minka. »Ali ne protest pd pomanjkanja, protest, da smeš povedati, kar misliš, protest, ki te piusti živeti?«
»Svoboda je resnica.«
»Pilat je vprašal Jezusa iz Nazareta, kaj je resnica. Kristus je bil zvezan; pravzaprav je bil zvezan Pilat in Kristus svoboden. Danes pozdravljajo smrt fašizmu, svobodo n-arodu. Marksizem se je tako močno iraziustiil, da je svobodo pogoltnil.«
Zinka je ni hotela več poslušati. Ni se več smejala. Dan ji ni prinesel razvedrila im noč je postala mora, da se je je bala. Močna Zinka se je počutila osamela. Njen svet od včeraj se ji je jel potapljati in nove zemlje še ni ugledala. Na kako neizmernem morju sama. Samoten čoln.
Oči je upirala v strop, kamor je pošiljala luna svoj bladomrzili pozdrav.
Na okno je nekaj zacvenkljalo. Zaslišala je glasove in obenem prisluškovala. Ura je odbila štiri v jutru.
Skočila je v halji k olknu, pogledala nizdol po vasi to še na obe strani hiše. Ničesar ni 'bilo. Morda spomin?
Luna je leno blodila s svojo okrnjeno polovico po neb-u, kjer so skoraj vse zvezde potonile v mlečni sijaj.
Zakurila je v pečki, naložila panjevec in strmela, strmela v prasketajoči ogenj.
Življenje je nekaj talko 'lepega, nenadomestljivo lepega. Oklepaš se ga z vsam-i vezmi, ki rastejo z njim; vezi so korenine, ki segajo na drugo stran zemlje, v onstranstvo. Polno je preizkušanj. Življenje brez preizkušenj ni pravo življenje. Podobno je potoku, ki ne srečuje odpora hribov, ampak se razlije in postane močvirje. Jaz sem zdaj na preizkušnji.
Prezgodaj je bilo, -da bi se odpravila za šolo. Oblekla se je in legla oblečena na posteljo, prižgala luč in vzela v roke Kemijo. Toplota jo je vendar prevzela in pričela odnašati v svet polčuječnosti in med sanje.
Cez čas se je zdramila in pogledala okrog sebe. Lahke snežinke so spet jele plesati ob Oknu, neslišno tirkale to drsele ob njem to vedno več jih je bilo.
Bil je velik dan, -svetel to čist, kakor ga more darovati ediino z bogastvom napolnjeno nebo.
Odprla je vrata v družinsko sobo to uzrla speča nečaka in Marjetico. Bilo jim je toplo i-n -napol razgaljeni -so spali globoko to mimo z otroškim nasmehom Raff-aelovih angelov okrog Madone. Minka je že vstala in si dala opravka v kuhinji.
AH bo res morala pasti? Roko bi dala v ogenj, da Minka globlje čuti z ljudstvom kakor vse teranike skupaj. Komu naj bi izdajala in kaj? Ne hodi na postojanko to načelno ne govori o stvareh z drugimi razen z njo.
Ali -bo res vzeta nedolžnim otrokom? Pravijo mi terenka, a kaj moram? Pogubiti človeka? iNič lažjega kakor to! Sodniki, ki imajo v rokah usodo človekovo, so kakor mumije, zakopane v sfingo partije. Kdo je kdo? Komunizem ima sto obrazov, pa je brez duše in proti določbi partije ni priziva. Danes si član to jutri -lahko že visiš, kličoč memento mori svojim tovarišem.
»Nekaj je že zakrivil«. Saj ne mislijo resno, samo strah jim (krivi glave to giblje jezik. Nesmisel aprazmežev porojen iz strahu zaradi roke za steno, zaradi pri-
sluškovanja pijančkov, kraitkokrilih dak-li-n, ki so se smolile okrog laških tenen-tejev, pa jim nihče ni skrivil lasu, kaj še da -bi jih ostrigel, ker so bile itaiko dragocene kurirke Osvobodilne fronte.
Naslonila se je ob zid to sklonila glavo, da so se ji usuli bogato nasvedrand težki kodri to ji pokrili polovico obraza. Od strani je bdl-a videti kakor replika Velasquesovega Kristusa na križu, ko je Sklonil glavo. Slikar je začel s prvo polovico obraza to tako čudovito mu je uspela, -da si druge polovice ni upal začeti, zato je potegnil s čopičem to ustvaril popolno umetnino, ko je pustil, da so se Kristusu usuli lasje cez levo lice to brado.
