PoStnlna platana v gotovini mmm Csna Din f— jinrmshl dom Xteo. 179 V fjublinni, (umcdcliclt, 9. avgusta 1937 Ogenj v Španiji in okrog Španije je spet oživel Marseillo, 9. avgusta. AA. Radijska postaja v Marseilleu je razglasila, da je po vesteh iz Alžira neko neznano letalo včeraj bombardiralo parnik »Christie kakih 18 milj zapadno od Alžira. Pariz, 9. avgusta. AA. S parnika »Clis Tacis« je prispela brezžična brzojavka, ki pravi, da je neznano letalo bombardiralo ladjo zapadno od Alžira. London, 9. avgusta. Angleška vlada je vložila pri nacionalističnem poveljstvu oster ugovor zaradi letalskega napada na angleški parnik »Britis Cor-poral«, za katerega so odgovorna po izpovedih mornarjev z napadene ladje nacionalistična letala. Nacionalistični krogi v Salamanci pa izjavljajo, da je za poslednje napade na trgovske ladje na Sredozemskem morju odgovorna valencijska vlada. Pravijo, da lahko to tudi dokažejo. Pa že okolščdna, da^je bila napadena tudi neka italijanska ladja, kaže na to, da 60 napadalna letala pripadala republikancem. Barcelona pred revolucijo Barcelona, 9. ,avgus>ta. AA. Policija je bila včeraj ves dan v pripravljenosti in posamezni oddelki so zasedli tudi vse važne strateške točke. Po ulicah so krožili tanki in oklopni avtomobili. Policijski oddelki so bili oboroženi s strojnicami in oklepnimi motornimi kolesi. Splošno se je pričakovalo, da bodo anarhisti, ki se bore na aragonski fronti, zaradi poslednjih ukrepov katalonske vlade pobegnili in se poskusili vrniti v Barcelono. Oblasti so na špansko-francoski meji v dolžini 25 km ustavile ves obmejni promet. Iz Leride poročajo, da je prišlo tam do hudega spopada med policijskimi organi in neko skupino dezerterjev, ki so skušali zbežati čez mejo v Francijo. V spopadu je bil ubit neki policist. Aretirali so sajno enega dezerterja. Ostalih 19 ter njihovi vodniki so zbežali. ^Predsednik osrednje španske vlade Negrin je (moči prispel v Barcelono in imel dolgo konferenco s predsednikom katalonske vlade Companysom. Tukajšnji politični krogi pripisujejo sestanku obeh državnikov zelo velik pomen. Vrenfe v rdečem taboru Saint Jean de Luz, 9. avgusta. AA. (Stefani) Tu govore, da so bile zadnje dni v Valenci ji ostre ma- nifestacije zoper Indalecija Prieta in generala Miaje. Largo Caballero je stopil na čelo vseh strank in ekstremnih društev, kakor anarhistične zveze, glavne delavske zveze in raznih drugih levičarskih strank, h katerim je treba prišteti tudi mednarodne brigade. Vse kaže, da podpira sovjetska vlada gibanje zoper vlado Negrina, tako da je njen položaj čedalje težji. Verjetne in neverjetne vesti iz Valencige Valenci ja, 9. avgusta. A A. Pravosodno ministrstvo je izdalo komunike, v katerem pravi, da vlada smatra že v sedanjem trenutku za potrebno, da se v šolah .ponovno uvede verski predmet, čeprav kot privatni pouk. Otvoritev cerkva se bo dovolila pozneje. Za to je treba cerkve, ki jih je vlada dala porušiti, spet zgraditi. Valencija, 9. avgusta. AA. Ministrstvo za narodno obrambo je objavilo nove podrobnosti o kr- vavih neredih v neposredni bližini Toleda. Med nacionalističnimi četami je prišlo do hudih spopadov. Severno zapadno od gore Mirabelle se je razvila ostra bitka. Vse španske edinice so se postavile proti tujim prostovoljskim oddelkom. Gijon. 9. avgusta. AA. Skupina republikanskih dinamiterjev je prodrla v nacionalistično ozemlje v bližini vasi Cornelana, kjer je vrgla v zrak most preko reke Narseje. Na ta način je prekinila prometno zvezo z Galicijo. Nacionalisti bodo morali po velikih ovinkih dovažati svojim četam na fronti živež in vojni material. Republikanci so postavili v bližini tega kraja tudi manjša strojniška gnezda. Na ta način bodo nacionalistom še za nekaj časa onemogočili ponovno zgraditev mostu. Almeria, 9. avgusta. AA (Havas) Republikanske čete so zavzele velik del ozemlja okrog Motrile. Izvedelo se je, da je tam nastal upor v nacionalistični garniziji. Iz centra mesta se čuje že od včeraj stalno streljanje. Romunski kralj v Splitu in pri naših pomorskih letalcih Split, 9. avgusta. Včeraj se je pripeljal romunski kralj Karol, ki se vrača iz Miločera, v splitsko luko ob 9.40 s parnikom »Dubrovnik«. Četrt ure po prihodu se je kralj z motornim čolnom od »Dubrovnika« pripeljal na obalo pred zgradbo banske uprave, kjer so ga pričakovali in sprejeli ban Jablanovič, mestni svetnik dr. Čeligoj, poveljnik mesta general Marinkovič in častni konzul kraljevine Romunije v Splitu Burič. Ob obali je bila razvrščena častna četa vojaštva z godbo in zastavo pa čelu. Zbrala se je tudi velika množica ljudstva. Ko je kralj zapustil »Dubrov-nih*, je oddalo 21 topov častno salvo. Čim je motorni čoln s kraljem prispel k obali, je vojaška godba intonirala romunsko himno. Med tem sta kralja pozdravila ban in poveljnik mesta, nato pa je kralj pregledal častno četo. Nj. Vel. kralju Huda železniška nesreča v Šiški Ljubljana, 9. avgusta. Včeraj zvečer ob pol devetih se je v šiški na gorenjski progi pripetila huda nesreča, ki je močno prizadela zidarskega delavca 3Q-letnega Pavliča Janeza iz Sv. Ane v Slovenskih goricah. Pavlič je Sel po progi iz svoje delavske barake v Jesenkovi ulici, v bližini stavbe g. Novaka v šiški, kjer je zaposlen. Kako se je nesreča zgodila, nihče prav ne ve, niti ponesrečenec sam ne, ki ga je danes naš sotrudnik obiskal v bolnišnici. Pavliča je nenadoma zgrabil monakovski vlak, ki prihaja iz Jesenic v Ljubljano po osmih zvečer. Pavlič je sredi med tiri nezavesten obležal. Policija je takoj obvestila reševalno postajo ter so Pavliča rečevalci z avtomobilom prepeljali v bolnišnico. Šele zjutraj se je Pavlič dobro zavedel. Pavlič ima zlomljeno levo nogo, desno roko pa odrezano v zapestju, polomljena ima tudi vsa rebra, po obrazu pa je strašno zatečen, ves v ranah in podplutah. Pavlič je samski ter ima v Slov. goricah mater, za katero je moral skrbeti s svojimi zaslužki. Pri pobiranju Pavliča med tiri na progi so našli odrezano njegovo roko 3 metre daleč od nesreče. Delavski tabor nad Sostrem Ljubljana, 9. avgusta. Pri Sv. Urhu nad Sostritn se je včeraj dopoldne vršil zelo obiskan ter dobro pripravljen delavski tabor za delavstvo iz Sostrega, D. M. Polja in okolice. Na taboru je bilo okrog 2300 ljudi, samih zavednih delavcev, ki so v sprevodu prišli k Sv. Urhu. Tam je daroval na prostem sv. mašo g. Terčelj Filip, vsa množica delavcev pa je med mašo pela. Ves zborovalni prostor je bil lepo okrašen z zelenjem, v sprevodu in pri 6V. maši pa je poživljala razpoloženje delavska godba iz Sostrega. Po sv. maši je bil tabor, ki ga je uvedel predsednik vevške skupine JSZ g. Pangeršič, pqtem je v imenu centrale JSZ govoril g. predsednik Žumer, iz Kamnika g. Stare, iz Tržiča pa g. Dacar. Govorili 60 potem še delavec Pavšič iz Sostrega, minister Gosar o delu v strokovnih organizacijah ter njegovemu pomenu za skupno borbo in uspeh, ter končno še g. Jurač iz Celja. Popoldne 6i je večina zbranega delavstva pod vodstvom svojih tovarišev iz D. M. v Polju ogledala tovarniške naprave v Vevčah, potem pa je bila delavska veselica na Friškovcu. 37 držav odgovarja na mirovni poziv Washington, 9. avgusta. AA. Na poziv ameriškega državnega tajnika za zunanje zadeve Hulla za ohranitev miru in zboljšanje splošnega jx>ložaja s pomočjo vojaške in gospodarske razorožitve, je odgovorilo doslej 37 držav. Vsi ti odgovori so bili že objavljeni in vse države se v glavnih potezah strinjajo s emernicami, ki jih je Hull nanizal v svojem pozivu. Posebno navdušen je odgovor francoske vlade. Berlin, Rim, Tokio in Valencija pa doslej še niso odgovorili. je nato ban predstavil prisotne zastopnike civilnih in vojaških oblasti. S svojim spremstvom se je Nj. Vel. kralj podal peš po mestu in si ga ogledal. Med potjo mu je ljudstvo prirejalo burne ovacije. Kralj Karol si je s svojim spremstvom ogledal Dioklecianovo palačo. Po Carjevem rovu je peš odšel do Peristila, kjer si je ogledal zlasti spomenik Grgurja Ninskega ter katedralo svete Duje. Po Rimski ulici se je nato podal do Zlatih vrat. Nato se je v odprtem avtomobilu z banom dr. Jablanovičem odpeljal po Zagrebški in Mar-montovi ulici na Marjan. Pred Meštrovičevo vilo se je ustavil m si v njegovem ateljeju ogledal najnovejša dela. Nato se je podal v oceanografski institut. Po ogledu instituta se je kralj Karol povzpel na Marjan, kjer ga je sprejel in pozdravil predsednik društva »Marjan« dr. Račič. Z razglednega stolpa kralja Aleksandra si je ogledal panoramo Splita in okolice. Nato je odšel v