GLASILO SLOVENSKIH GOSPODINJ IN DEKLET Štev. 7. V Ljubljani, dne 27. julija 1911. Leto II. Na № Prijetno je gledati zjutraj ob tržnih dneh privažanje živil na trg, pripravljanje in urejevanje za prodajo. iTu pripelje vrtnar svoj voz, med salato in različno zelenjavo je vtaknil šopek nageljčkov ali šopek kakih drugih cvetlic, ki so ravno v cvetju. Še enkrat pregleda zelenjavo, tu preloži glavico zelo sveže solate, da jo je bolj videti, itam preloži zelnate glave, vse je uredil, kolikor je najlepše mogel, da privabi kupce, da hitro proda in tako lahko kmalu odide domov na delo. Tudi kmetice prihajajo z najrazličnejšimi živili. Postavijo svoje jerbase dn pletenice na tla in čakajo kupcev. Nekatera kaj hitro proda; druga pa čaka in čaka, kupovalke le pogledajo v njen jerbas in gredo mimo. Čudi se, zakaj niso njene jagode všeč kuharicam, saj so vendar tako lepo rdeče in izvanredno debele. Ko je odkrila lonec, so se kar vsule k njej, a vse zopet odšle. Kaj je temu vzrok. Dobra žena, tvoja umazana ruta, s katero si imela pokrit lonec, ni bila nič kaj vabljiva in tako zelo umazani lonec je kar odganjal kupovalke. Ako je že lonec, ki si ga nesla tako zamazan na trg, kakšna mora biti šele druga posoda, ki jo imaš doma, ali si na nesnago že tako navajena, da je niti ne opaziš več. Vi-dila si. kako so tvojo nesnago opazile kuharice in se ogibale tvojih jagod. Kakor vrtnar s cvetlicami, tako skušajte tudi ve ozaljšati svoja živila z zelenjem. Dajte jagode v snažen, tudi zunaj lepo umit lonec ali čedno pleteni-co, na dno in ob kraj lonca ali pletenice dajte jagodovega listja ali listja od trte. Kako lepo to izgleda. Kakor bi le počivale jagode v svojem zelenju, tudi jih lahko pokrijete po vrhu naj-prvo z zelenim listjem, potem šele z ruto, a ne umazano, temveč lepo čisto oprano. Ravno tako lahko naredite s črnimi jagodami, ribizom in drugim sadjem. Škafa nikdar ne pozabi pori-bati, kadar prineseš v njem maline prodajat. Čistost in snaga ti bodo pomagale hitro prodati in ne zgubljati časa z nepotrebnim in mučnim stanjem na trgu. Surovega masla (putra) ne zavijaj v ruto ali tiskan papir. Vzemi list zelnate glave ali list hrena in ovij ž njim surovo maslo, kako vabljivo gleda rumenkasto maslo iz zelenega lista. Rav-notako položi hlebčke sira na zelene liste. Tudi fižol, grah in drugo tako zelenjavo ne devaj nikdar v umazano ruto, katero si mogoče že nosila na glavi. Za smetano, katero prineseš na trg, preskrbi čeden lonček, najlepše je bel, tudi žlica, katero rabiš, glej, da bo čedno poribana. Smetane nikdar trdo ne pokrij, le toliko s papirjem, da se ne opraši; smetana, katera je le kratek čas pokrita, dobi zaduhel okus. O mleku je »Naša gospodinja« že toliko pisala, a vendar je še premalo snažno. Ni je hrane, ki bi se z nesnago tako hitro pokvarila, kakor mleko. Takoj ko prideš domov, umij posode z vročo vodo in izplahni z mrzlo, ako ne zadostuje enkrat, izmij še v drugo z vročo vodo, dokler posoda še diši, ni snažna, daj jo čez dan na solnce. Glej, da bo posoda tudi od zunaj snažna, trud se ti bo izplačal, imela boš vedno dobro mleko, ki ga boš lahko drago in hitro prodala. Vsaka prodajalka mora gledati, da pride sama snažna in čedno napravljena na trg. Zamazana obleka, zmršeni lasje, ki jih nesnažna ruta le težko pokrije, ne privabijo mnogo kupovalk. Še na nekaj vas moram opozoriti, ne pozabite doma žepnih rutic. Kako gnjusno je, ako se prodajalko vidi bri-r sati nos v predpasnik ali celo v roko, kar se pronmogokrat zgodi. Kmetice I Bodite snažne! Snaga je glavno priporočilo o dobroti vaših živil. Nesnaž-i na posoda pa je izdajalka nerednosti in nečistosti v vašem domu. Kako prijeten in vabljiv je lahko kmečki dom, prepričala sem se zopet danes. Šla sem k neki