Včeraj se je sporekla s študenti levega krila to potegnila z desničarkami, kakor so se obmetavali. Čutila je tudi, da ji duhovnik ne zaiupa. Prej je njegova hlad-nota ni Bog ve kaj brigala, zdaj jo pa vznemirja. Ali ni resnica nekje na sreda? Zvezda premičnica?
»Usmili se, Gospod, moje samote...«
(Drugič naprej)
Ekumenska slovesnost v Gorici
Letošnja ekumeffiska slovesnost je obsegala besedno bogoslužje v cerkvi sv. Ivana in .proslavo v dvorani Katoliškega doma. Na .povabilo ACM sta se slovesnosti udeležila pomožni mariborski škof .dr, Vekoslav Grmič in idr. Jože Rajhman iz Maribora. V soboto 14. zvečer sta ise 'gosta srečala z nekaterimi predstavniki SKAD-a ter .se pogovarjala o verskih vprašanjih.
V nedeljo' ob 15h je bilo v cerkvi sv. Ivana besedno bogoslužje, ki ga je vodil škof dr. Grmič. V svojesm nagovoru je poudaril pomen duhovnega ekumenizma in prizadevanje vseh kristjanov za popolnost, ki je todi edina pot edinosti v Kristusu.
V dvorani Katoliškega doma je bila ekumenska proslava. Najprej je dr. Jože Rajhman imel slavnostni govor ob 125-letniei ustanovitve Apostolsitva sv. Cirila in Metoda. V govoru je prikazal .delovanje .svetniškega škofa A. M. Slomška za krščansko edinost, njegove misli o Cerkvi in zedinjenju .krščanskih bratov, seveda po .tedanjem cerkvenem nauku, a vendar v duhu sedanjega ekumenizma.
Po govoru je ekumenski zbor .pod vodstvom Zdravka 'Klanjščka zapel najprej tri pesmi iz vzhodne slovanske liturgije: Pradglasje, Kristusovo Telo in Iže hanu-vyml, nato pa še Aljaževo Soči in U-balda Vrabca Zdravljico. Prof. Silvam Kerševam je prebral nekaj odlomkov k Slomškovih »Drobtinic« o ljubezni do materinega jezika in o njegovem pomenu za vsakega kristjana in Slovenca.
V drugem delu sporeda je gdč. Ivanka Furlan iz Trsta pokazala diapozitive z zadnjega ekumenskega 'potovanja po Nemčiji, ki je bilo posvečeno spominu Primoža Trubarja 'in drugih .slovenskih protestantov.
Letošnja ekumenska proslava je bila tudi posvečena 175-letnici rojstva A. M. Slomška. Prav je namreč, da si prizadevamo v duhu ekumenizma za njegovo čimprejšnjo razglasitev blaženim in svetnikom. - jam
Na pustno nedeljo 29. februarja ob 16. uri
bo v Katoliškem domu v Gorici
VESELO PUSTNO POPOLDNE
ki ga prireja ZSKP v Gorici. Nastopile bodo posamezne skupine z zabavnimi prizori in domislicami.
Nastop je odprt .vsem Skupinam, zato naj se .tisti, ki žalijo nastopiti, javijo na ZSKP, vdale XX Settembre 85 do nedelje 22. februarja.
PUSTOVANJE ZA OTROKE bo v mali dvorani Katol. doma na pustni torek 2. marca v popoldanskih urah.
Slovenski šolski okraj središče pozornosti
Deželni odbornik za šolstvo Mizzau je v sredo 11. februarja sklical zastopnike občin goriške pokrajine in drugih kulitur-nis in socialnih sil na posvet glede razmejitve šolsikih okrajev. Posvet je bil v sejni dvorani pokrajinsikega sveta. Sklican pa je bil zato, da odgovorni deželni odbornik sliši mnenje občin in .tudi drugih glede šolskih okrajev, .prodno pošlje deželni svat svoj dokončni predlog šolskemu ministru v Rim.
Posveta so .se udeležili najbrž zastopniki vseli občin in itudi številni drugi. Od slovanske .strani so bili navzoči odborniki za šolstvo iz vseh treh slovenskih občin, pokrajinski .svetovalec dr. Stefan Bukovec, prof. dr. Andrej Makuc ikot predsednik zavodnega sveta 'giminazije-liioeja »Primož Trubar«, tajnik števerjanske občine dr. Vladimir Sturm in še nekateri drugi.