jadransko ladjedelnico. Kralj si je z zanimanjem ogledal naprave v ladjedelnici in se zanimal posebno za gradnjo rušilca naše vojne mornarice in dveh parnikov za »Jadransko plovidbo«. Direkcija ladjedelnice je v svojih pisarnah servirala kralju Karolu in njegovemu spremstvu prigrizek. Ob 11.20 se je kralj Karol II. z avtomobilom odpeljal preko Solina v Vranjič. Tam ga je sprejela in burno pozdravila vsa vas. Kralj Karol se je s svojim spremstvom podal na bojni čoln kraljeve mornarice in se z njim odpeljal v Trogir. V Trogir je prispel ob 12.19. Pozdravila sta ga predsednik občine Mileta in župnik Delale. Velika množica ljudstva mu je priredila ovacije. Vse mesto je bilo zelo svečano razpoloženo. Na vseh hišah so bile obešene zastave. Nj. Vel. kralj Karol si je ogledal katedralo, ki mu je izredno ugajala, portal in druge znamenitosti. V Trogiru je ostal do 12.05. Z vojnim čolnom še je tedaj odpeljal dalje v Divulje. Tam ga je. sprejel poveljnik divizije. Častna četa vojakov in vsi oficirji so bili razvrščeni pred letalskimi hangarji. Kralj Karel je pozdravil častno četo z »Bog po-mozi junačil« in tudi oficirje. Ogledal si je hangarje in vse ostale naprave. Skupno s ;:vojim spremstvom se je kralj Karol odpeljal iz Divulj v Kaštel Stari. Tudi tam je romunskega vladarja sprejela velikanska masa ljudstva s kaštelansko godbo, ki je intonirala romunsko himno. Kralj se je v Kaštelu Starem poslovil od bana, ki ga je ves čas spremljal, se mu zahvalil za sprejem in mu izrazil svoje navdušenje Spričo prirodnih lepot Dalmacije. Na kaštelanski postaji ga je Čakal posebni dvorni vlak, s katerim se je ob 14.03 odpeljal iz Dalmacije proti Zagrebu. 1 Tabor za taborom navdušuje nedeljo za nedeljo slovensko ijudstvo. Slika nam kaže pogled na del množice, ki se je udeležila veličastnega notranjskega prosvetnega tabora preteklo nedeljo y Cerknici, Pri mani na trgu in pri zborovanju je bilo navzočih nad 1000 ljudi. isto II. Vesti 9. avgusta Himno pariške svetovne razstave po besedilu pesnika Paula Valerya je uglasbil judovski bogoslovec Imre Weiss iz Nitre na Slovaškem. Svetovnega judovskega kongresa v Ziirichu se je uradno udeležil tudi jugoslovanski konzul. Nov demokratični volilni zakon bo baje dobila Bolgarija. Ta zakon v sofijskem notranjem ministrstvu menda že izdelujejo. - 700-letnico Berlina bodo praznoval ta teden. V proslavo tega jubileja sta vlada in občina organizirali velike prireditve vseh vrst. Pri padcu sovjetskega potniškega letala, ki vzdržuje letalsko zvezo med Moskvo in Prago, sta našla smrt dva češkoslovaška častnika ter trgovinski ataše italijanskega poslaništva v Moskvi. Voditelja španskih trockistov Andrea Nina, ki je bil več let osebni tajnik Trockega, so po poročilu pariškega >Oeuvrea« pred nekaj dnevi ustrelili. Rdeče zastave bodo dovoljene spet na Finskem po novem zakonu o zastavah, ki bo dosedanje ostre odredbe omilil. Vdovo maršala Pilsudskega je obiskal papeški nuncij v Varšavi msgr. Cortesi in ji dejal, da Cerkev ne bo nasprotovala temu, da pokojni ostanki bivšega voditelja Poljske dobe tisto mesto, ki ga zaslužijo. 23.000 avtomobilskih delavcev v Chryslerjevitt avtomobilskih tovarnah v Detroidu je stopilo v stavko. Odprta pisma nemškim ministrom je v hitler-jevski državi prepovedano pošiljati, tako je izjavil na razpravi proti pastorju Dibbeliusu -v Berlinu minister Kerll. Ameriški prostovoljci ne bodo smeli iti na Kitajsko, tako je odločilo washingtonsko zunanje ministrstvo. Prostovoljci so v San Franciscu že organizirali mednarodno brigado za pomoč Kitajcem. Narodne socialiste kar naprej aretira avstrijska policija. Zadnje dni je zlasti po letoviških krajili prijela veliko mladih ljudi, ki so izrabljali navzočnost tujih gostov za hitlerjansko propagando. 4000 žensk, otrok in starčkov bo iz Madrida odpeljal mednarodni Rdeči križ. Švicarska vlada je za! to že dala 80.000 frankov. 20 let po 20 milijonov dolarjev za zidanje delavskih hišic bo po sklepu ameriškega senata da« jala vlada Združenih držav. Tako bo pomagala 850.000 delavcem iz stanovanjske stiske. Poleg tega bo vlada dala raznim mestom in občinam še posebej 700 milijonov dolarjev posojil. Kongres mednarodne Študentovske zveze s« je začel v soboto v Parizu v navzočnosti francoskega prosvetnega ministra Jeana Zaya. Kongresa se udeležuje 250 odposlancev iz 40 držav. Italijanski zunanji minister grof Ciano naj bi po nekih vesteh šel v kratkem na oddih na Škotsko, kjer bi se sestal z angleškim ministrskim predsed« nikom Chamberlainom. Letošnji manevri avstrijske vojske bodo od 20, avgusta do 4. septembra po različnih krajih na Spodnjem Avstrijskem. Zaključnega dela se bo udeležil tudi zvezni kancler dr. Schuschnigg. Največ vojnega materiala v USA je pretekli mesec kupila Kitajska, zlasti letal in letalskih motorjev. Za njo pride Japonska, za Japonsko pa Me« hika, ki kupuje za špnsko ljudsko fronto. Bivši španski kralj Alfonz XIIL dospe jutri na krajši oddih v Poreče ob Vrbskem jezeru. 100 romunskih bivilh bojevnikov je včeraj prišlo v Rim, kjer bodo nekaj časa gostje italijanske bojevniške zveze. Zaradi razmer na Daljnem vzhoda bo brat japonskega cesarja princ Čičibu končal svoje potovanje po Evropi dosti prej, kakor je mislil in bo v kratkem odpotoval nazaj na Japonsko. Ravnovesje v francoskem državnem proračunu se je posrečilo doseči sedanji vladi, je v nekem govoru v soboto izjavil predsednik Chautemps. Ravnovesje je za zdaj šele v načrtih na papirju, treba pa bo dobiti tudi denar. Zaradi izgona treh nemških časnikarjev iz Londona bo nemško poslaništvo ostro ugovarjalo pri angleški vladi, češ da je izgon neupravičen. Kongres poljskih legionarjev se je začel včeraj v Krakovu. Udeležujejo se ga predsednik vlade Chladkovski, člani vlade ter maršal Rydz Smigly. Legionarji so 1914 prvi začeli osvobodilni boj za Poljsko izpod ruskega jarma, ko so kot organizirana enota vstopili v avstrijsko vojsko. Zaradi zbližanja med Anglijo in Italijo so zadovoljni tudi Turki, kakor priča pisanje turških listov, ki upajo, da bo Anglija v kratkem priznala italijansko zasedbo Abesinije. Neki angleški parnik se je zaletel v belgijsko izletniško jadrnico »Princesse Mary Jose«, ki je vozila 500 gostov, med njimi 350 deklet. Parnik je jadrnico z velikim naporom privlekel do pristanišča' Dunquerque. Predsednik« izvršilnega odbora sovjetske republike Alehazije Jakoba in bivšega prosvetnega komisarja v tej državi Zankirija je sovjetski kongres proglasil za sovražnika naroda. Tri oklopne križarite za Sovjete bodo gradile ameriške ladjedelnice, če bo to dovolila vlada. Sovjetska komisija, ki naj bi sklenila potrebne pogodbe, je že v Newyorku. četvorčke je rodila v noči od sobote na nedeljo neka gospa Kingwordova v Brandonu v Srednji Angliji. Vsi otročički so moškega spola in zdravi. Vojvoda in vojvodinja Kentska sta v soboto prišla na Koroško v grad Čajno, ki ga je kupil vojvoda Windsorski za svoje stalno bivališče. Ukrajinsko športno zvezo so razpustile poljske oblasti, češ da je separatistična in protidržavna, To je novo neprevidno dejanje poljske vlade, ki bo napeto razmerje med tlačenimi Ukrajinci in gospodujočimi Poljaki še bolj zaostrilo. Načrt za osamosvojitev Italije pri izdelovanju celuloze, katero je dosedaj morala Italija vedno uvažati, je odobril Mussolini. Pri izvedbi načrta bodo sodelovale vse industrijske in kmetijske italijanske organizacije. Za premirje med francoskimi političnimi strankami se je zavzemal včeraj predsednik republike Lebrun na nekem banketu, češ da ne gre, da bi stranke z medsebojnim bojem zavirale obnovitveno delo vlade. Biserna maša kanonika Sušnika Ljubljana, 9. avgusta. Včeraj dopoldne se je v stolnici vršila prisrčna in zelo redka slovesnost, ki je do zadnjega kotička napolnila prostorno stolnico. Ljubljanski stolni kanonik je namreč pred oltarjem daroval svojo biserno sv. mašo. Gospod kanonik je sicer hotel 60 letnico svojega duhovniškega delovanja praznovati kje zunaj Ljubljane v miru in samoti, kakor se je tudi sicer vse svoje življenje, v svoji skromnosti in ponižnosti, pri vsem svojem delovanju zmerom rad odmikal očem javnosti. Toda prošnjam svojih duhovniških tovarišev ter drugih vernikov, ki so želeli, da tak redek dogodek ne gre mimo ljubljanske stolnice, se je g. kanonik Sušnik končno moral vdati. Ob pol desetih so v sprevodu odšli iz škofijskega dvorca v stolnico vsi jubilantovi sorodniki, potem bogoslovci, slednjič pa še stolni kapitelj obenem z jubilantom. S kora se je po cerkvi mogočno razlila