MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Urednlitvo In uprsvat Maribor. Gosposka ul. 11 / Tolofon urednUtva 3440, uprav« 2468 Izhaja razen nedelje In praznikov vaak dan ob 16. url / Velja moaeSno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra’* v Ljubljani r Poitnl čekovni račun ČL 1140»
99
JUTRA'
99
Hrobicm medzavezniških vojnih dolgov
PO ODKLONITVI ZDRUŽENIH DRŽAV
Svetovna vojna je zapustila med dru-®lffi tudi dva velika finančna problema, ^naracije in tnedzavezniške vojne dolgo-• Reparacije so vojna odškodnina pre-a^anib držav, v prvi vrsti Nemčije, ^zavezniški vojni dolgovi so pa dajat e zmagovalcev svojim pomočnikom, ®sti Zedinjenim državam Severne Ame-r‘ .. kot glavnemu upniku. Oboje, repa-Clje in medzavezniški vojni dolgovi, nasajo ogromne milijarde v vsaki, tudi ^Jmočnejši valuti računano in bi se mo-odplačevati tako, da bi posledice e‘ovnega krvopreiitja čutili tudi še ti* j rodovi, ki komaj prihajajo, ga torej p!S() zagrešili in zanj niso odgovorni. r°ti tem strašnim finančnim bremenom s° se dvignili najprej Nemci. Posrečilo L i‘m je prepričati zlasti Angleže, Itali-ne in Amerikance, da brez črtanja re-, racii ni obnovitve svetovnega gospostva in s tem rešitve sedanje' krize. jj*Sfcno VVasiiingfon je vedno in dosled-Pcdpiral Nemčijo in njena prizadevajo črtanju reparacij, v, umestnosti ali neumestnosti zahte-j,- 3a plačevanja reparacij in odplačeva-Ja vojnih dolgov se je v svetovnem tis-r> v revijah, knjigah in na -raznih konicah veliko pisalo in govorilo. Zajemali sta se v glavnem dve stališči: Pravno in stvarno. Pravno ne pušča norega dvoma, da bi se morale plačati Jteracije in da bi se morali poravnati IjU' vojni dolgovi, stvarno pa postavlja u Problem na problematične osnove. O . Paracijah se je veliko pisalo tudi na mestu in tudi o vojnih dolgovih, po-e<>He pa so z ozirom na sedanjo borbo , ei Evropo in Ameriko še nekatere ugo-SH tve: ^ v°inem stanju s centralnimi . aiPi niso bile samo države dolžnice, *več tudi države upnice, torej tudi J^riške Združene države. Dočim pa so l^cija, Anglija, Italija, Belgija, Srbija C' žrtvovale poleg svojega premoženja materiala tudi milijone svojih sinov in ^ bile njihove pokrajine vsaj deloma Jjošene, so Združene države ameriške jevale v tem oziru zelo malo. Ame-jke čete so bile v primeri z drugimi jnatne, in še to so bili prostovoljci ali ®feniniki. Njihove žrtve so bile torej neizmerno manjše kakor vsake evrop-vojujoče se države.
Mimo vsega tega pa moramo pribiti še to, da so Združene države v svetovni vojni sijajno služile kot vojne dobaviteljice Evrope ter posojevalke denarja. Dasi je torej, kot smo dejali, pravno izven dvoma, da bi morale evropske države poravnati v Ameriki svoje dolgove, se stvarno postavlja med obema skupinama isto razmerje kot med vojnim dobičkarjem in skrahiranim vojnim izmoz-gancem. Združene države ameriške zahtevajo od gospodarsko in finančno invalidnih evropskih držav striktno izvrševanje obveznosti, istočasno pa jim odrekajo pravico zahtevati od Nemčije reparacije. Glavno so se prav na pritisk Amerike sklenili znani lozanski reparacijski sporazumi, po katerih se zavezniki odrekajo nemških reparacijskih plačil. Sprejeli so to žrtev zato, da bi rešili svetovno gospodarstvo in dvignili mednarodno zaupanje in trgovinsko poslovanje. Obenem so pa tudi popolnoma upravičeno pričakovali, da bo tudi Amerika storila isto in bo vsaj revidirala način in rok odplačevanja anuitet in obresti vojnih dolgov, če jih že ne bo delno ali popolnoma črtala.
Zaradi lozanskega sporazuma je torej ves svet pričakoval, da bo \Vashington zlasti po Rooseveltovi zmagi popustljiv in bo ustregel notam Anglije, Francije, Belgije ter ostalih držav dolžnic, v katerih so zaprosile zaenkrat za moratorij, odnosno za podaljšanje z lozanskim sporazumom razveljavljenega starega Hooverjevega moratorija in za eventuelno naknadno novo ureditev problema medzavezniških vojnih dolgov. To so pričakovale še tembolj, ker bi si medsebojne vojne dolgove odpustile. Na mesto tega je Washington odgovoril z mrzlim: »Ne!« Ta »ne« pa more postati usoden, ker lahko podre trud iri uspeh vseh dosedanjih konferenc in sklepov. V nevarnosti je ratifikacija lozanskega reparacijskega spo razuma razorožitvena konferenca, konfe-renca v Stresi In bodoča svetovna gospodarska konferenca. Ali bo Amerika riskirala vse to in obenem še hujše poslabšanje svetovne gospodarske in finančne krize? Upajmo, da bo vsaj ob 12. uri popustila in rešila človeštvo strašne more in negotove bodočnosti!
'Zidbelgijskih parlamentarnih voiliev
V*KOKI PREDČASNIH VOLITEV. — KATOLIČANI ŠE VEDNO NAJMOČNEJŠA STRANKA. — KDO NAJ SESTAVI NOVO VLADO?
fcRUSELJ, 29. novembra. Parla' hjfbtarne volitve so potekle brez ve&
Incidentov. V Anversu je prišle
»iciueniov. v Hnversu je prišlo spopada ined socialisti in katoll-Volitve bi morale biti šele v me-!®cu maiu leta 1933., zaradi sklepa 11-ikplne stranke, da prekinja vsako so-j. *°vanje s katoličani, pa je bil par-J?ent razpuščen pred poMr:;«im me-Hg m In so bile volitve zato razpisali Pred odrejenim rokom. Liberalci b razdrli koalicijo s katoličani, ker l^bklnova vlada '•aradl neodločnosti . ‘Ollčanov ni pravočasno ukrenila Potrebnega za £ niranjedržav-»mane. Doslej so Imeli v parla-taiM katoličani 76. socialisti 70, libe L;'28 In Flamci 13 poslancev. Po ^ Niškem volilnem zakonu so volitve ee Vsakogar obvezne, število volil-$$0 Pa znaša 2,500.000. med njimi !0'J žensk. Po volilnem zakonu ima-ske volilno pravico samo pri vo-?(v?»b. dočim morejo pri uJ^jnenfarnlh volitvah voliti samo venske, ki so bile med svetovno no Iz političnih razlogov obsojene
od nemških okupacijskih oblasti. Po doslej znanih rezultat’ so prejeli: katoličani 8G. so^mllsU 75. iberalri 23 In Flamci 8	-*•
ničnih volitev so bile tudi volitve v senat. Od 159 senatorjev se te volilo ob tel priliki samo 93, dočim bodo ostali Izvoljeni iz tli*«?** in trpij* katc-gorije. Sodi se. da h« I*	n
do sporazuma med k" ’	?n	.oci-
alisti in da bodo moraM •t>-o vlado sestaviti zopet katoličani v koaliciji z liberalci.
SPORAZUM MED POLJSKO IN GDANSKIM.
ŽENEVA, 29. novembra. Poljski zunanji minister Beck je skupno s Predsednikom gdanskega senata Ziehmom napravil sporazumno de-maršo pri tajništvu Društva narodov glede podaljšanja mandata sedanjega visokega komisarja Društva narodov v Gdanskem Bostinga. Med pred stavniki Poljske in Gdanske je prišlo do popolnega sporazuma.
Borba med Evropo io Ameriko
GOVOR SENATORJA PATA HARRIS ONA. DRUGA ANGLEŠKA NOTA BO IZROČENA DREVI. STALIŠČE FRANCIJE JE ŠE NEJASNO.