kmetici kupit črnega kruha. Kako snažno in lepo urejeno je vse imela v veži, hiši in kuhinji. Za pečjo ni bilo tako običajnih umazanih cunj, lepo pometena tla, bela poribana ja-vorjeva miza, nikjer paše za muhe, zato jih tudi ni bilo ne v hiši in ne v sna^ žni kuhinji. Torta. Novojednica. No, botra, kaj berete »Našo gospodinjo«? Kaj ne, koliko zanimivega prinaša? Kaj pa zdaj, ko boste imeli cerkveno žegnanje ali semenj, boste kaj boljšega skuhali? Starokopitnica. Jaz bom naredila bob (ali krofe), kakor vsako leto, pa drobljanca ali pohanja ali flan-catov, kakor pravijo po nekaterih krajih, pa bo opravljeno. Novojednica. Jaz mislim pa letos naše ljudi izncnaditi z eno posebno dobro rečjo. Starokopitnica. S katero pa? Novojednica. Jaz bom letos za žegnanje spekla — torto. Starokopitnica. O ti štork-ja neumna ti! Ob vse boš pripravila jvojega moža! Še o štrukljih pravijo, la strehe dero in pa po svetu ženć, kaj iele torta! O ti sorta zapravljiva ti! Novojednica. Recite, kar hočete! Jaz sem pisala »Naši gospodinji«, pa so mi poslali poduk, kako se poceni laredi ta reč; pa bomo imenitni in bolj zadovoljni bodo naši domači, in ne bo-lo ušli v oštarijo. Starokopitnica. Torta je za gospodo. Novojednica. Za vsakega je, amo če jo gospodinja zna narediti, .'oceni pa dobro, pa kaj novega, to je nojy geslo! To je geslo prave gospodinje. Starokopitnica. No, ali bo amo torta? Novojednica. Skuhala bom goveje meso, v juho bom dala gresovo zdrobovo) kašo. Za prikuho bom pa napravila novi krompir in stročji fižol •i smetano. Vidiš, vse to sem izvedela )d vric »Naše' gospodinje«. Seveda bom udi drobljanca nacvrla; pa takega, da • o bo kar sam zdrobil v ustih. Pa tudi ya večerjo bom pripravila kaj boljšega. Starokopitnica. No, kaj pa? Novojednica. Piško v papriki in žličnike zraven. Z Bogom, botra! Ribja juha z zdrobom in grahom. Celo ribjo glavo duši z narezanim korenjem, čebuljo, peteršiljem, kolerabo n enim paradižnikom. Ko se vse zaru-.neni, prideni žličico moke, soli, celega popra, muškata in na kosce zrezan krompir ter'pčffl^'đva Iftra gorke vode. To juho kuhaLenoi uro. Medtem sku-iaj posebej v slani vodi četrt litra oluščenega zelenega graha ter opraži v kozi na dveh žlicah masti ali surovega našla tri žlice zdroba. Nato precedi v kozo zgoraj opisano juho, ki naj vre le četrt ure, prideni še kuhani grah in laj na mizo šestim osebam. Stročji fižol s smetano. Strebi mlade stroke in jim odstrani kolikor mogoče pri strani niti; potem stroke dvakrat pošev prerezi in jih skuhaj v sla-nem kropu do mehkega. Kuhane pa stresi na rešeto. ;Razbeli za četrt kilograma fižola; 3 dkg surovega masla ali masti ter ji prideni žlico moke in drobno zrezanega zelenega peteršilja in če-imlje; ko se zarumeni, prideni kuhan fižol, zalij ga s četrt litrom juhe ali krompirjevke in prideni ščip popra. Ko par minut vre, pridaj dve žlici kisle smetane. Fižol daj na mizo za prikuho in zraven zabeljen krompir v koscih ali kruhove cmoke. Zabeljeni stročji fižol. Strebi fižol, jperi ga in skuhaj v osoljenem kropu. Kuhanega odcedi, stresi v skledo, po-;resi z drobtinami in drobno zrezanim peteršiljem ter ga zabeli z razgretim sirovim maslom ali s slanino. Na mizo uim zeljem. Melonzane s paradižnikom. Melonzane operi in obriši, zreži jih na kocko ali prst dolge in prst široke kosce, posoli jih. Razbeli v kozi olja, ko je vroč prideni strok zrezanega češnja in ko se zarumeni še surov olupljen paradižnik, ki mu prej odvzemi seme (peške). Ko se paradižnik pokuha, prideni melonzani stolčenega popra in soli ter duši pokrite. Na mizo jih postavi s koruzno polento, makaroni ali praženim rižem kot prikuho. Melonzane v olju. Melonzane obriši, zreži na kocke, posoli ter postavi v, stran za par minut; ožmi jih