Riharjeva: »Mašnik biserni, bodi pozdravljen«, ko je sprevod prišel v stolnico. Priložnostno pridigo o delih in tihi molitvi slavljenca, ki jih je v svetišču Sv. Nikolaja opravljal dolgih 44 let, je govoril stolni dekan dr. Kimovec. Pridigar je izrazil srečo ljubljanske škofije, da more čestitati biseromašniku k temu redkemu jubileju. Ob asistenci vsega kapitlja je potem kanonik Sušnik daroval sveto mašo. Lepo slovesnost je zlasti poveličeval s prekrasnim petjem stolni cerkveni aevski zbor pod vodstvom stolnega dekana g. dr. Kimovca, ki je obenem vodil tudi orgije in orkester. Zelo je poživilo slovesnost tudi ljudsko petje, ki se je od časa do časa oglasilo po prostorni stolnici. Mnogi 60 bili ganjeni, ko je po cerkvi iz vseh *rl mogočno grmela pesem za pesmijo ob sprem-fjavt celotnega orkestra in orgeljskih akordov s kora. Ljudstvo se po končani biserni sveti maši ni hotelo raziti iz cerkve, predno ni utihnil na koru ooslednji akord. Popoldne se je za povabljene goste v Marija-aišču vršila intimna počastitev visokega jubilanta, ki so se je udeležili gostje in sorodniki jubilanta ;er tudi ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman in belgrajski škof dr. Ujčič. Mnogi govorniki so pri slavnostnem kosilu poveličevali delo in napore visokega jubilanta, poudarjajoč pri tem vse najlepše odlike slavljenca. Končno se je oglasil k besedi tudi slavljenec sam, ki je seveda vse govornike nežno zavrnil s »stvarnimi popravki njihovih govorov«, češ da njemu ne pritičejo te hvale za zasluge, ki so jih vendarle povzročili vsi drugi, le on sam nikakor ne ... Ta ekrotanost, ki je za jubilanta zmerom bila značilna, je pa obenem ena največjih in najlepših odlik visokega jubilanta. — Svatje so se potem razšli z željo, da bi dobri Bog ohranil kanonika Sušnika še dolgo vrsto let med nami tako svežega, kakor ga sleherni dan vidimo, kako prihaja in odhaja v svojo drago stolnico. Gostoljubnost podeželskega župnika (Spominčica bieeromašniku Sušniku.) Ko sem bral o biseromašniku kanoniku Sušniku. sem ee spomnil, kaj mi je pred 20 leti pravil župnik Pokorn v Pesnici. Tole je bilo: Ko je bil kanonik Sušnik Župnik v Selcih nad Škofjo Loko, je nekega ponedeljka popoldne prišel na obisk bogoslovec — poznejši dekan (sedaj že rajni) Kržišnik. Skromen in boječ je bil ta bogoslovec — rojak iz Poljan. Komaj je bil prišel v Selca, že se mu je mudilo domov. Imel pa je navado, da je rad ponavljal stereotipno: >Bo treba j’t« (iti). Da ga eelški župnik prvi dan ni pustil,, je jasno. Drugi dan (ob torkih je v šoli navadno veroučna ura), ko je zopet bogoslovec začel »Bo treba j’t«, pa mu je selški žunpik dejal: »Nekoč boste katehet. Z našim gospodom kaplanom pojdite v šolo, da se vpeljete v ta pose!.< Rečeno, storjeno. V sredo zjutraj je bogo-sloves že zopet pričenjal :>Bo treba j’tt\ a župnik ee za to ni brigal, pač pa ukazal kuharici, da bo tudi danes g. bogoslovec gost njegove liiše. Po kosilu so nekoliko posedeli in celo gospoda bogoslovca preizkušali, če je že »sposoben«:^ za ordinacije (nicht tarokiert, nicht ordiniert). V četrtek zjutraj je bila ista pesem kot prejšnji večer in prejšnjo dni: '>Bo treba j’t.-: Pa slavi selški g. župnik predlog: »Gospoda v sosednji fari gremo obiskat in Vi g. bogoslovec greste z nami!« — Šli so in se med potjo — tja in nazaj grede — menili o bogoslovskih, gospodarskih in drugih zadevah, da je bogoslovec pozneje trdil, češ, da je bil ta dan prvič na univerzi. Razumljivo, kdor pozna obsežno in vsestransko znanje gosp. biseromašnika kanonika Sušnika. — V petek zjutraj: :>Bo treba j’t!« — »Gospod bogoslovec! Ribe gremo lovit. Ribič morate postati, če hočete uspešno delovati v dušnem pastirstvu!« — Pa so šli. Vrnili so se bolj pozno, tako da so kosili in večerjali obenem. »Bo treba j’t, c se je zopet domislil bogoslovec. »Veste, da vas na noč nikamor ne pustim,« je bil župnikov odgovor in obveljalo je tako. V soboto zjutraj, ko so odzajtrkovali, je bogoslovec že hotel resnično oditi, ko jo seveda prej vsaj desetkrat ponovil, da »bo treba j’tŽupnik pa brž pride z blagohotnim nasvetom: »Gospod bogoslovec! Ali ne bi vi jutri zjutraj pri nas pridigali? Kar privadite se, bo prav prišlo!« — Bogoslovec je, hočeš nočeš, moral sprejeti ponudbo in naenkrat 6e je znašel v prvem nadstropju v sobi med samimi knjigami. Drugo jutro (nedelja) je g. bogoslovec pridigal. »Dobro ste naredili,« ga je pohvalil g. župnik pri zajtrku ter dostavil, da pa sedaj mora počakati in poslušati ob 10. g. kaplana, kako bo on pridigal. Zgodilo se je. Po popoldanski božji službi je bogoslovec hotel domov. Na njegov »bo treba i’t« je rekel župnik: »Danes je nedelja. Lahko bi naleteli na kakega pijanca, pa vas zato danes ne pustim. Jutri boste šli!« »Bo treba j’t« je obmolknilo in se tisti dan ni več oglasilo. — V ponedeljek pa je g. župnik naročil kuharici, da naj bo kosilo bolj zgodaj. »Bo treba j’t« je zopet' povedal, da hoče domov, a g. župnik — današnji jubilant —• pa je dejal: »Jaz bom šel pa z vami prav do Poljan.« Šli so. Bogoslovec je bil ves vesel in hvaležen gostitelju, Selškemu župniku — sedaj biseromašniku — kanoniku Sušniku, ki naj ga Bog ohrani še dolgo vrsto let! (Po spominu zapisal Nizamot.) Drzen vlom pri St. Jakobu Ježica, 7. avg. Ježcnski orožniki so bili včeraj pozno zvečer nujno poklicani v Št, Jakob, kjer je bil tekom popoldneva izvršen pri posestniku I. Gradu, vulgo »pri Mostarju«, drzen vlom. Domači 60 povedali, da je vlomilec prišel v hišo skozi zadnja vežna vrata, ki pri hiši navadno nikdar niso bila zaklenjena. Tu je imel torej lahek posel. Zaklenjena vrata v spalnico pa je drzni vlomilec odprl s težko sekiro, ki jo je podstavil pod tečaje. Tako je vdrl v stanovanje, kjer so potem domači mogli videti pravo razdejanje. Vse omare z obleko, vse postelje in ostalo po stanovanju je bilo razmetano po tleh, vlomilec pa je s seboj odnesel seveda le vrednejše stvari. Tako so ugotovili, da je pobral vlomilec nad 5.000 din gotovine in sicer en tisočak, nad 30 stotakov, ostanek pa v srebrnem drobižu. Razen tega je vlomilec odnesel s seboj tudi eno moško zlato uro, eno žensko srebrno uro, dve vratni verižici s križcem, ena je bila vredna kakih 150 din, druga pa nad 800 din. Vlomilec je imel za svoje delo odmerjen le zelo kratek čas. Popoldne ob štirih je bila v stanovanju še gospodinja ter je mogla ugotoviti, da je tudi v spalnici še vse v redu. Ko pa se je približno ob pol petih pojavila v spalnici domača dekla, je že bilo v stanovanju vse razmetano. Za vlomilcem seveda že ni bilo nobenega sledu. Vse okolnosti kažejo torej, da je moral biti vlomilec kak domačin, ali pa vsaj človek, ki so mu morale biti razmere v hiši dovolj znane. Le tak je mogel v hiši tako na kratko opraviti svoj posel, pri tem pa kakor kafra izginiti. Vsekakor je moral celo nekje v bližini hiše čakati na ugoden trenutek, ko je bila hiša prazna. Orožniki so vestno preiskali vse okolnosti ter dognali tudi zanimive podrobnosti, ki obračajo sled za vlomilcem v določeno smer, ki pa jo zaradi nadaljnje preiskave ne moremo še določno označiti. Orožniki so prepričani, da bodo vlomilca že v par dneh imeli, seveda pa je težje verjetno, da bi mogli istočasno dobiti tudi vse ukradene predmete, ki skupaj z denarjem dosegajo Nad 81 in pol milijona posojil Ljubljana, 9. avgusta. Mnogo sedaj v teh drugače vročih pasjih dneh, ko naše kraje tepo hude vremenske katastrofe, ki so letos povzročile že do 1000 milijonsko škodo, ka-koršne elementarne katastrofe že ne pomnijo od potresa 1. 