LONDON, 29. novembra. »Times« poročajo iz VVashingtona, da je imel demokratski senator Pat Harrison, ki postane bodoči predsednik finančne komisije senata, v radiju velik govor, v katerem je dejal, da bi črtanje medzavezniških vojnih dolgov zvrnilo na rame Združenih držav vso težo vojnih finančnih bremen. V tem primeru bi bil razdelitven! ključ sledeč: Nemčija 1, Italija 2, Francija 8, USA 39 in Anglija 50%. Iz tega b’ sledile posledice, ki se danes sploh še ne dajo pregledati. Položaj Nemčije bi se silno izboljšal, ker bi se iznebila skoro vseh dolgov in ne bi postala samo kon-kurentinja Amerike, temveč še posebno evropskih držav. Skoraj v enakem ugodnem položaju bi bili tudi Italija in Francija. Ameriška vlada mora zato skrbeti, da bodoče generacije ameriškega naroda ne bodo po nedolžnem obremenjene z dajatvami za kritje vojnih stroškov.
LONDON, 29. novembra. Vsa pozornost političnih in gospodarskih krogov je posvečena vprašanju dne 15. decembra zapadajočih anuitet jn obresti vojnih dolgov v Združenih državah. Člani vlade se ves dan posvetujejo s premirjem Macdonaldom. Sinoči se je sestala vlada k dveurni seji, po kateri Se odšel za-kladni minister Chamberlain na dvor, da poroča kralju. Kakor se doznava, je bila
na ministrski seji sestavljena nova nota, ki bo najbrže že drevi odposlana Združenim državam. Vlada je na podlagi gentlemenskega agreementa, sklenjenega v Lozani, obvestila o vsebini svoje note tudi vlade Francije, Italije in Belgije, omenila pa obenem, da se nikakor, ne bi pridružila nobeni skupni evropski fronti, ki bi se snovala proti Združenim državam. Kakor se na drugi strani doznava, je vlada pripravljena plačati vsoto 65 milijonov dolarjev v zlatu, ne pa v devizah, ker bi to povzročilo oma-janje funta* Odgoditev anuitet more ameriška vlada skleniti za dve leti brez odobritve kongresa, zato upajo v Londonu, da bo angleški želji ustregla.
PARIZ, 29. novembra. Francoska vlada se še ni odločila za način odgovora na ameriško stališče glede vojnih dolgov, tako da je še vedno nejasno, ali bo Franclja dne 15. decembra svoje obveznosti plačala ali ne. Po diplomatskih razgovorih med Londonom in Parizom sodeč bo poslala najbrže tudi Francija Ameriki novo noto, v kateri bo obrazložila vse finančno-politične in ekonomske vzroke, ki govore za moratorij in novo ureditev vprašanja. Vlada upa, da si bo s tem pridobila časa tudi napram parlamentu.
Pogodba med Francijo in Rusijo
ZAKLJUČEK DESETLETNIH PRIZADEVANJ. — NOVA POTA EVROPSKE MEDNARODNE POLITIKE. — IZLOČITEV ROMUNIJE.
PARIZ, 29. novembra. Danes bosta francoski ministrski predsednik Herriot in ruski poslanik Dovgalevskij podpisala prijateljski pakt o nenapadanju in arbitraži med republiko Francijo in Sovjetsko Rusijo. S tem aktom sc zaključijo desetletna prizadevanja obeh držav, da bi se prijateljsko uredil! medsebojni od-nošajj. Enaka pogodba med Poljsko in Sovjetsko Rusijo, ki je wia sklenjena na pobudo in s posredovanjem Franclje, je, kakor znano, že podpisana. Izpadla je le pogodba med Sovjetsko Rusijo In Romunijo, ki se je s tem. kakor izgleda, iz-
ločila iz tesnega političnega kroga fran* coske interesne politike v vzhodni Evropi. Sploh se zdi, da pomeni današnji podpis francosko-ruskega sporazuma začetek nove mednarodne politike v Evropi, ki bi utegnila do temeljev spremeniti sedanje odnošaje in grupacije. Zdi se, da bo iskala tudi Romunija v zunanji politiki poslej docela nova pota.
MOSKVA, 29. novembra. Predsednik glavnega izvršilnega odbora Sovjetske Unije je ratificiral sovjetsko-poljski nenapadalni pakt.
ItalUatiska samohvala
RIM, 29. novembra. Fašistični tisk skuša razložiti, zakaj se Italija noče pridružiti Angliji, Franciji in drugim evropskim državam, ki so od Amerike zahtevale odgoditev plačila dospelih anuitet vojnih dolgov. Italija vztraja na stališču, da se moralo vojni dolgovi regulirat5 oziroma črtati enako, kakor reparacije. S tem le hotela Italija dokazati* da kljub svojemu siro-mačpsmu položaju ni insolventua, ker so no zaslugi fašizma njene finance urejene teko. da zmaguje največle nabore, kakršnih niti približno ne morejo zmagati hogatejše države, ki imajo demokratski režim. »Tribuna« smatra, da sta parlamentarizem in demokracija zakrivila, da se zadnjih 14 let rešitev vsakega mednarodnega vprašanja zavlačuje In zanleta in da so vse mednarodne konference brezuspešne.
POŽAR V BEOGRAJSKEM GLAVNEM KOLODVORU.
BEOGRAD, 29. novembra. Danes krog pol dveh zjutraj je nastal v podstrešju desnega trakta beograjskega kolodvora iz doslei še neznanih vzro-
kov ogenj, ki se je bliskovito naglo razširil, tako da Je stal ves trakt v plamenu. Ker ob tem času promet počiva, je uspelo takoj prihitelim gasilcem lokalizirati požar, ki bi bil sicer utegnil uničiti ves kolodvor. Policija je uvedla strogo preiskavo. Promet ne trpi nikakih ovir.
VATIKAN IN ZDRUŽENE DRŽAVE.
PARIZ, 29. novembra. Iz Rima poročajo, da v vatikanskih krogih odločno zatrjujejo, da bo imel Rooseveltov volilni uspeh za nedvomno posledico skorajšnje imenovanje novega ameriškega po-slanika pri Vatikanu. Pri tem se v Vatikanu naglašajo prisrčni odnošaji, ki obstojajo med Vatikanom in Združenimi državami že od nekdaj. Vsebina zadnje papeževe poslanice o gospodarski krizi je biia objavljena tudi v Washingtonu v uradnem poročilu obeh domov ameriškega parlamenta.
UGODNOSTI ZA IZLETNIKE.
SPLIT, 29. novembra. Na podlagi ministrskega odloka imajo tudi še sedaj, v zimskih mesecih decembru, januarju ir, februarju vsi izletniki, ki prebijejo na Jadranu najmanj 10 dni, pravico na brez-p'ačen povratek do izhodne postaje na vseh progah jugoslovanskih državnih že-ležalo.
Strašna smrt
V Studencih se je strugar Wiesthaier za-klal s kuhinjskim nožem.
Kot branitelj pokojnega železničarja Josipa Wiesthalerja in zastopnik vdove slednjega, gospe Marije Wiesthalerjeve iz Studencev, Vodnikova ulica 17, Vas vabim, da objavite z ozirom na članek »Večernika« M številki 263 z dne 18. XI. t. 1. pod gornjim naslovom v smislu 51. 26 tiskovnega zakona sledeči popravek:
»V št. 263 našega lista z dne 18. novembra 1932 smo objavili pod naslovom »Strašna smrt« člančič o tragični smrti pokojnega železničarja Josipa Wiestha-lerja. V tem poročilu smo med drugim tudi omenili neresnično vest, da je preiskava, ki se je vodila proti Wiesthalerju radi krvavega- dogodka v vinotoču v Razvanju, ugotovila, da je bil Wiestha-ler glavni krivec uboja železničarja Jakoba Klemenčiča. Poročilo je nadalje trdilo, da si je pokojni Wiesthaler gnal prav to zelo k srcu, videl pred seboj posledice, ki bi ga doletele, če bi bil obsojen in se je zato rajše sam sodil.