ter stresi v razbeljeno olje, kateremu prideni drobno zrezane čebulje in peteršilja, duši jih v tem ter daj s koruzno polento na mizo. Čuke (Zuchetti), laške buče. Raz-grej dobrega olja ali surovega masla, pridaj strok drobno zrezanega češnja in peteršilja, osoli ter prideni na kocke zrezane čuke, pridaj ščip popra, žlico juhe ter duši do mehkega. Ali zreži čuke ni~ prst dolge kosce, jih prevri v slanem kropu ter duši na surovem maslu z drobno zrezanim zelenim peteršiljem in čebuljo, prilij žlico juhe in nazadnje žlico kisle smetane. Seveda moi raš jih, predno rabiš, dobro obrisati. Čuke (Zuchetti) v prežganju. O mi j, zbriši in zreži čuke na krhljaču, ki ga rabiš za kislo repo. Deni jih v skledo, osoli ter postavi v stran. Čez pol ure jih ožmi ter deni v redko bledo rumeno prežganje, ki si mu pridjala malo drobno zrezanega peteršilja in čebulje, prideni ščip popra in duši pokrite nekaj časa, prilij juhe, da je kakor navadna polivka. Ko četrt ure počasi vre, pridaj nekoliko kisa in če hočeš, žlico kisle smetane. Daj jih kot prikuho s pretlačenim in z ocvirki zabelje-f nim krompirjem na mizo. Piška v papriki. Osnaži piško, zreži jo na kosce po členkih, deni jih v kozo, malo posoli in posuj dve noževi končnici paprike, deni gori štiri žlice vina in osem žlic vode ali juhe, pa po^ Krite praži; ko so mehke, zarumeni na 3dkg surovega masla dve žlici kruhovih drobtin in prideni piški, ponev z žlico juhe poplakni in tudi piški prilij, ko še nekoliko povre, stresi v skledo ter obloži piško z žličniki, rižem itd. Ali: Osnaži piško, zreži jo na kosce In daj na mast, v kateri si zarumenila drobno zrezano čebuljo in papriko, pražit. Osoli in pokrij. Ko je opražena, \o potresi z moko, premešaj ter prilij z /uho ali vodo. Nazadnje pridaj še dve žlici kisle smetane. Sladki kruh. Najprej vmešaj 7 dkg sladl orja, dva rumenjaka, eno žlico ruma in drobno zrezane limonine lupine; potem primešaj trd, lz dveh be-' Ijakov napravljen sneg, 7 dkg moke in nazadnje še 5 dkg stopljenega (ne vročega) surovega masla. To testo namaži enakomerno v podolgasto pekačo, ki si jo potresla z moko. Kruh peci pol ure v srednje vroči pečici, potem ga pa ohladi in shlajenega razreži na prst široke kose. Koruzna torta. Vmešaj Štiri rumenjake s 16 dkg sladkorja, sokom ene limone, dvema žlicama ruma, pol limonine drobno zrezane lupine in malo vaniljinega sladkorja; ko si pol ure mešala, prideni sneg štirih beljakov in .12 dkg ostre koruzne moke (ali zdroba), vse narahlo zamešaj, deni v pomazan in z moko potresen obod (model), ki je za torto, deni jo v pečico in jo peci v srednji vročini pol ure. Pečeno vzemi Iz modla ter še gorko potresi z vanilji-nim sladkorjem. Če hočeš, jo lahko, kadar je ohlajena, čez pol prerežeš in po sredi namažeš z mezgo, kakršno imaš. Za površje (led) mešaj 14 dkg dobro Btolčenega sladkorja, štiri polne žlice soka od malin, jagod, črešenj ali visenj, dobro mešaj četrt ure, potem deni na ognjišče, da se segreje, a ga pri tem vedno mešaj. S tem ledom polij površino torte in postavi na gorko, da se posuši. Če imaš kako sadje vkuhano, lepo na sredo deni in okrog v venec naloži. Bel papir okroži, da je malo yečji kakor torta, ga ob kraju lepo na-reži, položi na za to namenjeni krožnik ali trdi papir. Ledna kava. Skuhaj močno črno kavo, kuhano vlij v pripravljene visoke kozarce — ki jih sicer rabimo za čaj — in jo postavi na mrzel prostor — klet, ledenico — da se kolikor mogoče ohladi. Medtem stepi sladko svežo smetano v peno, ji primešaj sladkorja in jo končno naloži v kozarce s črno kavo, ki prej seveda niso smeli biti polni. Malinova pena. Zelo priprosta in priporočljiva poletna sladka jed. Kuhaj dva litra malin tako dolgo, da se popolnoma razkuhajo. Sveži sok precedi