1895, — pišemo v dnevnem tisku tudi o »gruntnih bukvah«, razmišljamo o gospodarskih prilikah, kajti »gruntne bukve« naj bi bile pravo zrcalo o izboljšanem gospodarskem stanju Ljubljane in okolice po dolgih letih stiske. Suhoparne številke, zapisane v težke, trdovezane folijante z uradnimi, na podlagi listin predpisanimi zaznambami in pripombami, nam res kaj zanimivega povedo na uho. Kljub temu, da je zemljiška knjiga javna, dostopna vsakemu državljanu, pa zahtevajo gotovi oziri na razvoj vsakdanjih gospodarskih in denarnih poslov, da varujemo v širši javnosti primerno diskrecijo, kajti vse zanimivosti in podrobnosti zemljiške knjige tudi ne spadajo v javnost zaradi položaja pogodbenikov odnosno posojilojemalcev. V pogledu vknjižbe zastavne pravice za vsa, večjidel od denarnih zavodov, — kajti zasebniki so redki, — dovoljena posojila in v pogledu zaznambe vrstnega reda za razne menične in druge kredite, je letos julij v zadnjih desetih letih dosegel poseben rekord. V juliju je bilo pri zemljiškoknjižnem uradu ljubljanskega okrajnega sodišča vloženih in nato izvedenih 118 predlogov za intabulacijo posojil in kreditov na hiše in zemljišča v mestu in okolici 7,a celotno svoto 16,710.795 din. Letos marca je bilo primerno visoko število, namreč 110 predlogov za 12,427.780 din. Skupaj v 7 mesecih je bilo letos pri ljubljanskem okrajnem sodišču že 707 predlogov za vknjižbo 81,525.569 din raznih posojl in kreditov. Letošnji julij so se vknjižile na posamezne realitete prav milijonske svote, tako neko posojilo 3,000.000 din, dalje vrstni red za Prosvetni tabori po Slovenskem Kar pet veličastnih prosvetnih taborov smo imeli včeraj. Na njih so številni udeleženci ponovno manifestirali svoje ideale, ki pred vernim slovenskim ljudstvom znova vstajajo v še sijajnejši luči in to ravno zaradi črnih dni, ki so pred leti zagrnili vso Slovenijo v žalostno temo. Značilne so besede, ki so jih včeraj napisali na enega izmed neštetih slavolokov Izlačani: Pozdravljeni! Mi vstajamo. Da, vstajamo, spet, in s še silnejšo zavestjo, da hočemo biti svobodni, enakopravni, verni in — Slovenci. V Radovljici Nad vse veličasten je bil tabor v Radovljici. Prišlo je ta dan v lepo gorenjsko mesto pod svoje slovenske prai>ore okoli (5.000 ljudi. Tabora se je udeležil tudi g. ban dr. Mark« Natlačen, ki je s tem dal svojega krepkega poudarka vsemu, za kar se bori danes slovenski človek. V Radovljici se je mudil poleg drugih odličnih zastopnikov tudi minister za gozdove in rudnike dr. G jura Jankovič. Po sv. maši, ki jo je daroval g. župnik Finžgar, se je pričelo slavnostno zborovanje, ki ga je začel predsednik pripravljalnega odbora dr. Šmajd. Slavnostni govornik je bil g. dr. Basaj, ki je govoril o nevarnostih komunizma. Značilna je izjava, ki jo je ob tej priliki dal v Radovljici minister dr. Jankovič: -Slišal sem že dosti o vaših taborih in sem danes prvič na takšnem taboru. Priznati moram, da mi nadvse ugaja, zlasti pa je največ vredno to, da je v tako velikem številu zastopana mladina, k bo v bodočnosti lahko vodila naš narod!« V Izlakah V Izlakah se je zbralo včeraj na prosvetni ta-l>or, ki jo bil obenem tudi nekak kmetski tabor, nad tri tisoč ljudi, ki so prišli daleč od Zasavja in iz vseh krajev, ki leže v zagorski dolini. V imenu g. bana so je tabora udeležil prosvetni inšpektor prof. Ivan Dolence. Takšnega sprevoda v Izlakah še niso doživeli in so bili prireditelji sami presenečeni nad številnim obiskom. Pod vasjo je bil svečan sprejem gostov, posebno.ljubek je bil prizor, ko so tri male deklico in fantek nagovorili banovega zastopnika prof. Dolenca in poklonili njegovi gospej krnsno šopke cvetja. Nato je krenil sprevod proti novemu domu, ki so pa včernj blagoslovili obenem s proslavo 15 letnice obstoja Prosvetnega društva. Tu je daroval mašo marjaniški ekonom č. g. Gros, za tem pa je predsednik izlaškega fantovskega odseka g. Kovač začel tabor. Prvi je pozdravil zborovalce v imenu g. bana g. Dolenec, za njim zastopnik Prosvetne zveze iz Ljubljane g. Levcc, predsednik zagorskega prosvetnega okrožja g. Vinko Guna, dolg in globoko zasnovan govor pa je nato imel predsednik fantovskega odseka g. F. Guna. V imenu krajevno kmetske zveze je spregovoril g. Ccšler, kot zastopnik Kmetsko zveze pa g. Avsenck iz Predoselj pri Kranju. Velik dan, posvečen slovenski prosveti, je bil tudi kredite dvakrat ]>o 1.000.000 in naposled za 2,500.000 din. Intabulirana pa so bila tudi nižja posojila, kakor 1000. 2000 din itd. Opažati je, da potrebuje naš kmečki okoličan denar za vzdrževanja gospodarstva in nižji varčni sloji za graditev malih stanovanjskih hiš. Mnogo posojil je absorbirala najbližja okolica, pa tudi oddaljenejši kraji so se obračali na ljubljanske denarne zavode, ki razpolagajo z likvidnim kapitalom, za večja posojila. Obrestna mera se sedaj giblje okoli 9%, dana pa so bila posojila tudi pod to mero, celo po 6%. Gotova leta so prav obresti trle podjetnost našega človeka, kajti za izposojeni kapital je moral plačevati 15% in še višje obresti. Mnogi podjetniki so še le sedaj nekoliko zadihali, ko so se otresli hudega bremena visokih obresti. Izbrisani pa so bili tudi mnogi dolgovi. Podano jo bilo junija 39 predlogov za izbris posojil v celotnem znesku 4,999.903 din, dalje je bil v zemljiški knjigi za okolico izbrisan neki star dolg 643 starih avstrijskih goldinarjev in pa 4 dolgovi skupaj 6.344 av. kr. Med drugimi dolgovi sta bila izbrisana dva kredita po milijon din. Take številke nam govori zemljiška"knjiga samo ljubljanskega okrajnega sodišča! Za tri litre vina - tri mesece Moravče, 8. avgusta. Moravški muzikant, čigar nos je ustvarjen tako, da mu služi za glasbeno orodje, je imel nedavno hudo žejo. Splazil se je ponoči v neko gostilno, kjer je pozimi igral strahove in sunil tri litre vina. Tam so ga zasačili in izročili orožnikom. Sodišče mu je prisodilo za vsak liter mesec dni zapora. Pa se ga vzlic temu fant ne bo odvadil. Junak z nožem V gostilni na Klancu pri »Turistu ; je bila ne; davno nedeljo zvečer zbrana večja družba mož in fantov. Med živahnim razpoloženjem se je nekdo obregnil ob mladega fanta z besedami: »Spat otroci!« Fantu, sedečemu pri sosednji mizi, pa tako povelje ni ugajalo. Ko se mu je nasprotnik približal s svojim ukazom, je fantič zamahnil z nožem po njegovi roki. Tedaj je pristopil drugi in nato še tretji, pa vsak je odnehal, čim je prišel v doliko z noževo ostrino. Na mah so bili zaznamovani vsi do slednjega ter se pričeli obvezovati. — Fant jo je medtem odkuril z zdravo kožo. Menda je šel sam k orožnikom poročat o svojem junaštvu. znatno vrednost nad 7.000 din. V lovu za vlomilcem .sodeluje tudi ljubljanska policija, ki je izdala takoj tiralico. Kakor obžalujemo take težke nesreče, ki zadevajo varčne ljudi po deželi s podobnimi vlomi, ki se zadnji čas za čuda vrste drug za drugim po naših vaseh, moramo vendarle poudariti, da bi bil že čas, da ljudje spregledajo in ne drže tolikih vsot denarja doma. Naše domače hranilnice so vredne zaupanja in čimprej se jih bodo ljudje zopet z zaupanjem oklenili, prej bo konec obenem tudi hudih denarnih stisk naših hranilnic, manj pa bo tudi takih in podobnih vlomov po deželi. Zadušnica za Štefanom Radičem v Ljubljani Ljubljana, 9. avgusta. Danes zjutraj ob 7 se je v frančiškanski cerkvi darovala sv. maša za pokojnega Štefana Radiča, hrvaškega voditelja, ki je tako tragično pred leti padel pod revolverskimi streli. Zadušnico so v Ljubljani pripravili tukajšnji Hrvati, ker sc danes po vsej Hrvaški enako po vseh cerkvah darujejo svete maše za njihovega voditelja ob deveti obletnici njegove tragične smrti. Sv. mašo je daroval g. p• dr. Aljančič, udeležili pa so se je najodličnejši predstavniki ljubljanskih Hrvatov, Med njimi smo v cerkvi opazili tudi nekaj Slovencev, med njimi zlasti g. prof. dr. Borisa Zarnika z medicinsko-veterinar-ske fakultete v Zagrebu, ki je ves čas pobožno klečal v svoji klopi. Kulturne vesti z Ježice Ježica, 7. avg. Na Ježici smo bili že od nekdaj napredni ter smo pred leti celo sezidali Sokolski dom. Velik del je seveda zraven prispevala tudi občina, toda kje naj bi bila naša naprednost, če ne ravno tudi pri tako cenenem viru bogatih dohodkov. Točnih številk sicer zgolj zaradi naše naprednosti ne maramo navajati, toda toliko pa že lahko širokemu svetu povemo, da bi brez plemenite in široke geste svoječasne občinske uprave naš Sokolski dom ne bil danes tako obsežen, kakor pa je. Pri tem mi* slimo zlasti na vrt in dvorišče, ki meji na to našo napredno trdnjavo. Toda naša naprednost bi ne bila prava naprednost, če se ne bi zdaj ponosno trkali na prsa, kako smo tedaj »dodobra organizirali 6voje viste in varno uredili mlado sokolsko gnezdo.« V tem mladem gnezdu zdaj spočiti počivamo in predemo plemenite napredne misli in naklepe. Pričakujemo, da bomo skoraj pekli klerikalce na ražnju, županu bomo odsekali glavo, občinskim odbornikom pa bomo enostavno poruvali ušesa. Brez miru vendar ne moremo vsevdilj počivati v mladem gnezdu. Toda naše napredno delo se izživlja tudi v druge plemenite smeri. Tako smo zadnjič v mladem sokolskem gnezdu priredili »spominski govor o pokojnem mučeniku 6vetosavske pravoslavne cerkve, patriarhu Varnavi.