Na željo vdove pokojnega Josipa Wies-thalerja ge. Marije Wiesthalerjeve ter zastopnika pokojnega Wiesthalerja resnici na ljubo ponovno ugotavljamo, da so gornje obdolžitve napram pokojnemu Josipu Wiesthalerju radi uboja pokojnega Jakoba Klemenčiča povsem neresnične. Proti Josipu Wiesthalerju glede Jakoba Klemenčiča po končani preiskavi glede pokojnega Klemenčiča sploh ni bila vložena niti obtožnica, ampak je bil obtožen pokojni MViesthaler le glede poškodb Franca Kovačiča. Radi uboja Jakoba Klemenčiča pa je bilo uvedeno čisto drugo, povsem ločeno kazensko postopanje in je tudi obtožnica vložena radi tega uboja proti drugemu obtožencu. Pokojnega Josipa Wiesthalerja torej ne zadene radi smrti Jakoba Klemenčiča nobena krivda-. Uredništvo »Večernika«. Za Marijo Wiesthalerjevo in pokojnega Josipa Wiesthalerja branitelj:	dr.	Avg.
Reisman.
Prvi december, državnik praznik zedinjenja se praznuje v Mariboru na sledeči način: Ob deseti uri dopoldne služba božja v pravoslavni kapeli; ob enajsti uri služba božja v stolnici. Službe božje v stolnici se morajo udeležiti vsi gg. rezervni častniki, ki stanujejo v Mariboru. Obleka svečana s šinjelom in ešarpo.
Vpisovanje prvega decembra. Dne l.
decembra 1932 na praznik proslave državnega zedinjenja se bodo sprejemale dopoldne čestitke v sejni dvorani okrajnega načelstva, soba št. 38 I, kjer bo v ta namen vpisna knjiga.
Iz paznlške službe. Jetmiški paznik Ivan Horžen je premeščen iz Maribora k okrožnemu sodišču v Novo mesto. Na njegovo mesto pa pride jetoiški paznik France Kupec iz Novega mesta.
Bivši Maistrovi borci, ki bivjajo v Mariboru, se vabijo na prijateljski sestanek, ki bo v petek 2. decembra ob 20. uri v dvorani Nabavljalne zadTuge na Rotovškem trgu.
Iz društva stanovanjskih najemnikov.
Drevi bo ob pol 20. v društvenih prostorih izredna važna seja upravnega odbora. Pridite vsi!
Slovensko obrtno društvo obvešča, da se je spored proslave 1. decembra spremenil v toliko, da ne bo slavnostnega predavanja v Narodnem domu, ampak v
dvorani Zadružne gospodarske banke.________
Odbor.
Čevljarska obrtna zadruga v Mariboru poziva vse svoje člane, da se na dan 1. decembra korporativno udeleže proslave državnega praznika. Točno ob pol 9. uri dopoldne v Narodnem domu slavnostni nagovor, nato pohod v stolno cerkev k sv. maši. Za vajence obvezno, za mojstre dolžnost! — Uprava.
Zborovanje pravoslavnih vernikov. Sinoči je bil v dvorani Narodnega doma veliko zborovanje vernikov pravoslavne cerkve, na katerem je podal cerkveni odbor svoja poročila. Po podanih poročilih se je razvila debata glede zidanja pravoslavne cerkve, o kateri bomo jutri obširnejše poročali.
Zbirajte knjige za obmejne knjižnice!
Podpisana Zveza kulturnih društev v Mariboru je prejela iz .več ko 20 obmejnih krajev prošnje za ustanovitev javnih ljudskih knjižnic. Da bo mogla vsaj nekaterim prošnjam ugoditi, prosi vsa šolska vodstva- in vse narodno občinstvo po deželi in po mestih, da zbere vse v posameznih hišah odvišne in v to svrho primerne knjige ter jih dopošlje naravnost na naslov Zveze, ali pa jih hran: pri šolskih vodstvih, obenem pa to Zvezi sporoči. Šolska vodstva- pa prosimo, naj Zvezo po dopisnici obveste, da bo poslala svojega zaupnika po knjige. — Opozarjamo pa, dia pridejo v poštev v prvi vrsti leposlovne knjige (povesti, romani itd.), v drugi vrsti lažji gospodarski, zgodovinski in drugi podobni spisi. Težke znanstvene in statistično knjige so za ta namen samo balast. Prosimo, da se ta akcija izvrši najkasneje do 20. decembra ter se naj do tega termina Zveza o uspehih v posameznih krajih obvesti potom dopisnice. Zveza kulturnih društev, v Mariboru, Cankarjeva ul. št. 1.
Plesni večer Katje Delakove v gledališču bo v petek 2. decembra. Kot smo že poročali, je umetnica nadarjena gojenka Gertrude Krausove, mednarodne priznane velike plesne umetnice. Njeni najbolj znani plesi so Beethovnova »Žalna koračnica«, Blattov »Vihar«, Wolf-sohnov »Chusende«, nastopala pa je v veliki koncertni dvorani na Dunaju, v Sophiensale, v svečani dvorni dvorani, v »Scali« itd. V Ljubljani je nastopila dvakrat na samostojnem večeru v ljubljanski operi, kjer je dosegla nenavaden uspeh in soglasno priznanje kritikov. Za mariborski nastop si je izbrala izbran spored. Njen večer zasluži, da noben kulturen človek ne gre brezbrižno mimo njega. Veljajo dramske cene.
Narodna obramba v Studencih priredi na državni praznik 1. decembra zvečer v gostilni ge. Slugove družabni večer a sodelovanjem drama-tskega odseka in pevskega zbora studenškega Sokola. Začetek ob 19. uri. Narodno zavedni Stu-denčani, podprite delo Narodne obrambe in se udeležite vsi družabnega večera!
Zadruga brivcev in frizerjev obvešča, da bodo brivski in damsko-frizerski lokali v Mariboru in okolici odprti na državni praznik 1. decembra od 7.30 do
12.	ure.
Tečaji iz nemščine. Ministrstvo prosvete je dovolilo dvema mariborskima profesorjema, da smeta prirejati nemške jezikovne tečaje. Zamišljena sta dva tečaja, začetniški in nadaljevalni. Interesenti se naj blagovolijo zglasiti v svrho razgovora 30. novembra ob 18. uri v IV. b razredu klasične gimnazije (pritličje desno).
Velikodušen dar. G. Karl Thoma, lastnik mehanične tvornice svilenih izdelkov v Mariboru, je ob priliki jubileja ustanovitve matične tovarne v Lands-kronu na Češkoslovaškem daroval Pomožni akciji za siromašne sloje mesta Maribora znesek 10.000 Din, za kar se mu vodstvo Pomožne akcije najtopleje zahvaljuje.
Smučarji! Zimskošportni odsek SPD v Mariboru je izdal vežbalnik »Smuška gimnastika«, obsegajoč 14 vaj. Dobi st v pisarni »Potnik«, Aleksandrova cesta 35.
Tatvina jabolk. Skladiščnik nekega mariborskega skladišča je včeraj opazil, da je zmanjkalo okrog 800 kilogramov jabolk iz zaloge nekega trgovca s sadjem. Tatvine je bil osumljen 291etni delavec France K., ki ga je policija davi aretirala. Pri zaslišanju je priznal, da je odpeljal jabolka pod neko pretvezo iz skladišča in jih prodal za 1008 Din. Za denar si je nabavil čevlje in nekaj obleke, plačal hrano in poravnal tudi neki dolg, tako da so ob aretaciji našli pri njem samo še 50 par. Policija bo Franceta izročila sodišču.
Vreme bo še nadalje oblačno, tako nam vsaj prerokujejo vremenarji. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 5.8 nad ničlo, tlakomer pa pri 15.5 stopinjah 749.1, reduciran na ničlo 747.3. Vlaga 94; preteklo noč je padlo 74 mm padavin; vreme oblačno, mirno in megleno.