skozi snažno ruto. Pridaj po okusu sladkorja, limonovih lupinic in vanilije ter pusti, da še enkrat prevre, potem poberi dišave iz soka. Naredi iz štirih beljakov zelo trd sneg in mu počasi vmešaj shlajeni sok. Na mizo daj na plitvih krožnikih. Okrasiš lahko s spe-ujeno smetano. Čim mrzlejša je pena, ko jo daš na mizo, tem boljša je. Toliko zadostuje za osem oseb. Spenjena smetana. Vzemi sladke smetane in jo tolci v kotličku s šibico ali na krožniku z vilicami tako dolgo, da postane trda pena, nazadnje primešaj prav drobno stolčenega presejane-ga sladkorja. Kako se zelenjava in sadje vkuha v f.cpari. Za vkuhanje moraš imeti širok pločevinast lonec, ki ima ploščato dno. Na dno mu naloži dve ali tri debele platnene ali koteninaste krpe tako, da je popolnoma pokrito. Potem naloži v lonec kozarce s sadjem ali zelenjavo, ki si jih dobro prevezala s per-gamentnim papirjem ali prešičevim mehurjem in potem še prav na trdno z močno platneno krpo ter jih zalij v loncu z vodo toliko, da gledajo le za dva prsta iz nje. Vsak kozarec moraš tudi, predno ga postaviš v lonec, gladko oviti s platneno krpo, ker bi sicer v sopari počil. Lonec nato postavi na ognjišče in ga pokrij s pokrovko, ki jo zato, da ne vhaja sopara, ob robu ovij s tenko, dovolj dolgo krpo. Potem kuhaj, kakor bo navedeno pri vsaki vrsti sadja ali zelenjadi posebej. Med kuhanjem lonca ne odkrivaj, ker sicer bi znalo to škoditi trpežnosti sadja. Ko je sadje ali zelenjava vkuhana, postavi lonec na hladno na kos lesa ali na desko — nikdar ne na kamen! — in poberi iz njega kozarce, ko so se že popolnoma ohladili. Obriši jih ter postavi v suho in hladno klet. Vsoparjeni paradižniki. Zrele, oprane in čez pol pretrgane paradižnike naloži v kozo, pokrij jih in kuhaj toliko časa, da dajo iz sebe nekoliko vode. To vodo odlij, paradižnike pa stlači skozi sito; dobljeno mezgo potem deni v male kozarce, ki se rabijo za vkuha-vanje sadja, zaveži jih s pergament-nim papirjem — v vsaki papirni trgovini ga lahko kupiš! — in krpicami ter jo vkuhaj v sopari, kakor zgoraj opisano. Ta paradižnikova mezga se na suhem in hladnem zelo dobro ohrani. Paradižnikova mezga. Oprane pa-radižnike pretrgaj čez pol in jih naloži v kozo, da jih pokrite nekoliko vkuhaš. Ko se že precej zmehčajo in dajo lz sebe vodo, to odlij, paradižnike pa pre-\lači skozi sito. Mezgo dobro osoli in počasi kuhaj v kozi toliko časa, da se zgosti, ohlajeno deni v male kozarce s precej ozkim vratom, v vsak kozarec pa končno nalij za prst visoko najboljšega namiznega olja. Končno kozarce s pergamentnim papirjem zaveži in jih postavi na hladno. Suha paradižnikova mezga. Paradižnike očisti, operi in pretrgaj čez pol ter jih členi v kozo, da jih pokrite nekoliko časa dušiš. Ko so se zmehčali in dali iz sebe precej vode, jo odlij, paradižnike pa pretlači skozi sito. Mezgo deni potem nazaj v kozo, jo nekoliko osoli in kuhaj toliko časa, da se kolikor mogoče zgosti. Potem jo namaži za prst na debelo na snažne deske ali krožnike ter jo postavi v pečico ali pa na solnce, da postane popolnoma trda. Suho poberi z desk, jo zavij v čist pa-* pir ter hrani v kuhinji na suhem. Celi paradižniki v kisu. Drobne, zrele paradižnike obriši s krpo, zloži v široke kozarce in zalij s kisom. Kožar-, ce potem zaveži s pergamentnim pa-» pir jem. Cel.