« To emo bili dolžni tembolj, ker štejemo v svojem gnezdu zvrhano mero pravih vnetih krščanskih ptičev, za vero in čast božjo vsak čas pripravljenih umreti na' polju sveto-savske pravoslavne cerkve. Za prihodnje tedne imamo za spremembo predavanje o pokojnem borcu za Jugoslavijo, g. dr. Bonaventuri Jegliču. Predaval bo g. Jože Kregar v zahvalo za čudovito milost, ki ga je pravi čas obšla, da je kakor preroški ptič izstopil svečano iz svete katoliške cerkve, ki zdaj uboga že v?e dni joka za njim. Amen! Poročanje pa tako...! Ljubljana, 9. avgusta; V današnjih zagrebških »Novostih« beremo dolg dopis o strahotnih nesrečah, ki so s točo in povodnji zedele mnoge slovenske kraje. Zanimivo je samo, kako so »Novosti« uvedle pred čitatelje ta svoj dopis, ki ga je iz Ljubljane poslal v Zagreb g. R. Ozim, ki je pod poročilom podpisan. »Novosti« dobesedno pravijo: »Kakšna je ta nesreča, nam pove poročilo našega ljubljanskega dopisnika, ki je s skupino časnikarjev prepotoval 900 km skozi Dolenjsko in Štajersko,« Za nas sicer ni važna ugo* tovitev, da g. R. Ozim prav gotovo ni niti prepo-1 toval teh krajev, še manj pa jih je prepotoval s skupino časnikarjev. Značilno pa je za miselnost nekaterih gospodov, ki tako radi nam podtikajo zveze z dopisniki zagrebških in belgrajskih listov« kako se včasih radi pobahajo 6 pavovim perjem« Zaradi večje verjetnosti pa navajajo zraven, da «o »prevali 900 kilometrov« — pa se v re- snici niti premaknili niso iz uredništva »Jutra«. Gr R. Ozim je namreč urednik »Jutra«, prav tistega »Jutra«, ki se je še pred par dnevi pritoževalo, da ni bilo povabljeno k potovanju zagrebških in belgrajskih časnikarjev po opustošenih krajih Slovenije. Prešernova zadeva pride pred senat v Rajhcnburgu kjer se je pričel ob 9 zjutraj pomikati mogočen sprevod našega vernega slovenskega ljudstva. Sv. mašo je daroval stolni kanonik g.dr. Mirt iz Maribora, po sveti maši pa se je zunaj pred cerkvijo začelo zborovanje, na katerem so po uvodnih besedah predsednika posavskega fantovskega okrožja g. Zupančiča Nika, poslali udanostne, oziroma pozdravne brzojavke na najvišja mesta, prečitali pozdrave ministrov dr. Korošca in dr. Kreka, ki se zborovanja v Rajlienburgu nista mogla udeležiti osebno, nato pa je dobil besedo slavnostni govornik g. prof. dr. Hohnjec iz Maribora. Za njim jo govoril še prof. Mirko Bitenc iz Celja, kot zadnji govornik pa konz. svetnik Tratnik. liajhenburg je svoj včerajšnji prosvetni dan preživel v najlepšem in najplemenitejšem razpoloženju in bo vsem, ki so se udeležili tega tabora, ostal v neizbrisnem spominu. Za slovenjekonjiški okraj jo bil prirejen mogočen tabor v Slov. Konjicah kjer je bil ves trg pred cerkvijo nabito poln ljudi. Tabor so že na predvečer oznanjali številni kresovi po bližnjih gričih. Nad vso živahno razpoloženje pa je bilo včeraj zjutraj, ko se je začel glavni tabor. Mirno lahko rečemo, da je bilo ta dan zbranih na našem taboru okoli 5.000 ljudi. Tabor je bil v zvezi z blagoslovitvijo novih prosvetnih praporov. Pred sv. mašo je imel ognjevit govor prof. Gregor Zafošnik. Zborovanja se je udeležil tudi minister dr. Miha Krek, ki ga je ljudstvo nad vso navdušeno pozdravljalo, ko se je pripeljal na tabor. Brzojavno sta tabor pozdravila tudi minister dr. Anton Korošec In ban dr. Marko Natlačen. Slavnostna govornika sta bila urednik g. Jože Kosifck in akade- Ljubljana, 9. avgusta. Kakor smo v soboto poročali, se je pričela pred kazenskim sodnikom-poedincem g. Franom Gorečanom glavna kazenska razprava proti vrtnarju Jožetu Prešernu iz Smlednika, ki je nastopal kot priča v znanem šenčurskem procesu. Obtoženec je visokorasel mladenič, bujnih in črnih las In krepkih mišic. Bistvene izjave je v zagovoru mnogokrat spreminjal. Skušal sc je na vsak način izmotati iz neprijetnega položaja. Državni tožilec ga je obtožil le prestopka krivega pričevanja, ker ni bilo takoj na dlani, da bi bil obtoženec takoj v preiskavi ali na dan procesa v Belgradu tudi prisegel. Na sodnikova zadevna vprašanja je obtoženec kratko zatrjeval, da jo slišal, kako je Anton Umnik govoril: »Fanta ubijte! Kolo razbijte!« Sodnik je nato pripomnil, mik L. Leskovar. Njuna izvajanja je ogromna množica navdušeno sprejela. 50 letnico svojega obstoja je včeraj praznovalo eno najstarejših Prosvetnih društev na štajerskem, v Št. Jurju ob Ščavnici rojstnem kraju ministra dr. Antona Korošca. Predvsem sl je to društvo pridobilo velikih zaslug v narodno-obrambnem vziru. To se je kazalo vsn leta, razen v tistih žalostnih časih, ko jo pritiskala svoj umazani pečat nad vsem, kar je Slovenskega, a slavna .INS. Na predvečer je bila po St. Jurju velika ba-klada, včeraj pa, se je na slavnostni prosvetni praznik zbrala ogromna množica od blizu in daleč. Tudi tega tabora se je udeležil dr. Miha Krek. Med službo božjo je imel pomenljiv nagovor g. dokan Gomiljšek, na taboru, ki so je takoj nato začel, pa so govorili gg. župnik Fran Sattler, Marko Kranjc t Maribora in župnik Gomiljšek. Tudi s tega tabora so bili poslani udanoslui in pozdravni brzojavi ua uajvišja mesta da je svoječasno bistveno izpremenil svojo izpovedbo. Glavno vprašanje se je dalje sukalo glede okolnosti, ali je bilo kolo obtoženčeva last ali ne. Obtoženec je natvezi! sodniku cel roman, da sta bila brat in on do polovice lastnika kolesa. Čudna je tudi zgodba, kje je brat kupil kolo. Tudi cena ni bila točuo ugotovljena. V nadaljnjem zagovoru glede kolesa se je obtoženec zapletal v protislovja. Sodnik je nato uvedel dokazno postopanje. Prečital je v glavnem na sobotno razpravo nanašajoče se spise iz šenčurskega procesa. Jože Prešeren jo bil najprej juuija 1932. zaslišan pred preiskovalnim sodnikom v Ljubljani, nato pa avgusta istega leta na sodišču v Kranju v navzočnosti takratnega podpredsednika apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Al. Gradnika, ki mu je bila od državnega sodišča poverjena glavna preiskava v šenčurskem procesu. V Kranju je bil s Prešernom sestavljen zapisnik, ki dostavlja, do je svojo izpovedbo proti Umniku potrdil t\tdi s prisego. ’V procesu na glavni razpravi v Belgradu je bil zaslišan tudi Jože Prešeren, ki je prav tako obremenjeval Umnika. Zapisnik glavne Razprave v Belgradu pripominja, da jo Prešeren bil v Kranju že zaprisežen glede svoje izpovedbe. Sodnik-poodinec g. Gorečan je na podlagi teh uradnih ugotovitev nato objavil sklep, da so obtožba držav,nega tožilstva v smislu S 276 k. p. zavrne, teer se sodntk-poedinec ne smatra zn pristojnega. Zadeva pride pred mali kazen, senal, ker gr« za krivo prisego v smislu § 114 k. z. Državni to-• žilec je proti sodnikovemu sklepu prijavil priziv zaradi kršitve zakona. — Ne odlašajte več s prijavo za ixlct na Gross- glockner, ki bo od 14. do 15. avgusta. Prijave sprejema Izletna pisarna do 9, avgusta, Ljubljaua, H** tel Slon, telef, štev. 26-45. ( Kulturni koledar Koblar Anion Tam za rimskim zidom... 9. avgusta 1928 je umrl v Kranju zgodovinar in poiitik Koblar Anton. Rodil 6e je 12. jun. 1854 v Železnikih. Gimnazijo je študiral v Kranju in Ljubljani, kjer je dovršil tudi bogoslovje. — Potem je bil kaplan po različnih krajih, nato deželni muzejski arhivar, od 1. 1900 pa župnik in dekan v Kranju. V pisateljevanju se je uril že kot gimnazijec v Domačih vajah. Kot kaplan se je posvetil predvsem zgodovini in je tudi zasnoval zgodovino fara ljubljanske škofije, za katero je obdelal več fara. Po listinah v deželnem arhivu in drugih virih je sestavil zgodovino železarstva na Kranjskem. Najvažnejše Koblarjevo delo pa je ustanovitev Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, za katerega je kot urednik v 17 letih napisal dolgo vrsto zgodovinskih člankov in objavil obilo gradiva posebno za cerkveno zgodovino. Udejstvoval pa se je tudi kot politik. Dvakrat je bil izvoljen za drž. poslanca. Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 9. avgusla: Roman. Torek, 10. avgusta: Lovro. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr. Bohinec ded., Rimska c. 31. Kino Matica: Pri treh mladenkah. TEI. 21-24 MATICA Priljubljena opereta Schubertovih metodi) Pri treti mladenkah Paul florbiger — Maria Andergast — Greti Tneimer — Svetislav Petrovič Predstave danes ob 19.10 in 21.15 url Mesto vcnca na grob odvetnika dr. Bratkoviča [Alojzija, jo darovala Okrajna hranilnica v Slovenj-gradcu Dijaškemu podpornemu društvu v Ljubljani 100 din. Najlepša hvala! Vabilo na 48. veliko skupščino družbe sv. Cirila iu Metoda v Ljubljani v nedeljo, 15. avgusta 1937 ob 10 dopoldne v Kočevju v Dijaškem domu. Spored: 1. Pozdrav in predsedstvena poročila. 2. Tajniško poročilo. 3. Blagajniško poročilo. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Volitev: a) prvomestnika; b) 6 članov v vodstvo; c) za nadzorništvo 5 članov; c) za razsodništvo 5 elanov. C. Proračun za leto 1938. 