List 10.
Politiški oddelek.
Thunovo ministerstvo.
Minolo soboto se je zgodila važna prememba v notranji politiki. Ministerstvo barona Gautscha je povsem nepričakovano odstopilo in na mesto barona Gautscha je stopil nov mcž, grof Frančišek Thun-Hobenstein.
Baron Gautsch je bil dne 27. novembra 1. 1. prevzel vlado, a ostal je samo 99 dnij na krmilu. Pripravil se je bil pač na to, da bode vladal vsaj do konca tekočega leta, do konca jubilejskih slavnostij, ali moč okolnosti je bila večja, kakor njegova volja. Gautsch je imel določno nalogo, a nje rešitev se mu ni posrečila. Imel je izposlo-vati mirne obravnave v parlamentu vsaj za toliko časa, da se dožene razprava o nagodbi. Nagodba je tista stvar, katero hočejo odločilni krogi na vsak način in za vsako ceno doseči, pa če bi bilo treba tudi z nasilnim sisti-ranjem ali vsaj predrugačenjem ustave. Gautsch je poskusil iz lepa umiriti Nemce, a to se mu ni posrečilo, in spoznavši, da ni pričakovati mirnih obravnav v parlamentu, je podal demisijo.
Novi ministerski predsednik ni tujec v Jeruzalemu. Čim je vstopil v politično življenje, znal je nase obrniti občno pozornost. Svojih nazorov ni nikdar prikrival. Bil je vedno to, kar se na Nemškem imenuje „junkeru, precej brezobziren, visok, mogočen zagovornik fevdalnih strmljenj, unet prijatelj duhovščine, veren katoličan in dasi Nemec po narodnosti in po vzgoji, vender zvest privrženec češkega državnega prava. Čehi so ga smatrali svojim prijateljem, ko je bil po baronu Erausu imenovan češkim namestnikom. A zavzel je to mesto v času, ko je mej cehi in mej dunajsko vlado bilo največje nasprotje in ko se je mladočeška stranka z največjo silo borila tudi proti češkim veleposestnikom. Thun je nastopil proti Čehom z veliko krutostjo in skušal zlasti omladinsko gibanje, ki je bilo nekoliko protidinastično pobarvana, na vsak nsčin zatreti. To se mu ni posrečilo, a čim je postal
grof Badeni ministerski predsednik, je moral žrtvovati grofa Thuna, da je mladočeško stranko pridobil na svojo stran.
Nekdanji ministerski predsednik grof Taaffe je oh fevojem odstopu rekel: Jaz imam dva naslednika, grofa Badenija in grofa Thuna. To Taafieovo prerokovanje se je izpolnilo. Badeni je bil Taaffeov prvi naslednik in po kratki epizodi z baronom Gautschem je zasedel njegovo mesto grof Thun.
Kaj hoče grof Thun in kako misli svoje namene doseči? Na to vprašanje sedaj še ni možno določno odgovoriti, možne so le kombinacije in sicer na podlagi sestave novega ministerstva in raznih časnikarskih, brez dvoma inspiriranih migljajev.
Baron Gautsch je z novimi naredbami ugladil grofu Thunu pot. Te jezikovne naredbe se zde grofu Thunu sredstvo s katerim se da mej Čehi in mej Nemci doseči nekak modus vivendi, in da se tako Čehi kakor zmernejši Nemci njegovega mnenja, se vidi iz tega, da sta v Thunovo ministerstvo vstopila dr. Kaizl kot zastopnik mla-dočeške stranke in dr. B a r n r e i t h e r kot zastopnik nemškoliberalnih veleposestnikov.
Za sedaj hoče grof Thun najprej dognati nagodbo z Ogersko, to najsrčnejšo željo odločilnih faktorjev in že je zagrozil ekstremnim strankam, da njih eventuvalni odpor uduši z vso brezobzirnostjo in sicer s sredstvi, ki se bodo po obliki sicer razlikovali od lex Falkenhayn, ki pa bodo še intenzivnejše učinkovala kakor ta. Velikih pro-blemev, kakor so državnopravna vprašanja, se grof Thun neče lotiti, pač pa hoče v okviru sedanje ustave prepuščati kompetenci dež. zborov vse to, kar spada po drž. osnovnih zakonih v to kompetenco, sicer pa hoče z vsemi silami čuvati dinastično misel.