« paradižniki v slani vodi. V lončen lonec ali velik kozarec naloži zrele, dobro obrisane paradižnike ter jih zalij s slano vodo, ki si jo bila prej prekuhala. Lonec ali kozarec potem zaveži s pergamentnim papirjem, paradižnike pa rabi, kadar hočeš, pazi le na to, da vsako jed, ki si jo napravljala s temi paradižniki, prej pokusiš, predno jo soliš, ker bi bila morebiti včasih preveč osoljena. Kako je hraniti stročji fižol. StročjJ fižol očisti, obrezi na konceh in mu ob straneh odstrani niti ter ga pošev pre-reži na dva kosca. Potem ga kolikor mogoče na tesno naloži v sodeč, nasoli ter dobro stlači. Nato sodeč zabij, postavi v klet in v nekaj dneh obrni. Obrni ga vsakih osem' dni enkrat. Predna tako shranjeni fižol rabiš, ga moraš namakati par ur v čisti vodi, da se sol izluži. Kako je branid nakrhljane kumare. Olupljene nakrhljane kumare osoli in postavi v pokriti skledi na stran, da zvodene. Potem jih ožmi, stresi v skledo in zalij z dobrim vinskim kisom, Čez nekaj časa jih stresi na sito ali re-šeto, ki si ga pokrila z platneno ruto, jih v tei ruti še enkrat dobro ožmi in ožete naloži v kozarce, vmes pa prideni nekaj popra ter jih končno zalij z dobrim vinskim kisom ter povrh za prst na debelo z oljem. Nato kozarce zaveži s pergamentnim papirjem in postavi na hladno. Domači zajci aii kunci. Splošna draginja, posebno pa draginja mesa, primorala nas bo posnemati druge dežele in si na cenejši način preskrbeti meso. Kdo ne pozna domačih zajcev ali kuncev, vajeni smo jih gledati le v hlevih, kjer so navadno v veselje otrok. Gospodar se večkrat jezi nad njimi, ker mu v hlevu vse prerijejo in prekopljejo. Ker zajčki nimajo prave postrežbe, ostanejo majhni in zanikarni. Vse drugače je v drugih deželah, rede se lepi veliki zajci v nebrojnem številu, ki so ljudstvu v hrano in ki do-našajo pri prodaji lep dobiček. Zelo razširjena je reja domačih zajcev na Francoskem, Angleškem, Nemškem in v Belgiji. Na Avstrijskem so začeli pridno gojiti kunce na Češkem in Moravskem. Ali bi ne kazalo tudi pri nas, posebno sedaj, ko je meso vsak dan dražje, prikrmiti si doma cenejše meso. Zajčje meso ni tako redilno, kakor na primer goveje ali prašičevo, a redilneje, kakor perutnina. Tudi kožo se lahko proda, porabi jo klobučar za klobučevino. m Stanovanje. Ako hočemo rediti eajčke, postaviti jim moramo hlevčke, ti so lahko zelo priprosto sestavljeni iz zabojev, ki jih lahko dobimo pri vsakem trgovcu, spredaj jim napravimo mrežo in vratca. Domače zajce ne smemo imeti vse skupaj, samce posebej, samice z mladimi zopet posebej in ko odrastejo mladiči, da zamorejo vse jesti, oddelimo jih zopet od starke. Hlevčki se morajo včasih prebeliti, med apno je dobro pomešati malo kar-bola, ker s tem preprečimo marsikatero bolezen. Zaboji, ali posamezni oddelki hlevčka naj bodo približno 1 meter dolgi in pol metra visoki. Za samice, katere imajo mlade, naj bodo malo daljši; še večji pa naj bodo za mlade, ki so že odrasli in so še skupaj v enem prostoru, da se morejo gibati. Sprednja stran naj bo vsaj za polovico z mrežo zaprta, druga pa z desko, ki služi za vrata. Zaboj, ali oddelek, v katerem biva samica, se znotraj razdeli šc z desko na dva neenaka prostora; večji je za starko, manjši za mladiče. V desko, ki deli prostore, napravi se luknja, da zamore starka k mladim. Ta prostor naj bo temen. Vsak odrasli zajec naj ima svoj poseben oddelek, ako zajci prebivajo skupaj, se tepejo, in tudi požro mladiče. Zajčje hlevčke se lahko postavi v hlev, ali kak drug primeren kraj. Prostor mora biti zračen, suh, svetel in ne razpostavljen prepihu. Prepih škoduje zlasti mladičem. Bolj jim škoduje vročina kakor mraz. Če je premrzlo, pokrijejo se hlevčki s slamo ali vrečami, le toliko je gledati, da se vse luknje ne zamaše, tudi je v mrzlejšem času bolje nastiljati. Hlevčki ne smejo stati čisto na tleh, ampak položeni nekoliko od tal, da ostane pod njimi suho. Snaga. Da ne prevzamejo hlevčki preveč prostora, se jih lahko postavi enega vrh drugega, a tako, da se ne pre-ceja mokrota iz zgornjih v doljne. Radi snage naj hlevčki malo visijo. Zajček je zelo snažna žival in se ne valja rad v mokroti, kar mu tudi zelo škodi; zato zmoči en