Pri lenovosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franc Jožefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franc Jožefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
PRI TRGANJU V
ZOBEH IN GLAVI
navadno priporočajo Bgir
masažo rtLUM za masažo
Steklenica 14 Din. Oglas ieg. pod S. Br. 25.892/32
Ali bo tudi petja konec? Naš najslavnejši pevec, Julij Betetto, je nedavno rekel: Prav resno se bojim, da nas bo nekega dne presenetilo, da je naše lepe slovenske opere — konec. Priznam, da so težki časi. Tudi v Monakovem imajo okoli 60.000 brezposelnih, toda tam gledališče nikoli ni prazno. Narod je toliko vreden, kolikor se ceni. Čim noče svojih kulturnih zavodov podpirati, je to znamenje, dia ne čuti več potrebe po njih. In to je duhovna, moralna in ne gospodarska kriza. Prepričan sem, da ljudje denarno še niso tako pri koncu, da bi se morali ogibati kulturnih zavodov. A to se zdaj dogaja. Treba je pa ugotoviti, da imajo ljudje še vedno denar za ogromne količine alkohola, nimajo pa denarja za skromno vstopnino v narodno gledališče. Srce me boli, če se spominjam na predvojne koncerte Glasbene Matice, ki so bili praznik za majhno slovensko predvojno Ljubljano. (Zbori str. 34). Kakor v Ljubljani, tako je seveda tudi pri nas: gojitelji umetne slovenske pesmi, gledališče in razni zbori se resno boje za svoj obstanek, ker jih publika, noče podpirati. Kar pišem tu, je gledano z vidika Glasbene Matice. Bili so časi, ko so bili njeni koncerti dogodek za Mariborčane, lani je končala svoje kulturno delo z nepričakovano visokim deficitom. Kaj naj ponudi svojim poslušalcem, da pridejo h koncertu? O-ratoriji s solisti in orkestrom so dragi in jih društvo brez podpore publike ne prenese. Današnje koncertne prireditve ne vržejo niti toliko, da bi se krili efektivni stroški. Kam bo šlo to? Ali maj čisto opustimo petje ali iščemo cenejši način nastopov, da ne bo konca pevske umetnosti? Glasbena Matica se je odločila zaenkrat za zadnje in si izbrala najcenejši prostor: cerkev, kjer nastopi s svojim prvim letošnjim delom — in še sadove tega bo delila z največjimi mestnimi reveži. To hoče Glasbena Matica v tej krizi, upa pa, da svoje žrtve ne bo doprinesla pred praznimi klopmi. Videlo se bo, če bo v Mariboru sploh še mogoč kak večji slovenski koncert. A.
Brezsrčna mati. Pod tem naslovom
smo pred mesecem poročali, da je neka
mati odložila leto in pol starega fantička
v dobrenjskem gozdu blizu Št. lija ter nato izginila brez sledu. Po daljšem poizvedovanju se je končno posrečilo mariborskim orožnikom izslediti brezsrčno mater v osebi 28-letne služkinje Katarine Galovičeve, rodom iz Hrvatske. Ga-ovičeva se je skrivala v Košakih pri nekem posestniku, kjer so se pretekli četrtek oglasili orožniki in jo aretirali. Pri zaslišanju je izpovedala žalostno zgodbo ter navajala v zagovor svojo usodo, ki jo je privedla tako daleč, da je zavrgla svoje lastno dete. Otroku, ki je bil krščen za Friderika, je dala življenje nekje na Hrvatskem. Ker ji tam ni bilo več obstanka, se je podala z otrokom v Maribor in dobila službo pri nekem posestniku v Košakih, kjer je bila aretirana. Bil pa je posestnik vdovec in mlada nezakonska mati mu je zmešala kri. Razmerje med njima ni ostalo brez posledic. Galovičeva se je čutila mater drugič in se je zato hotela iznebiti prvega otroka-Zanesla ga je v dobrenjski gozd, kjer ga je našel viničar Štraus, ki ga je pobral in odnesel pod svojo streho. Končno besedo v tej žalostni zgodbi bo izreklo sodišče.
Plesne vaje juristov zaradi nastalih zaprek ne bo drevi. Prihodnja vaja bo četrtek 1. decembra.
Kdor želi Miklavža na dom, oglasi pri gledališki blagajni.
Narodno gledališče
Repertoar.
Torek, 29. novembra ob 20. uri »Gospa ministrovka«. Red A.
Sreda, 30. novembra ob 20. uri »Boccac-cio«. Red B.
Četrtek, 1. decembra ob 15. uri »Friderika«. Ob 20. uri »Za narodov blagor«. Slavnostna predstava. Znižane cene. Zadnjič.	.
Petek, 2. decembra ob 20. uri »Plesni večer Katje Delakove«. Dramske cene.
Mariborsko gledališče. Suppejeva klasična opereta »Boccaccio«, eno najbolj popularnih de! klasične muzike, se poj® v sredo 30. t. m. za red B. — Na državni praznik zedinjenja, v četrtek 1. decembra bosta v gledališču dve predstavi. Popoldne ob 15. uri se uprizori privlačna opereta »Friderika«. Zvečer bo ob 20. uri slavnostna predstava, Cankarjeva satirična komedija »Za narodov blagor«. To delo je ob začetku letošnje sezone izvrstno uspelo. To bo obenem poslednja uprizoritev in veljajo znižane cene. Drama pripravlja kot naslednjo novost Ostrovskega dramo »Nevihta«, ki je eno najbolj tipičnih del ruske dramske literature. Režira J. Kovič.
Fr. pl. Suppč: Boccaccio
Po več ko desetih letih je segla naš* gledališka uprava zopet po Suppejevj klasični opereti »Boccaccio«. Libreto, sta ga napisala Zoil in Genee, obravnava štorije iz »Dekamerona« in se zat® giblje v dobi okoli 1. 1300. Današnji libre* tisti bi ga obdelali morda drugače, a tovo ne bolj živahno. Komponist SupPe pa je ustvaril opereti operno glasbo, res' no, visoko stremečo, kar dokazuje zlaS* ouvertura in sploh vsa orkestralna 0 delava, da ne omenjamo zborov, solo^j duetov, tercetov itd. Vse to zagotavU3 »Boccacciu« trajen uspeh.
Delo ni lahko ne za režiserja ne dirigenta. Gospodu Bachmannu, kn® opereto zrežiral kot gost, je uspelo ustv® riti res živahno in harmonično zaokroz^ no predstavo, in to je zaenkrat vsaj z®' dosti. Nekatere podrobnosti bi pa tfOŽie biti tudi drugačne, boljše. Dirigent g°sp; Herzog je sijajno zmagal ogromni ž!ajS' beni material, orkester, zbore in Dali so kar so mogli. Tudi inscenacija bila za naše razmere sprejemljiva, vse' kakor pa dosti okusnejša ko pred leti.
Naslovno ulogo je odpela in odigi-®1* naša primadona gdč. Udovičeva 1 znano živahnostjo in polnoglasnostJ^ Gdč. B a r b i č e v a je bila srčkana P?K cesa Fiametta, se pa v prvi polovici mogla pevsko vživeti v stvar. V d:rU® polovici je pela znatno bolje. Ga. Say ' nova je, kakor navadno vedno, srečk rešila naloge, ki jih ji je stavila brivČeV' ka Beatrice. Ga. G o r i n š k o v a i® . Isabelli pokazala lep glas, ga. Zakraj škova v kramarjevi Peronelli pa vefs humor. Deklo Filippo je odpravila ' Starčeva.
Med moškimi ulogami sta najbolj sodar Loteringhi g. Sancina in kr' mar Lambertuccio g. Pavla Koviča, j Sancin ni uloge samo pel, temveč j igral; to je doslej njegov največji igral uspeh. G. Kovič je bil močan v pristni komiki, samo v svoji eksteniP ralni kupletistiki je šel predaleč in ,, svetujemo, da opusti neestetične oP° znosti. G. Grom kot princ Pietro, Rasberger kot brivec Scalza ^ i, Gorinšek kot kolporter so bili i,g| -e sko dosti boljši ko pevsko. Debutira g. Friderik Lipnik kot Leonetto. *. znala se mu jo še začetniška negotov ’ zatu je prava sodba zaenkrat nemogo Naj poizkusi še v kateri ulogi! 0 -n Skrbinšek je odigral neznanca berača Checco, zlasti drugega zej? fj« bro. Ostale vloge so odigrali: g-i a n majordoma, g. Tovornik K1 da in g. Blaž Fresca. _ cej
V celoti je torej »Boccaccio« P ^
uspela predstava, zlasti pa so .p°*fiieri nekateri prizori. Obisk je bil pri1>r	„r.
in prvi reprizi zelo dober.	 -*
Danes	Tor«*1.
! SHENGAL.I *
naj se I *	unvat**
Velika	kavarn
Dnevne vesti
^Mariboru, 'dne 29. XI. 1932.
Mariborski .V E C ER NIK« Jafra
WiS3
Sokolsko delo v Mariboru od osvobojenja do danes
K PROSLAVI PETINDVAJSETLETNICE SOKOLSKEGA DRUŠTVA.