7. Slučajnosti. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. II. vseslovanski pedološki kongres v Ljubljani od 26. do 28. avgusta Pokroviteljstvo nad kongresom je blagovolil prevzeti Nj. kraljevsko Vis. knez namestnik Pavle. Častni predsednik kongresa je rektor univerze g. j 'dr. Maks Samec. Prometno ministrstvo je dovolilo Vsem udeležencem iz tu- in inozemstva 50% popust lia drž. železnicah, za polovanje do Ljubljane in liazaj. Tuzemci kupijo na odhodni postaji celo karto in obrazec K 13. Udeležbo na kongresu bo potrdilo predsedstvo na tem obrazcu. Tako opremljena karta velja za brezplačno vožnjo na povratku Kongres jo namenjen vsem, tako zdravnikom, zobotchnikonu profesorjem, učiteljem, staršem in ' posebno še lastnikom večjih podjetij, ki zaposlujejo starše. Prijavnina 20 din. ^Prijavljenci prejmejo legitimacije, ki jim omogočajo prost vstop k vsem predavanjem, na vse razstave in na koncert Trboveljskega slavčka. Prijave sprejema pripravljalni odbor v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. V prijavah navedite tudi željo glede stanovanja (hotel, privatno, v internatu). Za enkrat je določen naslednji program kongresa: ‘26. 8. ob 10 dopoldne v dvorani Sokolskega Srebrni jubilej gasilstva v Oplotnici« v številki 176 od 5. t. m. je tiskarski škrat vrinil napako. Na proslavi ni igrala kmečka godba iz Hoč, ampak iz Loč (pri Poljčanah), kar bodi s tem popravljeno. Od tu in tam Belgrajski Slovcncc Franc Dolšak, sluga v ministrstvu za gozdove in rudnike, je včeraj utonil v savskem pristanišču v Belgradu. I-ovil je ribe, pri tem pa zgubil ravnotežje in padel v vodo, iz katere ga niso mogli več rešiti živega. Doma je iz Velikih Lašč na Dolenjskem. Zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Prizadeti družini tudi naše iskreno sožalje! Evharistični kongres v Koprivnici so včeraj svečano zaključili. Zagrebški nadškof dr. Stepinac je imel ob tej priliki pontifikalno sv. nrnšo, pri kateri sta bila navzoča tudi bivši belgrajski nadškof Rafael Rodič in križevski vladika Njaradi. Nato je bilo še končno zborovanje, s katerega so poslali udanostne brzojavke sv. očetu, papeškemu nunciju Pelegrinettiju, hrvaškemu metropolitu dr. Bauerju in hrvaškemu voditelju dr. Vladku Mačku. Ta kongres je bil dosedaj največja verska manifestacija v Podravini. Udeležilo 6e ga je nad 50.000 ljudi. H. vseslovanski vzgojeslovni kongres pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in pod častnim predsedstvom rektorja ljubljanske univerze dr. Maksa Samca, dne 26., 27. in 28. avg. t. 1. v Ljubljani. Na kongresu bo predavalo nad 70 mladinoslovcev iz Češkoslovaške, Poljske, Bolgarije in Jugoslavije. V okviru kongresa bo sedem razstav: reformnošolska iz Češkoslovaške, domoznanska iz ČSR, razstava o pomožnem šolstvu iz ČSR, razstava povojne slovanske mladinske literature, razstava o zaščiti otrok, razstava risarskih izdelkov dečkov v starosti od 2 do 11 let, pedagoška izdanja Slov. šolske Matice in mladinsko higienska razstava iz Češkoslovaške. Kongres je namenjen vsem, ki se zanimajo za vzgojo naše mladine tako pedagogom kakor tudi staršem. Prijavnina 20 din, ki omogoča udeležbo na vseh predavanjih, ogled razstav in udeležbo na slavnostnem koncertu Trboveljskih slavčkov. Udeleženci iz tu-in inozemstva uživajo 50 odstotni popust na drž. železnicah. Prijave sprejema Pripravljalni odbor v Ljubljani, Frančiškanska ulica 8-1. 60 slušateljev osrednjega zavoda za telesno vzgojo v Varšavi pod vodstvom svojih profesorjev pride dne 14. t. m. na povratku iz Romunije in Bolgarije na vabilo našega ministrstva za telesno vzgojo v Belgrad. Poljski gostje bodo še isti dan popoldne na igrišču na Kaiemegdanu priredili javno telovadbo in bodo pokazali svoje narodne plese. V Belgradu bodo ostali tri dni in si bodo ogledali vse znamenitosti prestolnice, Oplenac in Ava- lo. Nato bodo odpotovali čez Sarajevo v Dalmacijo. V Sarajevu se bodo ustavili za en dan. V Dalmaciji bodo pa ostali teden dni. Poljaki bodo svojo turnejo po Jugoslaviji končali s telovadno prireditvijo v Zagrebu in Ljubljani in z obiskom na Bledu in ob Bohinjskem jezeru. Ministrsitvo za telesno vzgojo je določilo nekega svojega varšavskega štipendista, da bo goste spremljal na turneji po Jugoslaviji. Na konferenci med našimi, romunskimi in italijanskimi zastopniki teleionske službe so razpravljali in sklepali o vzajemnem tranzitnem telefonskem prometu. Parafiran je dogovor, po katerem pojde romunski telefonski promet z Italijo in Švico, ki je sedaj šel čez Madžansko in Avstrijo, v bodoče čez Jugoslavijo, a tudi promet med Romunijo in Grčijo, ki je doslej šel čez Bolgarijo, pojde v bodoče čez Jugoslavijo. V ta namen 6e bodo zgradile med Bukarešto in Belgradom tri nove telefonske proge s pomočjo visoko frekvenčnih telefonskih na.prav. Prva proga 6e bo ra,bila za neposredni promet Bukarešta-Atenc, druga za Buka-rešto-Milan in tretja za Bukarešto-Belgrad. S to inštalacio dobi Belgrad poleg 6edanje telefonske proge Belgrad-Bukarešta, ki gre čez Zaječar in Cajovo, še eno direktno progo v Bukarešto čez Pančevo in Belo Crkvo. Za zboljšanje naše telefonske zveze z Italijo in omogočenje tranzitnega prometa med Romunijo, Italijo in Švico in obratno bomo zgradili tri nove proge Zagreb-Trst; od teh bo ena služila prometu med našo državo in Trstom (Zagrcb-Trst), druga prometu savske, dela drinske in primorske banovine e Švico, direktna proga Zagreb-Curih čez Trst in Milan (in ena za zvezo med Bukarešto in Milanom). Sedanja proga Zagreb-Curih, ki 6e je poslužuje tudi Belgrad, 6C bo spremenila v direktno progo Belgrad-Curih. Pristojbina za telefonski promet med Jugoslavijo in omenjenimi državami bodo ostale iste, za tranzitne' govore med Romunijo, Italijo in Švico in obratno bo pa pripadlo Jugoslaviji 3.40 zl. fr. za triminutni govor, za govore med Romunijo in Grčijo in obratno pa 2.40 zl. fr. za triminutni govor. Vse naprave za omogočenje tega novega telefonskega prometa bodo dodelane najkasneje v 6 mesecih. Natakarji v Zagrebu stavkajo že dva dni. Zdi se, da se bo šele danes odločilo, če bodo s svojo stavko kaj dosegli, ali nič. Natakarji, ki 60 včlanjeni v Hrvatsiki delavski zvezi, včeraj niso delali, ker je bilo na plenarni seji sklenjeno, da bodo stavkali tako dolgo, dokler delodajalci ne sprejmejo njihovih zahtev. Pogajanja torej zaenkrat še niso rodila nikakih uspehov. Iz 'Hrvatske delavske zveze pa prihajajo vesti, da bo danes padla odločitev. Kako si to zamišljajo, pa ne povedo. Konkordat med kraljevino Jugoslavijo in Sv. Stolico pride pred senat, kakor piše francoski list »Figaroc, šele decembra. Ta lisi tudi pravi, da moro biti predsednik jugoslovanske vlade dr. Milan Stojadinovie po vsem tem, kar se je dogajalo v političnem življenju zadnje dni, to je od takrat, ko je skupščina sprejela konkordat, »lahko ponosen, da jo dosegel enega največjih političnih uspehov v svoji karieri«. Natečaj za izbor profesorjev na ckonomsko-komercialni visoki šoli v Belgradu je razpisal prosvetni minister in siccr: za izrednega profesorja 1. stopnje 4. skupine za katedro za gospodarsko geografijo, za docenta v 7. pol. skupini za katedro za sociologijo in statistiko, za docenta v 7 pol. skupini za tehnologijo in za docenta v 7 po-lož. skupini za katedro za vedo o poslovanju privatnih podjetij. Prošnje naj se predlože prosvetnemu ministrstvu po 15 dneh po objavi tega natečaja v Službenih novinali. V belgrajskem občinskem svetu sta bila razrešena dosedanjih svojih dolžnosti občinska svetnika Milič Sokič in Stavro Srbkovič. Vzrok za njuno razrešnico je malomarno in nekorektno opravljanje službe. Po vseh južnih banovinah jc JRZ priredila včeraj več shodov, na katerih so govorili predsedniki krajevnih odborov JRZ in poslanci o konkordatu, ki je v zadnjem času predmet največjega zanimanja pri nas in ki so ga tisti, ki so se prej navdušeno zavzemali zanj, sedaj odklanjali samo zato, ker niso več na vladi. Obravnavali so tudi delo sedanje kr. vlade in poudarjali, da je sedanja vlada že drugič rešila našo demokracijo in da ji morajo bti zato hvaležni vsi demokratski elementi. er*--; Pv .................... * ,* < tovEfja. fa «j ' ; n? : Vsako sredo govori gospa Rooseveltova po radiu vsemu ameriškemu narodu. Vendar nima ni-kakih blestečih in visoko donečih govorov, ampak čisto navadno domače kramljanje ,s čimer se je ljudstvu še posebno priljubila. Kramlja pa o vseh mogočih zanimivih vsakdanjih vprašanjih, ki jih prej narekuje svoji tajnici, da jih