kraj v hlevčku in to čimdalje od tistega, kjer se mu polaga hrana. Radi tega se napravi na istem kraju nekoliko lukenj in se nagne hlevček, da mokrota laglje odteče. Steljo je dobro večkrat menjati, zlasti če ni dobro urejenp za odtok, da je v hlevu bolj suho. Da se les preveč ne napije smrdljive mokrote, je dobro namazati tla s katranom ali pa prevleči jih z okatra-njenim lepilom, kakor se ga rabi včasih na strehah ali barakah, ki so narejene za silo. Včasih se morajo hlevčki zribati z vodo, v katero se je pridejalo nekoliko karbola. Nastilja se zajčkom s slamo ali listjem. Dobro je postaviti v hlevček lesene ali žičaste jaslice, da zajec hrane preveč ne razmeče in tako ne uniči. Za vodo se postavijo najbolje glinaste posodice, 12' Kakor si prizadene vsak gospodar, da se čimdalje boljše razume v živinoreji, tako se mora tudi prizadejati prav ravnati s temi malimi živalicami, da mu bodo donesle kaj dobička. Najprej je treba skrbeti za zdrav zarod. Zato je treba izbrati za pleme zdrave živali brez napak. Samec, odločen za pleme, mora biti oddeljen od samic. En samec zadostuje za deset samic. Kri je treba večkrat menjati, torej dobiti samca iz druzega hleva. Ker večkrat prostor in druge okoliščine ne dopuščajo rediti toliko samcev, zadostoval bi en samec za več hlevov. Predno je samec najmanj osem mesecev star, samica pa vsaj šest ali sedem mespcev, naj se jih ne pari, ker še niso zadosti razviti, samce večje vrste boljše pustiti še en mesec. Kedar se samica pari, naj se jo dene v samčev hlev, ne narobe samca k samici. Ako se zajčka prestavlja iz enega hleva v druzega, naj se ga zgrabi s polno roko krepko za kožo na hrbtu, tako vzdigne in prenese, nikdar pa žival zgrabiti za ušesa in prenesti. Čez 30 ali 31 dni vrže že samica mlade, včasih še dan poprej. Kakih 8 dni prej se pregradi hlevček, ako še ni pregrajen, ali pa postavi v hlevček skrinjico brez dna s primerno luknjo; tudi pokrov naj ne bo zabit, da se od vrha mladiči lahko pregledajo. V hlevček je treba staviti suhe ovsene slame in sena. Če se to opusti, vrže samica mlade semtertja po hlevu, da poginejo. Ko si samica pripravlja gnezdo, znosi najprej suho slamo ali seno, sredino pa obloži z dlako, ki si jo izpuli po trebuhu. Ko je vrgla, zapre s slamo ali senom luknjo, skozi katero hodi k mladim. Drugi dan naj se pogleda v gnezdo, ali ni moreL'iti katero mlado poginilo. Mrtvo naj se takoj odstrani, tudi je dobro uničiti preslabe mladiče. Bolje je uničiti tudi, kar jih je čez osem ali devet. Mladiči. Mladi so prvih osem dni slepi. K njim hodi stara zvečer in ponoči, zato naj se ne misli, da jih je zapustila, ako se jo ne vidi podnevu pri njih. Ta čas se mora pustiti staro v miru, da se ne plaši, treba jo je večkrat na dan in bolje krmiti. Po treh tednih začenjajo mladiči zapuščati gnezdo in skakati po štalici ter pokušavati razno hrano. Zato naj se takrat ne poklada kaj trdega. Ko začno mladi jesti, deva naj se jim zdravo hrano, ne mokro, uvelo ali zmrznjeno, ker jim škoduje. Po štirih tednih jedo že vse od kraja. Po petih ali šestih tednih odstranijo se mladiči od stare in stavijo skupaj v kak večji prostor, da se lahko preskačejo, kar jim zelo koristi. Ko so stari štiri mesece, naj se samci odločijo od samic. Samice se lahko puste skupaj, dokler ni čas, da se vplodijo, potem mora biti vsaka sama. Samce je treba že prej razdeliti, da se ne stepejo. Najlepše živalice naj se puste za pleme, druge pil proda ali zakolje, ko so tri do pet mesecev stari. Zajci so zelo plodni, a vendar naj se ne dopušča, da ima samica več kakoi: štirikrat ali petkrat na leto mlade. Hrana. Za hrano zajčki niso prav, nič izbirčni, lahko se reče, da poje vse, kar se mu da. Odpadki v kuhinji, košč-. ki starega