Posvetovanje je začel predsednik pokrajinskega sveta G. Agati, ki je navzoče pozdravil. Za njim .je spregovoril dr. Poter-zio, pokrajinski odbornik za šolstvo, nakar je prevzel besedo odbornik Mizzaiu. Pojasnil je namen (posvetovanja in todi, kako je deželni odbor postopal pri določanju šolskih okrajev. Priznal je, da so se na deželi zmotili, ko 'SO hoteli občino Doberdob priključiti šolskemu okraju v Tržiču. Nato je omenil kot posebno točko zahtevo Slovencev po samostojnem šolskem okraju za celo deželo. Zatem je predal besedo navzočim.
K besedi so se drug za drugim oglasili številni -zastopniki občin in tudi drugi. Iznesli so -razne misli, iki pa niso nič bistvenega povedale k 'tem-u, kar je že po-
V nedeljo 22. februarja ob 16. uri
bo v Katoliškem domu v Gorici
prireditev za katoliški tisk
Ta prireditev je bila določena za nedeljo katoliškega tiska 1. februarja, pa je morala biti zaradi nepredvidenih težav preložena na prihodnjo nedeljo.
Ob tej priložnosti bo uprizorila Mladinska skupina iz Krekovega doma v Borštu komedijo v treh dejanjih
»NEVESTA IZ AMERIKE«
Pred igro in med odmori bo izredno bogat
SREČOLOV
z nad 350 dobitki. Pridite in prepričajte se! Če že sami ne boste imeli sreče, boste pa izdatno podprli naš katoliški tisk.
vedal deželni odbornik. Nekateri, posebno socialisti in komunisti, -so kritizirali postopanje deželnega odbora, toda v stvareh, ki niso imele opravka s šolskimi okraji. Skono vsi so se v svojih posegih ustavili pri 'slovenski zahtevi po samostojnem šolskem okraju. Vsi so zahtevo podprli jn jo zagovarjali, le komunist je znova privlekel na dan misel o neki deželni komisiji, ki -naj bi urejevala slovanske šolske zadeve. Vendar tudi an ni bil proti slovenski zahtevi. Seveda so to zahtevo podprli v svojih nastopih vsi slovenski zastopniki: -trije občinski odborniki, dr. Štefan Bukovec in dr. Andrej Makuc.
Ob zaključku je deželni odbornik znova potrdil, da ima deželni odbor resno voljo predložiti ministru in podpreti zahtevo po samostojnem šolskem okraju za slovenske šole. Če bo za to potreben poseben zakon, naj ga parlament sprejme, je dejal odbornik.
Ob tako soglasni volji, ki -so jo navzoči izpričali, smemo trdno upati, da bo samostojen šolski okraj za slovanske šole v deželi postal resničnost.
SSk za preusmeritev zavoda za trgovino v Gorici
Tajništvo Slovenske 'Skupnosti, zbrano na seji v .ponedeljek 16. februarja je obravnavalo tudi problem preusmeritve zavoda za trgovino v Gorici in sprejelo naslednjo 'resolucijo:
Slovenska skupnost v skrbi za razvoj slovenskega šolstva poziva pokrajinski odbor v Gorici, da podvzame vse potrebne koiake, da se državni strokovni zavod za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici preusmeri v tehnični zavod za trgovino s popolnim petletnim poukom.
Opozarja, da ministrski odlok, objavljen v Uradnem listu (Gazzetta Ufficiale) dne 7. februarja 1976 št. 34 določa kot zadnji rok za predložitev prošnje za ustanovitev novih šol ali za preusmeritev že obstoječih datum 7. marca 1976.
Poziva vse odgovorne dejavnike, predvsem izvoljene predstavnike, da se odločno zavzamejo za uspešno rešitev te šolske zadeve. To bo omogočilo, da zavod doseže širše poklicne možnosti svojim dijakom in jim nudi višjo in popolnejšo pripravo za Življenje. Istočasno bo s lem rešeno tudi vprašanje obstoja tega važnega zavoda.