Prišla je svetovna vojna. Štiri leta in P°i_ is sokolsko delo počivalo... Pričelo ?e is novo trpljenje. Na obzorju je v krvi Jn dimu rdela zarja osvobojenja, ki so jo ^kateri gledali skozi zamrežena okna... ^Piskov o teh dneh in bojih pa ni. Iz-ŽUbili so se. Le žive priče vedo povedati VSpka svojo zgodovino.
Prva povojna seja mariborskega So-je bila na Novega leta dan 1. 1919. ,‘ari sokolski borci, kolikor jih ni po-raja svetovna morija, so prilezli iz vseh fajev v staro sokolsko gnezdo v Narod-! dom. Na občnem zboru 11. januarja je izvoljen za starosto dr. Sernec. Novi obor je čakalo veliko delo. Uredil je 'aiPrej društvene razmere in navezal ,°Pet stike z vsemi okoliškimi društvi
ter
Pripravljal tla za nove edinice. Dru-
,v° Je dobilo telovadne prostore v šol-telovadnicah in je ob letu štelo že y Članov, 126 članic, 906 naraščaja in
e. skupno torej 1431, od katerih jih je
ČCc
telovadilo 1030. Važen je bil izredni ob-. 1 zbor 20. junija. Ob tej priliki sta bila za častna člana dr. Rosina in • Pivko, ki se je po svojem povratku ^Pet z vso vnemo poprijel sokolskega
^občnem zbru 10. januarja 1. 1920. Jjodbor razširil. Osnoval se je kul-rni Prosvetni odsek in je bil za prvega ^dsednika izvoljen dr. Maks Kovačič. Vaditeljski zbor je imel polne roke dela. ta'= i so vacd'b tudi macedonski ba-je'-.0P v meljski vojašnici, ustanovil se Sj..je2dni odsek in organiziral se je žen-Vaditeljski zbor. Pomagal je Sokol pri tj ‘i^ovitvah društev v Framu in na Mu-pjjP^ciplinirEino in častno je nastopil ob UjpKi obiska regenta Aleksandra 29. ju-Bilo je v kroju 52 članov in 42 čla-.S Veličastna manifestacija sokolske 'sli v Mariboru pa je bil I. pokrajinski $ sokolske zveze, katerega se je ude-v kroju 68 članov, 48 članic, 38 jez-toev in 70 naraščajnikov.
je leta 1921. odklonil načelnik Eman vc«i ki je od ustanovitve uspešno delal ^lovadnici in povsod, ponovno izvoli-VV’ ie prevzel njegovo mesto Julče No-Jj *• Za načelnico pa je bila izvoljena $e eva- Na predlog Ivana Lavrenčiča ^ jj® osnoval tudi poseben odbor, ki je fj^l za sokolski naraščaj, ki je pod I^SOvitn vodstvom žel že v prvem letu J* in vidne uspehe. Organiziral je 23 “sekov in zbral nad 900 naraščajnikov, j raŠčajnic in dece. Leto je bilo zelo plo-;yQ?°®n°. Sokol je navezal tesne stike z l^stvom in je pristopil k Sokolu kor-5 fativno ves čatstniški zbor domačega hotnega polka. Vaditeljski zbor pa je jjj Vzel telovadbo pri vojaštvu po sokol-Dreih sistemu. Sokolsko misel je uspešno J^Siral zlasti jezdni odsek in je bilo Javljenih v tem letu več sokolskih . v bližnji in daljni mariborski % i ^ septembru je Julče Novak od-i, '^načelniško mesto, ki ga je prevzel
ebiik Marčan.
Na vsesokolskem zletu v Ljubljani le> ta 1922. je doseglo društvo presenetljive uspehe. V nižjem oddelku je dosegel Zmago Hren prvo mesto, ■ župna vrsta tretje, vrsta članic prvo, nižji oddelek članic pa drugo mesto. Osnoval se je v tem letu tudi odsek za zgradbo Sokolskega doma in godbeni odsek. Tudi je pričel Sokol prirejati lutkovne predstave za sokolsko deco.
Huda nesreča je zadela mariborskega Sokola, ko je 20. septembra 1923. iztrgala smrt iz njegovih vrst starosto dr. Vladimirja Sernca. Z njim je društvo izgubilo nevstrašnega borca za sokolsko idejo. Njegov spomin bo enako častno ohranjen vsem potomcem. Do občnega zbora, ki je bil 13. januarja 1. 1924., je vodil društvo podstarosta dr. Boštjančič. Na tem občnem zboru pa je bil izvoljen za starosto dr. Toplak, za načelnika Naglič, a za načelnico Nabergojeva. V društvu je zagorel ogenj in delo je rodilo nove uspehe. Mladinski odsek je priredil 23. marca akademijo, ki je sijajno uspela. Nad vse svečano je društvo proslavilo 1. junija lOletnico razvitja društvenega prapora. Zbrali so se stari borci ob spominu na težke pretekle dni.
Na občnem zboru leta 1925. je bil izvoljen za starosto zopet dr. Boštjančič, ki vodi društvo še danes. Podstaroste so bili v zadnjih letih Lenard, Majer in Bu-reš. Tehnični odbor je vodil do leta 1926. načelnik Marčan. Od tega leta do danes ga vodi za člane Dekleva, za članice pa Nabergojeva. Leta 1926. je dobilo društvo lastno letno telovadišče.
Ko praznuje društvo Sokol matice ob stoletnici Tyrševega rojstva svoj srebrni jubilej in ko smo v bežnih obrisih opisali četrtstoletno njegovo uspešno delovanje, n:ai} izrečemo na tem mestu vsem, ki so pred 25 leti nevstrašno in z mladeniško odločnostjo krenili na sokolsko pot in šli v boj za sokolsko idejo, vse priznanje. Seme sokolskega evangelija, ki so ga zasejali, je šlo bohotno v klasje, kar je in bodi njihova zasluga. Ko so pred 25. leti ustanavljali Sokola, so imeli pred seboj jasno začrtano pot in bilo je potrebno veliko dela in truda, preden so vzgojni pripadnike v ideologiji. Niso se ustrašili ne groženj ne dejanskih napadov, šli so preko vseh ovir, preko polen, ki so jim jih metali pod noge. S svojo živahnostjo, vztrajnostjo in odločnostjo so vžigali ogenj pri vseh sosednih društvih in poživeli delavnost. Storili so vse tudi v sokolski župi ter imeli vedno v srcu Fiignerjev izrek: »Ne koristi, ne sla ve!«
Zato želimo Sokolskemu društvu Matici, naj bo tudi v bodoče, ko stopa v drugo četrtino stoletja, prava in skrbna mati, ki naj vodi svoje krepke čete članov, Članic, naraščaja in dece naprej po začrtani poti, naprej za sokolskim praporom, in naj nam rodi še nadalje takih Sokolov, kakor so bili njeni ustanovitelji! — Zdravo!
Zgodbe grešnikov pred sodnim stolom
Pred okrožnim sodiščem se je moral te dni zagovarjati lSletni Anton G. iz Polj. čan zaradi poneverbe. Obtožnica mu je očitala, da je kot trgovski pomočnik na škodo svojega delodajalca trgovca Franca Drofenika v Poljčanah v času od januarja do začetka julija 1. 1932. poneveril 18.662 DIT,, ki so mu jih zaupale razne stranke iz slovenjebistriškega, konjiškega in rogaškega okraja za njegovega gospo darja. Obtoženi Anton G. je stopil 1. novembra 1. 1931. v službo pri Drofeniku, ki ga je uporabljal kot trgovskega po močnika, nekaj dni v tednu pa tudi kot trgovskega potnika za nabiranje naročil špecerijskega blaga in tudi za inkaso. Spočetka je G. redno izročal inkaso svojemu gospodarju, v mesecu januarju t.l. pa si je začel pridrževati inkasirane zneske bodisi v celoti bodisi v delnih zneskih in jih uporabljati po svoje. Pri razpravi je G. priznal svoje grehe in bil obsojen na 1 leto strogega zapora.