Če si  ogledamo ta program,  moremo reči, da je, sicer skromen, da ni dosti obsežen, da pa je jako aktii-velen, ker obsega to,   kar je zdaj v naši državi najnujnejše  potrebno.   Grof Thun hoče napraviti red v držife in zatreti najprej tisto veleizdajsko gibanje, kateremu koč* rakata na čelu Schonerer in Wolf.
92
Slovanske stranke so Thunovo ministerstvo dosti prijazno pozdravile. Čehi in Poljaki so s Thunom lahko zadovoljni. Čehom je prepustil finančni portfelj, a da Poljaki ne bodo prikrajšani, o tem ni dvoma. Pomisleki proti Thunu so se pojavili samo med Slovenci in naslanjajo se na to, da grof Thun ni v svoje ministerstvo poklical nobenega zastopnika južnih Slovanov in da se tudi pri določbi zborničnega predsedstva ne jemljejo oziri na „ Slovansko krščansko narodno zvezo", Ponekod se je sicer čitalo, da smatra grof Thun finančnega ministra dr. Kaizla zastopnikom mladočeškega kluba in slovanske krščansko-narodne zveze, ali Slovenci nimamo dosti zaupanja v dr. Kaizla, sosebno ne, odkar je izrekel v polemiki z dr. Ferjančičem nazore o narodni ravnopravnosti, ki so precej podobni nazoru o „minderwerthig" narodih.
Nemci niso z grofom Thunom zadovoljni, ali vsaj v sedanjem hipu ta nezadovoljnost grofu Thunu ne bo dosti škodovala, ker Nemci niso več jedini. Z vstopom dr. Barnreitherja v Thunovo miuisterstvo so nemškolibe -ralni veleposestniki ločeni od svojih zaveznikov, od ,ob-strukcijskih strank in za nekaj časa priklenjeni na vladni voz. Ostale nemške stranke utegnejo najbrž nadaljevati obstrukcijo in se že pripravljajo na boj proti „ vojvodi Albi", kakor so krstile ministerskega predsednika grofa Thuna. Vodstvo nemškonacijonalne stranke na Štajerskem je celo nemške veleposestnike proglasilo za izdajice naroda, ker so dr. Barnreitherju dovolile vstop v Thunovo ministerstvo in sklenilo, delovati tudi proti Thunu z obstrukcijo, dokler se ne zagotovi nemškega državnega jezika.
Naše skromno mnenje je, da nemškim veleposestnikom ne bo dolgo obstanka na strani grofa Thuna. Nemškonacijonalno gibanje je postalo silovito, tako da se mu nemške stranke pač ne morejo dolgo zoperstavljati, ako si nečejo nakopati narodovega sovraštva, in zato utegne dr. Barnreither zapustiti Thunovo ministerstvo prej, kakor morda sam misli, pri prvi priliki, ko poskusi grof Thun nastopiti proti nemški obstrukciji in proti veseiziajskim težnjam nemških radikalcev.
Koncentracija zmernih strank je poskus, kateri bode Thunu vsaj v začetku kolikor toliko koristil, ali trajna zveza „koncentriranih" strank ni mogoča, dandanes pri obstoječih nasprotstvih manj kakor kdaj poprej. Sedanji nemški poslanci so pač drugačni ljudje, kakor so bili Plenerjevi mameluki. Ako je grof Thun zasnoval svojo politiko samo na koncentraciji strank in se ni pripravil na eventualnost, da pahne od sebe vse nasprotne si elemente in sestavi ministerstvo desnice, potem se utegne uresničiti prerokovanje grofa Taaffea, ki je govoreč o Badeniju in o Thunu kot o svojih naslednikih z njemu lastno ironijo dejal: Grof Badeni bo vladal dve leti, grof Thun pa šest tednov.