Sestanek tajništva goriške pokrajinske SSk
16. februarja se je sestalo na redni seji goriško pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti .in pod .predsedstvom tajnika Damjana Paulina razpravljalo o nekaterih izredno važnih vprašanjih, iki zadevajo življenje slovenske manjšine v item času.
Tako je tajništvo zavzelo odločno stališče v borbi za uveljavitev uporabe slovenskega jezika v vseh izvotljenih svetih in zato dalo nalog vsem -svojim izvoljenim predstavnikom, naj v svetih, kjer zastopajo Slovensko skupnost, takoj pod-vzamejo potrebne ukrepe, zlasti v goriški občini. Resolucije v tem smislu so bile nato predložene -s strani svetovalcev SSk
16.	februarja v občinskem svetu v Štever-janu, 18. februarja v Savodnjah in 19. februarja v 'Doberdobu.
Tajništvo se je nadalje zavzelo za preusmeritev zavoda za .trgovino v Gorici in sprejelo dokument, iki ga .posebej objavljamo. Nazadnje je -tajništvo pregledalo delovanje vaških sekcij 'stranke in sprejelo sklep za določene akoije v tem smislu.
Delovanje gor. občinskega sveta
V	zadnjem času je občinski svet v Gorici sipat pogosto zasedal. Obravnaval je vrsto vprašanj, ki jih je občinski odbor predlagaj mestni Skupščini in jih je sedanja večina (DC, PSDI, PRI) sklenila izpeljati.
Na seji, ki je bila v petek -13. februarja, je bila živahna razprava o spremembi go-riš-kega regulacijskega načrta. Odbor je .poveri! arhitektu Costi iz Trsta nalogo, da pripravi vse potrebno za izdelavo te revizije. Ob političnem pomenu tega vprašanja se je vnela dolga debata, ki je zaposlila mostni -svet do zgodnjih jutranjih ur. Pri -tem je svetovalec 'Paulin v imetnu Slovenske skupnosti predlagal vrsto spre-minjevalnih oz. dopolnilnih predlogov resoluciji večine, ki .pa v glavnem .niso bili sprejeti. Zaito se je Slovanska skupnost pri .glasovanju za to resolucijo vzdržala. Svetovalec Paulin je med drugim podčrtal -potrebo, da bi v to revizijo prišel tudi nameravani autoporto, poleg tega pa še
itočniej.ša dodelitev zemljišč za 'slovenske šole. Treba je še v odnosu do okoliških krajev občine (Peuma, Štmaver, Oslavje, Podgora itd.) .poudariti, da 'gre itu za ohranjevanje narodnostnih značilnosti Je-te-h.
Občinski svet pa je na -svoji seji dne 6. februarja med drugim 'imenoval predstavnike v razne komisije. Tako je med tremi predstavniki v občinsko posvetovalno komisijo za mestno 'knjižnico izvolil tudi svetovalca 'Slovenske skupnosti Bratuža. Prihodnja seja sveta bo v petek 20. t. m.
Števerjan
V	okviru kulturnih večerov, ki jih prireja S-KPD »F. B. Sedej«, je v 'četrtak 12. februarja prišel med nas dr. Rafko Dolhar in mam z -diapozitivi pokazal prelepe slovenske kraje, saj je predavanje imelo naslov »Slovenska vertikala«.
Predavatelja je pozdravil in se mu v imenu društva in prisotnih zahvalil novu društveni -predsednik Simon Komjanc.
Nov abonmajski koncert
V	okviru abonmajskih koncertov Glasbene matice sta prejšnji teden nastopila v Kulturnem domu v Trstu violončelist Valter Dešpalj in pianist Ivo Maček. Oba umetnika sta iz Zagreba, poznana pa sta tudi v .tujini. Svojo kakovost sta izpričala tudi pred tržaškim občinstvom, ki sta se mu predstavila z ,Debu>ssyjevo Sonato za violončelo in klavir v d«mol-u, s Schubertovo Sonato v a-molu in z Mačkovo Sonato za violončelo in klavir. Blesteče -izvajanje hrvaških solistov ,je navdušilo občinstvo, ki -si je -s ploskanjem izprosilo ponovitev itn dodatke.
OBVESTUA
Seja Združenja cerkvenih zborov bo v ponedeljek 23. februarja ob 20.30 v Katoliškem domu. Pevovodje naj prinesejo s seboj Marijine pesmi, ki bodo služile za pevsko revijo v maju. Vabljeni tudi duš-ni pastirji.