*
Nato sta se morala zagovarjati 321etni France Skelo in 491etni Martin Trol iz Plajnskega pri Sv. Bolfenku v Halozah, ker sta 27. avgusta t. 1. ovirala župana občine Sv. Bolfenk, ki bi po nalogu okrajnega glavarstva v Ptuju moral izvršiti javno dražbo pri obtožencu Francu Skeli. Kritičnega dne se je podal župan Zun-kovič z orožniško asistenco na Skelov dom v Plajnskem. Ko je pa Skela zagledal uradne organe, je zbežal k Trolu in ga pripeljal na svoj dom. Oba sta zatrjevala, da je živina last Trola in se sklicevala m neko fingirano pogodbo, s katero na/j bi jo bil Trol kupil od Skela. Med prerekanjem z uradnimi organi sta se obtoženca oborožila tudi z gnojnimi vilami, stopila v živinski hlev ter zaprla vrata za seboj. Ko so orožniki odprli vrata, sta se postavila obtoženca pred živino ter zapretila, da bosta namlatila vsakogar, ki bi hotel v hlev. Župan, ki ni hotel s silo nastopiti, je zato opustil uradni posel. Pri obravu0vi sta oba obtoženca skesano priznala dejanje in se zagovarjala, da sta hotela le prestrašiti uradne organe in s tem preprečiti odgon in prodajo živine. Skelo je drugi dan tudi poravnal svoj dolg 200 Din, ki bi jih moral plačati kot kazen za prepovedano nošenje orožja. Za »strašenje* pa sta bila obsojena vsak na mesec dni strogega zapora.
*
Kot tretji par sta stopila pred sodnika mlada in postavna kmečka fanta 22letni Jožef Horvat in 211etni Štefan Knaus, oba iz Poljane, obtožena krivega pričevanja. V kazenski stvari zoper Štefana Knausa pri sodišču v Dolnji Lendavi je Knaus trdil, da ga je neki Štefan Horjan udaril in sunil v trebuh. Horjan je to odločno zanikal. Knaus pa si je pripeljal s seboj na sodišče pričo, sedaj obtoženega Horvata, ki je prvotno izpovedal, da je videl, da je Horjan Knausu »pošiiknil« v trebuh. Ko je sodnik predočil Horvatu, da njegova trditev ne bo odgovarjala resnici, ker je vendar stal za hišo, je Hoi-
Kalto se obdrži ooMaisqa!
Gotovo ste., bili že večkrat razočarani, ker v$5a fršaiasftfsč dolgo držala. To je posteč dica uiSicitov aikalij, ki z vsakim sredstvom aa umi/vanje glavo ta las/pridejo v lase, da jih očistijo masti Sp nesnage. če pa nevtralizirate po pranju Mse z izpiranjem s sredstvom »Haarglans*, bodo. lasje zaradi krepilne učinkovitosti tega sredstva dalje časa obdržali Svojo obliko in postali bodo odporni, zdravi in lepi. »Haargiaaz« je priložen vsakemu zavojčku »Cme £jwe<.	3
vat preklical svojo izjavo in povedal, da ni ničesar videl in ga je le Knaus nagovarjal h krivemu pričanju. Horvat je to tudi pri razpravi odkritosrčno priznal. Knaus pa je nasprotno zatrjeval, da ni nagovarjal Horvati h krivemu pričevanju, temveč mu je le rekel, naj gre za pričo, če o stvari kaj ve. Toda sodnik, ki je bil drugačnega mnenja, je obsodil Knausa. na 6 mesecev strogega zapora in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, Horvata pa na. 3 mesecev strogega zapora, pogojno za 3 leta.
Sokolstvo
Članstvu Sokola Maribor matica!
V sredo 30. novembra in v četrtek 1. decembra slavi naše društvo 251etnico obstoja. Iz skromnega drevesca, »Mariborskega Sokola«, ki so ga pred 25 leti zasadili' navdušeni mariborski narodnjaki, je zrastlo s trudom in z veseljem gojeno močno drevo, ki je dalo obilo sadu v prid domovine in dalo življenje še drugim vrstnikom v našem Mariboru in okolici. Na tisoče mladine je šlo skozi njegove vrste, krepeč si dušo in telo na večnomladem viru sokolskega idealizma. Slavimo jubilej, da se spomnimo ob teni mejniku vseh, ki so se v teh dolgih letih žrtvovali za napredek društva^ mnogih bratov in sester, ki so odšli od nas v večnost ali na razne kraje širne domovine, obenem pa, da se v bratskem krogu navdušimo za novo delo. Naj združi ta obletnica predvojni Maribor in mlado mariborsko generacijo v eni misli in želji: da posveti vse svoje sile še lepšemu napredku društva^ da bodo njegovi uspehi mestu v ponos in pripadnost k Sokolu Maribor-maiici vsakomur v čast. Zato Vas, bratje in sestre, pozivamo vse, da se udeležite slavnostnih prireditev, telovadne akademije, družabnega sestanka in jubilejne proslave. Zdravo! Uprava sokolskega društva Ma-ribor-matica.
Jo;
Sokol Tezno. Vsem bratom in sestram! Cenjenim občanom! Pojutrišnjem praznujemo praznik našega osvobojenja in narodnega zedinjenja. Na predvečer praznika ob 7. uri zvečer priredi Sokol bakljado z godbo na čelu. Po bakljadi pa bo v šoli na Teznem proslava s sledečim sporedom: Slavnostni govor staroste o pomenu proslave, deklamacije in zaprisega novega članstva. Pridite vsi! Naš klic velja vsem bratom, sestram, naraščaju in deci, vsemu občin-
'*e Kostanjevec:
Nekdaj
in
danes
r0i ^hkracij je ležal vznak na svislih, z podloženimi pod glavo. V vaš-Kg. zvoniku je že odbila polnoč, počas-Ure.neg° navadno so odbmeli udarci toSe Zgubili za hišo. za vasjo, v iUJh. Skoz* strešno lino je sijal mesec Mrn raciju f'a1'avnost v obraz. Trde, o-^rezane črte so temnele okoli stis-ojj jn Čeljusti in se vlekle prav gor pod jr ‘er krožile na senca in pod kratke, it!ej > .Ščetinaste lase. Drobne oči so str-r,M e Izpod nizkega čela, se svetile in tem sjj0 kakor je mesec bolj ali manj sijal il5e2’ redko vejevje ogoljene stare hru-0{j na dvorišču. Pomežiknile so včasi te i,, ’ za čelom se je tačas utrnila nerodna c0j ®u^ečna misel. In mnogo je bilo no-iiile ea nerodnih in neušečnih misli, po-ijri) So druga drugo, rodile so se ena iz i{ .T®* Bila je namreč zadnja noč, ki jo Cv6f * Prespati Pankracij pod krovom iutr a.nove hiše. Zadnja noč, ker že proti Vv u *reba od'*' v mesto in potem lekarn. Da odide, to je gotovo, ali se ^ n vrne> kdo bi vedel? Poklicali so °d orožje, zgodilo se je nenadno ka-
kor je pred tednom nenadno in skoro iz| jasnega treščilo v staro češnjo na Cve-' tanovem vrtu. Tam gori ne kličejo nenadno zastonj in vse po vrsti, to je vedel Pankracij dobro in potrjali so mu hrupni glasovi na vasi, kličoči izza vsakega ogla, da pojdejo na vojsko fantje in možje, kolikor jih je kdaj nosilo vojaško suknjo. Med njimi je bil tudi on, hlapec Cvetanov. Ni mu bilo hudo, ker je bil vpoklican, a vendar je nocoj bdel, spanec ni hotel na njegove oči, vse borno življenje, kar ga je imel za seboj, je stopalo mimo njega kakor romarska pru cesija na, Brezje. Počasi je stopalo, tu-intam se je dvignila pest nad njegovo glavo, težka in trda, v presledkih je udarilo železno kladivo na hrbet, da se je skrčil in zvil, le redkokdaj se je prikradel solnčni žarek na njegovo teme. Odkar se je spominjal, je bil pri Cvetano-vih, izprva pastir in hlapček. po dovršeni vojaški dolžnosti hlapec. Odnekod S'a je prinesla mati, ki je umrla prav na teh svislih pred petindvajsetimi leti. Bilo mu je tistikrat dve leti kakor so mu povedali Cvetanovi. Ker ni bilo pri materi nobenih papirjev, ki bi izkazali njegove pravice, ga je prevzela v oskrbo občina ter ga izročila Cvetanu. Toliko so
pa vendar vedeli vsi, da je prišel na svet brez potrebe in samo v trpljenje in bridkost svoji materi, izkratka, da je nezakonski otrok. In kot takšen je nosil pečat na svojem Čelu in koder je hodil vse posledice tega znamenja. V šoli so se ga izogibali součenci, na paši so ga pretepali tovariši, pozneje ni smel vasovati s svojimi sovrstniki. Tako je hodil sam samcat svojo pot, se je zakrknil in sčasoma so ga imeli za molčečega bebca, ki mu ni treba dati niti dobre niti slabe besede. Vesel ga je pa bil Cvetan, zakaj delal je za dva in vedno molče ter je bil zvest in pošten kakor zlata tehtnica. In zraven je bil zadovoljen z vsako hrano in, kar je bilo Cvetanu nad vse ljubo, mu n! bilo treba ničesar plačati. Zato mu je Pa bilo hudo, ko so Pankracija potrdili k vojakom. Pri odhodu mu je stisnil v roko cel goldinar in mu je rekel: »Rad sem te imel vedno, Pankracij, in vsi moji, zato mi je hudo po tebi. Kadar tfe zopet izpuste, ne išči doma drugod, vrni se k nam!« Pankracij se je zaradi tolike dobrote razjokal, solze, debele kakor lešniki, so padale na leseno mizo v hiši, kjer je stal v slovo polič vina. Odšel je in se ni zglasil dolga tri leta ne osebno, I ne s pismom, niti o naivečiih oraznikihJ
Cez tri leta pa, jeseni, ko so Cvetanovi vprav spravljali krompir s prostranih in rodovitnih njiv, se je zglasil. Popoldne, ko je sijalo jesensko solnce z največjo radostjo na napolnjene Cvetanove koše, se je hipoma pojavil za vasjo na O-sojnikih in se ustavil pred iznenadendm Cvetanom. »Tukaj sem zopet, gospodar,« je dejal in se sklonil nad razorano brazdo. Takoj je začel nakladati krompir v jerbase in nečke in ga stresati v novo pripravljeni voz. Kakor bi bil ves čas pri njih, kakor bi ne bil odšel nikamor in bi ne bila med njegovim prihodom in odhodom minula dolga.tri leta. »Kaj si delat ta' leta, Pankracij?«.ga je vprašal Cvetan, ki ni vedel od osuplosti, kaj naj bi rekel. »Vojak sem bil«, je odgovoril Pankracij na kratko in delal dalje. Njegovi široki hrbet se. je krivil in vpogibal, njegove razvite mišice na rokah so rjavele izpod zavihanih rokavov In delal je zopet za dva. Tedaj je pa Cvetan izpregledal In od tistikrat je dobival Pankradij po pet goldinarjev na mesec in mu je hilo izročeno nekako nadzorstvo nad drugimi delavci...