kruha, plevel, trava, seno, detelja, liste od repe, pese, kolerabe, ko^ renja, koža repe, grahove luščine in! razna zelenjava z vrta, le sveža salata' se ne priporoča. Prav radi jedo korenje, katero je zelo dobro za samice, ko dojijo. Škoduje jim surov krompir in' krompirjevo zelenje, kakor sveža detelja. Zadovoljen je zajec tudi z žitom! in z otrobi. Predebelo žito se zdrobi ali1 pa namoči, zlasti za mlade. Poleti se jih hrani bolj z zeleno, pozimi bolj s suho krmo. Zelena krma naj ne bo mokra ali rosna, tudi ne uvela ali zmrznjena. Pre-i hod od zelene hrane na suho in nasprotno naj ne bo prehiter; daje naj se nekaj zelenega in nekaj suhega. Tudi naj se pazi, da je hrana dobro osušena in ne gnila, plesniva ali zapaljena. Včasih naj se jim dajo zelene veje od breze, lipe, jelke, bora, brinja, da glo^ dajo in si brusijo zobe, lubje pa pojedo. Za zajčke je zelo dobro, ako se hrana menja. Poleg sena, ki ga dobivajo vsak dan, naj se jim da nekaj ovsa, po eno ali dvoje korenje, drugi dan mesto korenja repo itd. Ako se hoče imeti trdno, zdravo ži-1 val, treba jo je tudi dobro hraniti in ne pustiti, da je lačna. Zajčkom je pokla-: dati poleti trikrat na dan, zjutraj, opol^ dne in zvečer; pozimi pa dvakrat. Vsa-i kikrat toliko, da jim zadostuje do dru-. zega obroka; pa ne več položiti, nego toliko, kolikor pojedo. Ker je zajec bol j! ponočna žival, ki podnevu bolj miruje in ponoči oživi, zato naj se jim položi* več zvečer, kakor podnevu. Kadar dobivajo zajčki bolj svežo, mokro hrano, ne potrebujejo toliko vode, pri suhi hrani pa jih je dobro pre-» skrbeti vsak dan s svežo vodo. Da se zajčki za domačo uporabo ali prodajo boljše opitajo, zapreti jih je v ožje prostore, kjer se ne morejo m no-, go gibati. Dobro jih je hraniti z žitom, korenjem in drugo tečno hrano po štirih krat na dan in hrana naj se menja. Fasme. Najbolj znan je navad n i domaži zaje c; ta je majhen in raz^ lične barve, ima rdeče oči, ni izbirčen' v hrani in zelo ploden, koža nima po-« sebne vrednosti. Belgijski orjaški zajec je skoraj najbolj l-azširjen. Podoben je gozdnemu' zajcu, samo da je mnogo večji in težji, ker postane čez 70 cm dolg in tehta 6 do 8 kg. Ušesa ima kakor divji zajec. Zelo se upira bolezni, za mraz ni občuti ljiv in je zelo ploden. Normandski zajec se tudi ustavlja bolezni in postane 4 do 5 kg težak. Zelo lep je angora zajček, če se ga1 drži čisto; ima dolgo mehko dlako kakor svila; malo večji je od domačega zajčka in ne tako podvi*žen boleznim. Srebrati zajčki so skoraj tako raz-rjeni, kakor belgijski. Težak postane 3kg, hitro raste, meso ima tečno, le-koža se prav lahko proda. Ako napisano dobro preberete in »mislite, sprevideli boste, da ni poeti posebnega drazega poslopja za sflovanje zajčkov in tudi ne posebna posestva za prehranitev: le neko- Io dobre volje in zajčki ne bodo le okom v zabavo in veselje ampak tu-tebi v korist. Izvrstno sredstvo obvarovati oble-ob času svo;e odsotnosti pred ško-i molov. Zbiraj stare ostanke volnena bit ga. volnena stopala, ostanke' ne in skrbno vse shrani. Predno deš na potovanje, nastavi po sobi razvesi po sobi zvezane šopke stare ne. Začudila se boš, ko boš prišla mov, koliko molov boš našla v volni, tro zberi šopke volne in jih zažgi. Eako odstraniš krvave madeže. Kriv madež odstraniš od blaga, katere-radi fine barve ne moreš prati, iz lazinjenega pohištva, žimnic (molitev) itd. na sledeči način: Vzemi .Vidnega riževega škroba (rajževe erke), stopi ga v vodi, a mora ostati lo gost in ga na debelo namazi na m madež. Čez 1 ali dva dni, ko se ;rob popolnoma posuši, skrtači škrob toč in madež bo izginil. Škrob vzame se kri iz blaga. Ako prvič popolnoma izgine, ponovi še enkrat. Stari ma-& ne izginejo. Eako lahko uporabiš jesih za razno snaženje. Apno