Tečaj za zaročence v Slomškovem domu v Bazovici -se nadaljuje. V torek 24. februarja bo govoril pisatelj Alojz Rebula o temi »Sidro življenja«. V petek 27. fe-fruarja pa -bo na sporedu predavanje ge. Majde Musek iz Ljubljane o temi »Ljubezen večni problem človeka«. Začetek je vodno ob 20.30.
Slovenski oktet iz Ljubljane bo nastopil v Kulturnem domu v Trstu v torek 24. februarja ob 20.30. Nastop prireja Glasbena matica - Trst in je izven abonmaja, vendar imajo abonenti GM popust. Rezervacija vstopnic tel. 418605.
Nova premiera SSG v Trstu »Pomladno prebujenje« bo v Kulturnem doimu pirvič v -slovenščini izvajana v petek 20. februarja ob 20.30 {abonma red A); naslednje predstave bodo: v soboto 21. februarja ob 20.30 za abonma red B; v -nedeljo 22. februarja ob 16. uri za abonma red C im v sredo 25. februarja ob 20.30 za abonma red D (mladinski v sredo).
Ponovitev mladinske igre Pavla Golie »Srce igračk« bo v Kulturnem domu v Trstu v torek 24. februarja ofo 15.30.
Ciklus predavanj iz zgodovine slovenske glasbe je pripravila Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Predavanja bodo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Prvo bo imel dr. Dragotin Gvetko v sredo 25. februarja ob 18.30. Govoril bo o slovenski glasbi do srede 18. stoletja.
LISTNICA UREDNIŠTVA
V	štandrežu je bila preteklo nedeljo 15. februarja uspela premiera Nušičeve komedije »Sumljiva oseba«, ki jo je uprizorila dramska skupina PD Stamdrež. Zaradi pomanjkanja prostora bomo strokovno poročilo o igri objavili prihodnjič. Isto velja za srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem, -ki .ga je v četrtek 12. februarja organiziral SKAD v Katoliškem domu.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu in Gorici
vabi vse svoje člane in prijatelje na ekumensko potovanje v Rim ob razglasitvi blaženim p. Leopolda Mandiča, ki bo 2. maja letos. Podrobna navodila bodo objavljena -v prihodnjih številkah našega lista. Vpisovanje na upravi Katoliškega glasa v Gorici in pri slovenskih duhovnikih in odbornikih AGM.
Iz Trsta poročajo, da prihajajo na ACM prvi darovi za novo ekumensko središče pri Damju, -ki bo poimenovano po patru Leopoldu. Tem prvim dobrotnikom topila zahvala!
DAROVI
Za sklad Katol. glasa: družina Kakeš, Nabrežina 5.000; N. N., Sovodnje, 4.000; v počastitev prijatelja L. Pavli-na daruje J. C., Gorica, 5.000; F. M. 2.000 lir.
Za goriške skavte: Ciril Terpin 50.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Meri Meilcer 2.000 lir.
Za Alojzijevišče: O. M. v spomin Ferdi-dinanda Hlanda 10.000 lir.
Ob prvi obletnici smrti Julija Ožbot daruje žena Ana za Zavod sv. Družine in za Alojzijevišče po 5.000 lir.
D. D., Sovodnje: za Alojzijevišče in za katoliški tisk po 3.000 lir.
Za svetokriško cerkev: N. N. 5.000; N. N. 5.000; Gizela Košuta 5.000 lir.
Za cerkev na Sv. Gori: D. D., Sovodnje,
10.000	lir.
Za kmetovalce
Zveza neposrednih obdelovalcev v Gorici sporoča, da je bil v Uradnem deželnem ilistu št. 8 z dne 5. 2.1976 objavljen dekret predsednika deželnega odbora, s katerim so bila označena področja poškodovana od toče in neurja dne 10. in 20. marca,
17.	in 18. junija ter 5. septembra 1975.
V goriški pokrajini pridejo v poštev sledeče občine: Koprivno, Krmin, Dolenje, Gorica, Moša, Števerjan, Sovodnje Ob Soči ter 'Sv. Lovrenc. V tem primeru bo dežela na podlagi zakona št. 33 z dne 29. 12.1965 dodelila ugodna 'kratkoročna posojila in denarne prispevke. Zveza neposrednih obdelovalcev vabi vse zainteresirane 'kmetovalce, da se zglasijo do 3. aprila v njenem uradu v Gorioi, ul. Boccac-cio, 33.