natipka. Pravijo, da ima izvrsten glas za radio. Z glasom zna izredno dobro podčrtati važna mesta svojega predavanja, brez vsakega nepotrebnga in za glas škodljivega razburjanja; govori počasi in zelo jasno. Saj pa ima tudi dobrega učitelja. Njen mož namreč vneto posluša njene pogovore doma; ko pa se ona vrne iz studia, ji lepo prijazno pove, kaj je bilo prav in dobro, kaj bi morala izboljšati, na kaj bolj paziti itd. Ona pa ga, kakor pravijo — mirno posluša in njegovo sodbo upošteva; tako 6e je povzpela do mesta najboljše predavateljice. Pa tudi zasluži imenitno. Za vsak radiofonski pogovor dobi 4000 dolarjev (200.000 din), ki pa jih sploh ne vzame v roke, ampak vsak ček izroči Ceste v evropskih državah Francija iina menda največ cest v Evropi. Njihova skupna dolžina znaša 650.000 km. Za njo je Anglija, ki jih ima 286.000 km; nato Nemčija 240.000 km, Španija 80.000 km in Italija 25.000 km. Ce bi prehodil ali prevozil vse francoske ceste, bi naredil pot iz zemlje na luno ter nazaj ali pa bi prišel osemnajstkrat okoli zemlje. Dolžina angleških cest je sedemkratna pot okoli sveta po ravniku (ekvatorju), nemških šestkratna, španskih dvakratna; če pa bi spravili vse italijanske ceste v eno samo, bi po njej prišel iz Italije nekako čez Indijo, Kitajsko, Sibirijo in Alasko v Kanado ali pa naravnost čez severni tečaj nekam v Pacifik v bližino Avstralije. (g) nekemu dobrodelnemu društvu v Filadelfiji, ki skrbi za ameriške bednike, zlasti za brezposelne rudarje, podpira več bolnišnic in sirotišnic in podobne ustanove. To društvo je storilo neverjetno mnogo dobrega takoj po svetovni vojni tudi v Evropi, kamor je pošiljalo velike zaloge živil za stradajoče otroke v Rusiji, na Poljskem, v Avstriji, Madžarski in Franciji. 2 radiooddajni postaji, 4 mesečne časopise (magazine). Denar za gradnjo svojih ustanov hodi sama pobirat, neprestano je na potu, kjer vzpodbuja in navdušuje svoje vernike. Dasi ima že 75 let, je še mladostno sveža in goreča, sama vodi svoj avtomobil ter samo na službenem potovanju prevozi do 70.000 km na leto. V Newyorku so napravili vojaško pokopališče, kjer so pokopani vojaški psi, ki so se odlikovali v svetovni vojni. Pokopališče je visoko na pobočju je tako vidno daleč naokoli. — Brez pripombe. Kolo s propelerjem. — Spet v Ameriki. Izredno -opornice, kakršne bodo napravili, kakor pravijo, na vseh železniških prehodih v Nemčiji. Tisoč in ena noč . ff Kdo še ni slišal čudovitih pripovedk iz »Tisoč in ena noč«, ki opisujejo bajno bogastvo in sijaj indijskih ali perzijskih zakiadov po razkošnih dvorcih šahov ali maharadž? In vendar opisi pravljičnih palač nikakor niso prosti izrodki domišljije, temveč so le slabi posnetki resničnega sijaja, ki se nikakor ne da podrobno opisati. Tisti Evropejci, ki so imeli priliko na lastne oči občudovati neverjetni blesk indijskih dvorov, trdijo, da je resničnost daleko dosegla vse njihove sanje, ki so si jih ustvarili ob branju indijskih, oziroma perzijskih pravljic. Videli so palače z marmorja, dvorane z pozlačenim stenami, težkimi, debelimi dragocenimi preprogami in čudovitimi čipkami. Videli so mogočnike s turbani, okrašenimi z najredkejšimi in večkrat edinstvenimi dragulji. Najveličastnejši prizor pa so občudovali na indijski narodni praznik Ganges Ghat, ko pri-rede po mestu najpestrejšo procesijo, kar jih je sploh mogoče videti. V soncu se svetlikajo razni majhni in veliki bobni, cimbale, zvončki in številno drugačno glasbeno orodje; v vetru plapolajo nepregledne vrste zastav in praporov; množice, oblečene v najbolj kričeče barvane obleke, se prerivajo po ulicah in brezmejno navdušeno kriče in pozdravljajo svojega maharadžo, vrhovnega gospodarja in kneza, ki veličastno jezdi na svetem slonu, bogato okrašenem in težko opremljenem. Slona, ki sme nositi edino kneza in nekaj izbranih postavnjh in zanesljivih priganjačev, začnejo že na vse zgodaj pripravljati za svečanostni sprevod. Najprej ga vsega pošteno umijejo, potem ga na določenih mestih pobarvajo z rdečimi, zelenimi in modrimi risbami, ki imajo svoj poseben pomen. Nato vsega namazilijo z dragocenim dišečim oljem, nakar se začne šele pravo »sedla-nje«. Na hrbet mu pogrnejo krasno, z zlatom vezeno prepnogo, na katero postavijo nekako kočico ali nosilnico za maharadžo. Okla mu vtaknejo v nožnice iz čistega zlata, k sta na koncu priostreni, zavihani navzgor in lepo umetniško izrezljani. Na čelu nosi slon z zlatom in srebrom bogato pretkan državni grb, na katerem kar mrgoli dragih kamenčkov. Nad grbom je pogrnjen širok škrlaten plašč z zlatimi zvezdami. Na tilniku sedi na razkošni blazini priganjač, pred njim pa, vrhu slonove glave, sta dva iz zlata sklesana le-viča. Okrog slonovega vratu je mogočna zlata veriga, na kateri so številni veliki okrasi iz biserov, smaragdov, rubinov in diamantov. Res čudovit mora biti pogled na to ogromno žival, ki tako ravnodušno razkazuje vse, kar si ljudje morejo najdragocenejšega misliti. Vso slonovo opremo na dan svečanostnega sprevoda cenijo na 15 milijonov din. Učiteljica je govorila otrokom o higieni in razlagala, kako je nezdravo in celo nevarno poljubljati živali. »No. Jakec, ali mi lahko poveš kak primer?« >Da, gospodična! Moja teta je vedno poljubljala tsvojega psička.« »In kaj se je zgodilo?« »Poginil je.< Tihotapska iznajdljivost Znano je, kako neizprosne so nemške oblasti proti vsakomur, ki bi hotel spraviti nemški denar v inozemstvo. Toda človek ni, žalibog, nikjer tako iznajdljiv, kakor tam, kjer je njegov denar v nevarnosti, oziroma, kjer upa, da bo čim več zaslužil. Tako se je raznim denarnim mogočnikom kljub ostrim prepovedim posrečilo, da so spravili težke vsote čez mejo. Neki tak mogočnež, ki je imel za 800.000 mark vrednostnih papirjev neke francoske družbe, je družbi sporočil, da je pri neki selitvi papirje izgubil, povedal je številke tistih papirjev in prosil, da jih razveljavijo. Nato pa je papirje sežgal, se odpeljal v Pariz in tam dobil in naložil v banki nove delnice, ki mu jih je družba izdala mesto prvih. Nekdo drug je spravil svoje premoženje iz Nemčje v podobi platinskih vijakov in drugih sestavnih delov svojega starega avtomobila, katere je vse sam izdelal. Platina pa je še dražja kot zlato, tako da je lahko v majhni popolnoma neopazni obliki prenesel ogromno premoženje. Spet drug je prodal svojemu prijatelju onkraj meje nekaj starih kljuset, katere je prej nakrmil z ovsom, pomešanim z zlatom. Kljuseta so seveda poginila, toda že na drugi strani meje, kjer je bilo zlato že na varnem. — Mogočnikom seveda vedno vse uspe, saj pa drugim v pretežni večini nel Podroben program ljubljanske id vseb evropskih postaj dobite v najboljšem iD oajcenejšetn ilustriranem tednikn »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo deset dinarjev. — Programi Radio Ljubljana Ponedeljek, 9. avgusta: 12 Uvertura (plošče) ** 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila —* 13.15 Pesmi in plesi iz Španije (plošče) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Lik pokojnega nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča (Josip Jagodic, ravnatelj škofijskega ordinariata) — 19.50 Zanimivosti — 20 Lahka glasba na dveh klavirjih (plošče) — 20.10 Letošnja knjižna izdaja Slov. šolske matice (g. prof. Etbin Bojc) — 20.30 Prenos simfoi ničnega koncerta iz Dobrne (dirigent A. Neffat) —* 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Ura lahke glasbe (Šramel Količevo). Drugi programi Ponedeljek, 9. avgusta: Belgrad-Zagreb-Dunaj: 19.05 Verdijeva opera »Falstaff« (iz Solnograda) — Budimpešta: 18.30 Koncertni orkester, 20.20 Ciganska glasba, 21.35 Opera »Otello« — Trst-Milan: 17.15 Violina, 21 Izbrana glasba, 22.10 Igra — Rim-Bari: 21 Vokalni in pianinski koncert — Praga: 19.25 Zabavni koncert, 20.55 Orkestralni koncert — Varšava: 20 Zabavni koncert, 22 Simfonični koncert — Konigsberg-Hamburg: 20.10 Vojaška godba — Lipsko: 21.15 Drnždanski skladatelji — ilonakovo: 19 Plesna glasba, 21.10 Italijanska violinska glasba — Bukarešta: 20.35 Komorna glasba, 21.10 Vokalni koncert, 21.45 Nočni koncert. Jakob Wassermann: Zlato iz Cazamalce Zato je rekel Atahuallpi, da mu hoče dati prostost, če more on za to v resnici plačati toliko zlata, kakor trdi. Zahteval je kos rdeče krede in ko so mu jo prinesli, je potegnil v višini, ki jo je označil Inka, črto čez štiri stene. Prostor je bil širok sedemintrideset čevljev, dva in petdeset čevljev dolg in rdeča črta na steni je tekla devet in pol čevlja nad tlemi. Ta prostor naj bi napolnili z