(Konec prihodnjič)
Otvoritev gostilne.
Dne 1. decembra t. 1. otvorim v Te-novlrani dalmatinski kleti, Mesarska ulica 5 gostilno. Točila bom najboljša dalmatinska in domača vina. Za obilen obi*k se priporoča Jakin.	3959
Oddam takoj sobo,
lepo opremljeno in strogo separiramo. Istotam se sprejme starejša inteligentna gospodična ali gospa kot sostanovalka. Vprašati Engler, Trubarjeva 5.
3964
Kupim hranilne knjižico
vseh denarnih zavodov proti takojšnjemu plačilu, na željo tudi zamenjam. Ponudbe na upravadštvo lista pod Šifro 101«.	3968
Opremljeno sobo
oddam. Frankopanov®, iri. 14/1.
3966
Lepo, zračno, opremljeno sobo
takoj oddam. Vprašati v upravi »Ve-čemtka«.	3963
Mansardno stanovanje
soba, kuhinja, predsoba in soba s posebnim vhodom) oddam. Betnavska cesta 39.	3945
Iščem k otroku
v Bjelovaru boljše dekle, sprejmem le tako, ki je bila že pri otrocih. Vprašati pri Brada Klein, Zagreb, Jelačičev trg št. 3.	3967
Vpokojencf
ako želite svoj lastni dom v jako lepem mirnem in zdravem kraju, obrnite se po informacije na Miroslav Koželj, Maribor 5, Aljaževa 9.	3893
Žarnico
lealanca
likalnike
kuhinjska aparata Isalirne Ilca motorja
alaktromatarljai
svonca
talafona
radloaparata
kupite poceni v novi elektrotehnični trgovini
Karol Florjančič
Maribor, Glavni trg 23
Zopetna otvoritev
Grajske kleti
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem kupil „Grajsko klet** ter isto temeljito renoviral.
Otvorim Jo 1. decembra!
Kot dolgoletni strokovnjak si bom prizadeval, da ustrežem vsem željam mariborske publike. Točil bom le prvovrstna dalmatinska in domača vina. Za izborno kuhinjo jamčim. Sprejemal bom abonente na hrano. Specialitete bodo vsekakor sveže morske ribe, ki bodo pripravljene na razne načine
Za obilen obisk se priporoča
Graa Bafletič, restavrater
Opremljeno sobo
oddam. Aleksandrova cesta 14/IL ^
Kavarna »Plzenski dvor«!	ve-
sela kava in kruh z maslom al1 m hove rezine 5 Din. čaj z rUtn° vjriO keksi 5 Din. Punč 6 Din. Kuhano 1. 2 Din. Dnevno koncert. Se P * ročata Alojz in Antonija Senica
Nemščino
govoriti in pisati se vsakdo hitro ^f6. po moji metodi. Kovač, Maribor, ^ kova ulica 6,	—^
Pouk v strojepisju,
stenografiji, knjigovodstvu denci, nemščini itd. M. Kovač bor, Krekova ul. 6.
koresP01!.
m:
Zimski plašč	a	pr«'
za velikega močnega gospoda daj. Krekova ulica 14/9.
Snažno opremljeno sobo	kov3	A
oddam boljšemu gospodu. Kre* ca 14/9._________________________  —
Na stanovanje In hrano	FraflK?,'
sprejmem dva boljša delavca-/ $$
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani;
predstavnik izdajatelja In urednik; RADIVOJ REHAR STANKO DETELA v Mariboru
panova ulica 15,	'ev0/-
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavo
stvu tarez izjeme. Dvignite se vsi z vsem, kar je v' vas najlepšega m najplemenitejšega,, dvignite se na ta naš praznik z zavestjo, da smo bili, smo in ostanemo sinovi in hčere ene domovine, da smo bili in ostanemo vsf bratje in sestre! Občani, okrasite oa praznik hiše z narodnimi zastavami!
Sokolsko društvo Maribor II, Pobrežje
poziva svoje članstvo in somišljenike, da se udeleže 1. decembra proslave zedinjenja, ki bo ob 15. uri v dvorani brata Renčlja. Po proslavi bo zaobljuba novega članstva. Vstop prost. — Obenem poziva svoje Članstvo, da se udeleži proslave 251 etnega delovanja bratskega društva Maribor-matica 30. novembra in 1. decembra. Zdlravo!
Iz Sokolskega društva Maribor III.
Sokol Maribor III. proslavi praznik zedinjenja v četrtek 1. decembra ob 15. uri v društveni telovadnici.ženskega u-Čiteljišča z zelo pestrim sporedom. Udeležba za članstvo je strogo obvezna. — V nedeljo 4. decembra popoldne ob 15. uri pa obišče deco sv. Miklavž v 6. razredu krčevinske šole. Starši naj oddajo darila najkasneje do petka zvečer pri podstarosti Franju Cvetku, upravitelju krčevinske šole.
Sokolsko društvo Studenci priredi svečano proslavo narodnega zedinjenja v soboto 3. decembra v dvorani Sokolskega doma s telovadno akademijo. Pred akademijo bo zaobljuba novega članstva in razdelitev diplom društvenih lahkoatletskih tekem. Na akademiji nastopijo vsi oddelki z izbranimi točkami. Sokoli in prijatelji Sokola .vljudno vabljeni! — Zdravo!
Soort
Tek »Osvobojenja«. Prijave za tek se sprejemajo samo do jutri 30. t. m. ob 20. uri, na kar se opozarjajo vsi tekači. Pozneje se prijave ne bodo več sprejemale. Sodelujoče klube prosimo, da dajo prireditelju na razpolago vsak po 4 starejše reditelje. Jurija se zbere ob pol 11. uri na igrišču v Ljudskem vrtu. Start točno ob. 11. uri. Razdelitev daril bo 1, decembra ob 15. v Aljaževi sobi hotela »Orel«. Prijave za tek sprejema samo Danilo Vahtar, Gosposka ul. 37., prijave drugod se ne bodo upoštevale. Spremljanje kolesarjev na progi ni dovoljeno. Sledila bi diskvalifikacija. Cenjeno občinstvo se naproša, da pomaga rediteljem pri izvrševanju službe, posebno, ker bo udeležba zelo velika, ter da se tako preprečijo morebitni nepotrebni zadržki, ki bi škodovali tekmovalcem. Lahkoatletski odsek ISSK. Maribora.