V tržaški pokrajini pridejo v poštev področja sledečih občin, kd so bila oškodovana po toči in neurju 30. junija in 4. avgusta 1975: Repenitabor, Milje, Dolina, Trst in Zgonik. 'Prizadeti 'kmetovalci naj se zglasijo na uiradu Zveze v Trstu, ul. Rama 20 prav tako do 3. aprila 1976.
★
VATIKANSKI RADIO
od 22. do 28. februarja
'Nedelja: Slomškova oddaja. Ponedeljek: Od nedelje do nedelje s papežem Pavlom VI. Torek: Za mlade družine. Sreda: Verske aktualnosti. Četrtek: Katoličani in ne-krščanska varstva. Tajništvo za nekrščan-ska verstva. Petek: Mladinska oddaja. Sobota: Duhovna misel za osmo navadno nedeljo.
¥ Mio Trsi
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.-15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 22. do 28. februarja 1976 Nedelja: 9.00 Sv. -maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Beethoven: Godalni kvartet. 11.15 Mladinski oder: »Robinzon v vesolju«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vara in naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 Nedeljski koncert.
16.30 Šport in glasba. 17.30 »Skrivnost«. Drama. 18.30 Operetna fantazija. 19.00 Zvoki in ritmi. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šdle. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled 'slovenskega tiska v .Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce.
18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Baletna glasba. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Glasba.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Revija glasbil. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Bridke in pikaste. 19.20 Za najmlajše. 20.35 R. Strauss: »Arabella«, opera. 22,10 Glasba.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Deželni koncerti. 19.10 Avtor in knjiga. 20.35 Simfonični -koncert. 21.50 Glasba.
četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.-15 Umetnost...
18.30 APZ »B. Krsmanovič« iz Beograda. 19.10 Dopisovanje Savio-Čop. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Proti Damasku«. Drama.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade -poslušavce. 18,15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Kon-certisti naše dežele. 19,10 'Pripovedniki naše dežele. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 22.00 Glasba za lahko noč.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Simfonična in filmska glasba. 19.10 Slovenska prosveta v Mač-koljah. 19.40 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Neznani zločinec«. 21.30 Vaše popevke in glasba za lahko noč.
Ljubljanska TV
Spored od 22. do 28. februarja 1976
Nedelja: 10.40 Otroška oddaja. 12.20 Nedeljsko -popoldne. 14.55 Muinohen: atletika. 16.40 Košarka Rabotnički: CZ -18.25 »Hišica v preriji«. 20.00 Kapelski kresovi. 21.15 Mesta: Senj. 21.55 Športni pregled.
Ponedeljek: 14.30 Tenis Jugoslavija : ZRN.
17.15	Lutke. 17.40 Mala čudesa valike narave. 18.15 Sodobna medicina. 20.00 »Per-petuum mobile«, drama.
Torek: 17.20 Zapojte z -nami. 17.35 Mihec iz Lonneberga. 18.45 Narodna glasba. 20.00 Mednarodna obzorja. 21.00 »Teta Liza«.
Sreda: 17.15 Čudežna kitara. 17.30 Mojstri stare japonske obrti. 18.10 Modra magistrala. 18.45 Glasbeni amaterji. 20.00 »Zakon in nered«, film.
Četrtek: 17.20 Otroška oddaja. 17.35 Tako -so živeli. 18.25 »Rje -srečno pristati«, f.iJm.
Petek: 17.15 Križem kražem. 18.15 Zbori sveta: Nemčija. 18.45 Cesta in mi. 18.50 Kako bomo živeli jutri. 20.00 »Mali oglasi«. 20.45 Grafične tehnike. 21.20 Šerif v New Yorku«, film.
Sobota: 17.20 Navaho Indijanci. 18.25 »Potop«, film. 20.00 TV žohtnik. 20.40 To-readonjev valček, film.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska trskama Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
——M——
ZAHVALA
V petek 13. februarja -nas je nenadoma zapusti! naš diragi mož, oče, stari oče
Ludvik Pirc
Toplo se zahvaljujemo vsem, -ki so ga spremili na zadnji poti.
žalujoča žena Silva, hčerki Boža in Dio-mira, zeta Ninko in Tine ter vse ostalo sorodstvo
Trst - Rojan, 17. februarja 1976