zlatom. Inka je zahteval za to čas dveh mesecev. Pogoje je napisal tajnik Xeres in listino so opremili s pečatom. Bili smo tako razburjeni od pogajanja in sklenjene pogodbe, da so naši glasovi lepetali in obrazi žareli kot v vročici, ko smo se o tem razgovarjali. Dvomili smo; dvomi so bili pomešani s tesnobo in zagatnim upom. Prav kmalu se je razširila v šotoru ta novica; vojaki so se obnašali kot blazni od veselja; predajali so se najbolj razkošnim sanjam bodočnosti in spanec in igra in potrata časa so jim postali v nadlego. In tudi meni se ni godilo drugače. XII. Brž ko je bil dogovor končan, je Inka poslal brze sle v vsa mesta svoje države s poveljem, da naj vzamejo zlato orodje in posode iz kraljevih palač, svetišč in vrtov in javnih poslopij ter brez odlašanja prinesejo v Caxamalco. Razdalje so bile velike, čeravno so postale radi bistroumno urejene službe tekačev že manj občutne kot v naših deželah. V začetku so prihajale pošiljke le redko. Čez teden dni pa so prihajale vsak dan znatnejše množine, ki so jih odlagali v zakladnico, katero sem dal strogo zastražiti. Zvečer je Inka zmirom stopil na prag sobane, v katerem se je nahajalo iz vseh provinc njegovega kraljestva prineseno zlato, premeril je z mirnim pogledom še prazno ploskev sten in zdelo se je, da računa, kako daleč je še do rdeče linije zgoraj, ki je bila črta njegove usode. Kolikor tudi je dnevno dotekalo bleščeče se kovine, vendar se je zdelo, da sc tako počasi množi. Če je dvignil oko od roba zlate mase do neizmerne črte, je bilo kot da deli prazen vmesni prostor v število dni, ki so ga ločili od svobode. In okoli njega so stali molče in žalostni njegovi služabniki in služabnice in so čitali iz njegovih ljubljenih potez, zakaj pod njimi ni besed. Kajti za mnogo ni bilo besed med njimi, kar smo mi drugače ustvarjeni mogli brez truda označiti in kar je bilo vendar brez vsebine. Težko mi je podati pojem o svojih občutkih in še težje tudi le označiti, kakšne kakovosti so bila ta, ki sem jih slutil v prsih Ata-huallpe, čigar oseba in bistvo sta od ure do ure in od dne do dne močneje vzbujala moj nemir in mojo skrb. Ne vem, kaj je bilo, jedra ne morem povedati; često se mi je zdelo, kot da se moram splaziti vanj, da bi spoznal nje- govo srce in globino njegovih misli; njegova čudovita človečnost mi je vlivala tako nežnost, da je povzročala bolečino, če si sc je dotaknil, od čegar nisem mogel odtrgati očesa in misli in kar me je prekrilo kot z meglenim pajčolanom. Najprej mi je bil le gospod zlata, nesrečno mogočen, v temnem poganstvu nesrečno zamrežen in predan hudobnim duhovom in nisem se spraševal, s kakšno pravico sem ga preklinjal, jaz, ki me je neprestani pogled na zlato razrval kot žgoč strup in čigar možgani niso vedeli za nič drugega kot za zlato in sij in obljube zlata in polteno razkošje, ki naj bi ga zlato prineslo. Nato je moja duša pronicala s posebno silo v njegovo, tako da sem to čutil kot prokletstvo in kmalu kot višji glas ip kot nekaj, kar povzroča težo vesti in žalost. Tedaj sem bil včasih tako rekoč dvojen, on in jaz v enem in zlato me je težilo in njegova duša me je težila; kako naj bi to objasnil? Videl sem, da mu ni dajala opravila samo skrb in poizvedovanje po naraščanju zlata; čisto nekaj drugega ga je naprezalo in mučilo: naša navzočnost, naš bit in delo. To sem polagoma z gotovostjo dognal. Začelo se je z radovednostjo; jezik, zvok glasov, korak in kretnja, jeza in smeh, noša in običaj, vse to je bilo tako različno, da mu je zapiralo sapo, nedoumljivo kot svet za soncem, prezirljivo in, grozno neprijetno vsako do skrajnosti in tako, da ni mogel ločiti drugo od drugega. Ako je gledal v naše obraze, ki so bili podobni ustrojenemu usnju in ga je zadel pogled tega ali onega, pogled, v katerem ni bilo niti sramu niti zatajevanja, tedaj se je prestrašil kot pri dotiku česa nečistega. Odkar pa je ležalo zlato v hiši in smo vsi, od voditelja do zadnjega vojaka najemnika željno stražili njegovo kopičenje, sta ga napolnjevala strah in groza pred nami in često v taki stopnji, da je zaprl oči, če je katerega izmed nas opazil. To je resnica, to sem sam izkusil. Več naših vojakov je stalno oblegalo okno, ki je bilo omreženo in je s' steklenimi očmi strmelo v prostor. Vohali so zlato, pokušali so ga, to sem vedel, saj je bilo z menoj ravno tako. Včasih je prišel kateri v bližino sobe, ogledoval rumenoplamenasti zaklad in njegove poteze so se skrčile v strašen izraz med nežnostjo in gladom; njegova roka je napravila kretnjo prijema in njegov pogled je švigal na stran kot da se boji, da je kdo drug tukaj, ki bi ga prehitel. V vsakem izmed njih je bil strah, da bi ga drug ne prehitel; to je bilo i v meni. Neredko sem opazil, da je Atahuallpa ponoči, ko so njegovi zvesti spali, sedel pokonci in prisluškoval. Z mirom je bilo namreč tedaj slišati neko prasketanje in polzenje, momljanje in šumljanje in če je slučajno svetil mesec in je njegov žarek obsvetljeval zlato, sem videl pohlepno razprte oči, v katerih je bil medel odsev sijaja zlata in meseca in podobni so bili živalim, ki se plazijo po skritih poteh h koritu, iz strahu pred drugimi živalmi, ki so močnejše, Bolgar s čudnimi dvojčki V neki kliniki v Sofiji so imeli čudovit slučaj, za katerega se že zanimajo zdravniki vsega sveta. Pod kirurgov nož je namreč prišel neki kmet, ki je že deset let čutil nekako neugodno tiščanje v svojem drobovju. V začetku je imel na levi strani nad kolkom le majhen izrastek v velikosti oreha, ki pa je začel neprenehoma rasti in je dosegel že loliko velikost, da ubogi kmet ni mogel več delati in le s težavo hoditi. Zdravnik mu je izrastek, ki je tehtal celih šest kilogramov in pol in bil dolg 60 cm in širok 30cm, izrezai, obenem pa našel še enega podobnega, a precej manjšega pod levim krilom pljuč. Po operaciji je zdravnik z nekim svojim tovarišem oba izrastka natančno preiskal z mikroskopom in v veliko začudenje vsega zdravniškega sveta ugotovil, da sta izrastka dvojčka, ki imata, zlasti večji, popolnoma razvite notranje organe. Večji izrastek ima možgane bolje razvite kot na- vaden novorojenec, drobovje pa je podobno že drobovju kakega petletnega otroka. Nepopolne eo samo kosti — ima le tri rebra — in udje, ki jih menda sploh ni. Manjši izrastek se je, kot se pri dvojčkih navadno dogaja, odločil od prvega in se samostojno razvijal dalje, a je vsled velikih zaprek dosegel le velikost jabolka. Narava je torej s tem edinstvenim slučajem pokazala, da se morejo navadne celice moškega telesa razviti v precej popoln telesni sestav; vendar vsi znanstveniki trdijo, da je to mogoče le z oploditvijo. Kako pa je prišlo v tem primeru do oploditve in do razmeroma tako popolnega razvoja celice v organizem, je še uganka, s katero si bodo učenjaki lahko še nekaj časa belili glavo. Jasno pa je, da je narava pokazala del svojih skrivnosti, o katerih se do sedaj ni še nikomur sanjalo, učenjakom pa je s tem odkrila nova polja znanstvenih raziskovanj. (g) Italija časti Marconija V Italiji je nastalo pravo tekmovanje v tem, kdo bo lepše in dostojneje počastil spomin velikega učenjaka. Mnoga mesta so že prekrstila svoje najlepše ulice na Marconijevo ime. Celo vatikanska državica, ki ima menda samo štiri ulice, je eno i imenovala po njem. — Neka hranilnica v Turinu j je razpisala Marconiju na čast 100.000 lir nagrade i za posebna raziskovanja in odkritja iz elektro- magnetičnega področja. — Povsod zbirajo prispev- ; ke za postavitev kakega spomenika. Najhujše je j seveda v Rimu, kjer mu nameravajo postaviti ogromen narodni spomenik, ki bi poleg Marconija počastil tudi Italijo. — Najbolje pa je storila ona hranilnica, ki je obljubila vsem otrokom, ki so bili rojeni v Italiji na dan Marconijeve smrti, hranilno knjižico s precej čednim zneskom, ki bo lahko še dokaj narastel, preden bodo otroci toliko odrasli, da ga bodo lahko porabili. (g) Ženska - škof V Ameriki je neka častitljiva gospa, ki se lahko ponaša z dostojanstvom, kakršnega nima nobena druga ženska na svetu. Pa ga menda tudi i zasluži. Alma White, protestantovska »Škofiča«, je strahovito navdušena, odločna in neutrudljiva pastirica duš. Postavila je že 49 cerkva, 3 zavode, Najznamenitejša predavateljica ameriškega radia »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik oh 12 Mesečna naročnina 12 Din. za Inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/TLL Telefon 2994 ta 299h. Upravo; Kopitarjeva K lelelon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovca. Urednik: Jože Kotiček.