ISSK Maribor ;SK Železničar. Na državni praznik 1. decembra bosta ISSK Maribor in SK Železničar odigrala prijateljsko tekmo, ki bo ob 14.15 na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu.
ISSK Maribor, lahkoatletski odsek.
Prosimo vse atlete, da se čimpreje prijavijo za tek »Osvobojenja«. Drese preskr-
bi g. Perin. — Sledeče gg. pirosimo, da so točno ob pol 11. uri na igtrišču v Ljudskem vrtu: Bergant, prof. Cestnik, Fišer, Perin, Smerdeli, Rak, Kramberger in Vahtar. — Načelstvo.
Termini za tekmovanje državnega prvenstva I. 1933. so bili določeni na občnem zboru plavalne zveze, in sicer: 5. in 6. avgusta juniorsko prvenstvo v plavanju in waterpohi ,v Splitu. 11., 12. in
13.	avgusta seniorsko prvenstvo v plavanju in wiaterpolu v Beogradu ; 19. in 20. avgusta juniorsko in seniorsko prvenstvo v skokih v Karlovcu.
Smuk Sv. Areb—Ruše — 20 minut.
Agilna Podravska podružnica SPD v Rušah je v prospeh zimskega športa na Pohorju priredila popolnoma novo smučarsko pot od Ruške koče v Ruše. Ta pot je izpeljana, oginivši se vseh pohorskih kolovozov, cest in potov, preko Glažute na Apnico, dalje čez Čandrove travnike in preko Žampa v Ruše. Kjer je bilo potrebno, se je gozd izsekal. K tej novi poti je treba Podravski podružnici SPD samo čestitati in bo ž njo Pohorje smučarstvu še bolj odprto. — Otvoritvena tekma na progi Ruška koča—Ruše za prehodni Ruški pokal bo nudila vsakemu smučarju najlepši užitek im najugodnejšo smuko iz višine 1300 m na kolodvor Ruše.
Občni zbor Mariborske kolesarske pod-zveze.
V dvorani hotela »Zamorec« je bil v nedeljo dopoldne redni letni občni zbor Mariborske kolesarske podzveze. Za občni zbor je bilo med kolesarji veliko zanimanje, kar dokazuje tudi mnogoštevilna udeležba. Občni zbor je otvoril in vodil mnogoletni zaslužni predsednik g.
Ivan Kvas. Uvodoma je pozdravil navzoče in podal nato izčrpno poročilo. Spominjal se je tudi tekom poslovnega leta umrlih kolesarjev, ki so jih navzoči počastili s trikratnim »Slava«. Po poročilih posameznih funkcionarjev so sledile volitve. Razvilai se je živahna debata, ker so zastopniki »Edehveissa« izjavili, da imajo od vodstva svojega kluba navodilo, da ne smejo v podzvezi prevzeti nobene funkcije ter sploh ne bodo sodelovali v podzvezi. Na predlog »Edel-weissa« je bila naposled tudi odvzeta kolesarskemu kluba »Zvončku« iz Ptuja glasovalna pravica. Večina delegatov je nato predlagala za predsednika g. Ivana Kvasa, ki je pa vsako kandidaturo odklanjal, ker je preobremenjen z delom in tudi njegovo zdravje ne dopušča, da bi se temeljito posvetil športnemu delu. Občni zbor mu je nato ponovno izrazil priznanje za uspešno delo v kolesarskem športu in ga naprosil, naj čez leto dni zopet prevzame vodstvo podzveze. — Izvoljena je bila nato naslednja nova u-prava: predsednik: Franjo Jaki (Perun); podpredsednik: Mirko Fajs (Klub slovenskih kolesarjev, Celje), tajnik:	Marko
Markovič (Perun), blagajnik; Anton Hlebš (Perun), tehnični referent: Valentin Šibenik (Perun); odborniki:	Franjo
Kumerc (Perun, Tezno), Oton Črepinko (Perun) in Avgust Šumer (Klub slovenskih kolesarjev. Celje). Nadzorni odbor: Franc Motoh (Perun), Anton Močivnik (Perun). Za delegata pri glavni skupščini zveze v Zagrebu sta bila pa izvoljena gg. Anton Hlebš in Mirko Fajs.
Prihodnji plavalni dvomatch Avstrija: Jugoslavija bo 10. septembra 1933. Kje bo tekmovanje, bo odločila naša plavalna zveza prihodnjo leto, najbrže pa' v Ljubljani ali v Mariboru.
,Prelep je ta soldaški stan . .
Avstrija sme, kakor Nemčija, vzdrževati samo številčno omejeno najemniško vojsko za notranjo obrambo. Vojaki služijo 6 let in se stopnjema izmenjujejo vsako leto. Letos je bil naval mladeničev, ki bi radi postali vojaki, silno velik. Za vsako mesto se jih je potegovalo najmanj sto. Slika kaže naval kandidatov k vhodom v vojašnico, kjer so bili nabori.
Slrašna galerija odsekanih glav
Najpriginalnejši muzej na sveta.
V Parizu imajo najoriginalnejši na svetu, »galerijo odsekanih glav«, kor mu je določen uraden naslov, žalost antropologov in kriminologov je ta galerija odsekanih glav v petdesetih letih močno zanemarjena, z-ka se ni sistematično izpopolnjevala, radi česar se je nedavno v franco/^ prestolniškem tisku pojavila glasna K ' panja, ki zahteva, da se muzej preur in izpopolni, kolikor je le mogoče.
V galeriji odsekanih glav so zbran . steklenih vitrinah lobanje vseh slovi zločincev iz prve polovice pretek stoletja, ki so končali svoje zločin življenje pod ostrino giljotine. Dve liki stekleni vitrini sta napolnjeni z hovimi odsekanimi glavami.	J
Izraz njihovega obraza je razode ^ njihovo duševno razpoloženje v času, jim je bridka ostrina giljotine ločila S vo od telesa. Danes se sicer res ne več spoznati, kdo izmed njih je umri F naško, kdo pa s strahom v srcu. vse ^ odsekane glave leže negibno in m‘r!|0ie. steklenih vitrinah. Vendar pa je zab® ženo v spisih o izvršitvi smrtnih sodb, kako je kdo umiral in umrl-
Med drugimi so v grozni zbirki t lobanje Voirina, Benciata in drugih / nih zločincev iz preteklega stoletja, o ^ terih se je mnogo pisalo in govor110 tedanji dobi. Benciat je bil obsojen smrt, ker je s pomočjo Josipa Form/ ubil lastno mater, nato pa zadavil svojega zločinskega pomagača. Umri . v silnem strahu in grozi pred kili/ »Nikar me ne končajte, nikar me ne K čajte!« je tulil, dokler mu ni ostrina kire presekala nadaljnjega kričanja javkanja.
V drugi stekleni vitrini je glava janskega anarhista Fieschija, ki je šil atentat na kralja Ludovika Filipu pajoč na morišče, je Fieschi podarja svojo glavo galeriji odse/^} glav, kjer naj jo razstavijo. Ta hiffL, zadnja želja pa je bila le delno us“ > ker si razstavljene glave ne more dovati širše občinstvo, ki ima še dan ^ nes prepovedan vstop v galerijo °a kanih glav.
V isti vitrini vidimo tudi glavo 1%, dalene Albertove, ki je s sekiro ufll% svojo mater, svoji dve sestri in s ){r dva brata. Poleg nje je glava očete ,, rilca Boutillierja. Splošno so v teh v ^ nah shranjene odsekane glave vseh ^ čincev, ki so živeli in zadostili P1*
v prvih petdesetih letih preteklega let ja. Ker pa se je shranjevanje ods nih zločinskih glav, kakor smo že u vedli poprej, v zadnjih desetletjih V°y. noma opustilo in zanemarilo, zdmj 5e nost, v prvi znanstvena, zahteva, nadaljuje to tradicionalno zbiranj?’ 3„, bi taka urejena zbirka izborno služi*3 *, tropologom in kriminologom v njiim 'proučevanju odsekanih zločinskih g13 ‘