odstraniš iz eke, ako madež drgneš z rutico, ki < jo pomočila v jesih. Ravno tako od-raniš barvo in apno na šipah, i Preproge (tepihi) se osnažijo jlepše z jesihom. Ko si preprogo nate dobre stolkla in nalice okrtačila, razprostri na tla. Drgni z ruto, ki si omočila v jesih in nalahko ožela, po eprogi in barve postanejo zopet jas-[ Jesih moraš menjati, ker se zelo kaže. j V zadnjo vodo, v kateri izpiraš potne bluze ali krila, pridaj malo jesi-i in videla boš, kako se ožive barve. I Iz kovinaste posode spraviš Ijo, ako jo drgneš z ruto, ki .si jo na-ioJila v jesih. F Bakreno (k u f r a s t o) in m e -po (mesingasto) posodo le-iin hitro osnažiš, ako jo namažeš s itom, ki si ga naredila iz moke, soli, isiha in prav dobro presajenega peka. Nazadnje odrgni posodo z mehko olneno ruto. Surovo meso, posebno v poletnem tsu, zavij v ruto, ki si jo v jesih naložila in dobro ožela, potem ga šele !esi na zračen, hladen prostor. I Uši. Ena najgrših golazni je uš, kogokrat dokaz nesnage in nereda, iko neprijetno je, ako se lih otroci nalezejo, ker se jih zelo težko odpravi. Prvi, drugi ali celo tretji dan se jih niti ne opazi, v tem času so se že razmnožile, da je joj, saj še pregovor pravi, da postane uš v 24 urah štirikrat stara mati. Uši se namreč strašno hitro množe. Jajčka imajo zelo trdno lupino, zato se jih težko uniči. Špirit, petrolej, črno milo, umori le uši, a jajčka, ker so dobro zavarovana, ne. Tudi tukaj nam dobro koristi jesih. Privezi zvečer prav trdo glavo z ruto, ki si jo namočila v jesih, po vrhu priveži suho volneno. Zjutraj vise mrtve živali na ruti. Jesih ima lastnost, da razpoči jajčka in jih tako uniči. Ako ne zadostuje enkrat, ponovi dvakrat, trikrat. Kako odsi raniš madeže iz bel: h ali svetlobarvanih vrat. Okoli kljuke kaj rade ostanejo vrata umazana, ako jih preveč drgneš z milom ali lugom, od-drgne se barva, zato je boljše snažiti madeže z bencinom. Pomoči rutico v bencin in namaži umazani del. Madež takoj izgine, barva vrat se pa nič ne oddrgne. Šipe oken najlepše umi-j e š, ako kaneš v vodo par kapljic petroleja in jih dobro zbrišeš s čisto, mehko ruto. Madeže od muh odstraniš z vodo, v katero si pridjala nekoliko salmijaka. Na 10 žlic vode, 1 žlico sal-mijaka. Sadni sokovi. Sok iztisnjen iz surovega ali kuhanega sadja, ki se mu pridene po potrebi in okusu več ali manj sladkorja, se pravilno vkuha — sterilizira, spravi v steklenice in se uživa močno razredčen s studenčnico ali pa kako kislo' vodo, imenujemo vobče saden sok. Kdo ne pozna malinovca in jagodovca! To je sadna konserva, ki je pri nas najbolj znana in najbolj razširjena. Pa tudi iz raznega drugega sadja se da pripraviti prav dober sok, posebno iz grozdjičja, višenj, jabolk in hrušk. Vsak saden sok mora biti popolnoma čist, imeti mora lepo barvo, fin duh in okus (aromo). Ako ga hranimo še tako dolgo, ne sme imeti na dnu goščave, kakor se to vidi prav mnogokrat. Najbolje je, da je saden sok zaprt neprodušno, kakor druge sadne konserve, vendar se ohrani tudi v navadnih steklenicah, dobro zamašen s plutovim zamaškom, posebno tedaj, ako ima precej sladkorja. Malinovec. Dobro zrele maline zmeljemo s posebnim mlinom ali jih z roko zmastimo. Zdrobljene maline se postavijo nato v pokriti posodi kaka dva dni na ne premrzel prostor. Sok na tropinah kipi in med tem časom ga je treba večkrat dobro premešati. Potem se s kako primerno stiskalnico ali pa v platnenih rutah sok iztisne in takoj doda nekako na vsak liter še mrzlega sok,a pol do tričetrt kilograma sladkor-. ja in sicer kar v koscih. Sladkor se mora pred vkuhavanjem popolnoma raztopiti v tekočini. Malinovčev okus se zboljša in okrepi, ako soku pridene-mo pred vkuhavanjem na vsak liter 3 do 5 gramov citronine kisline. Takoj, ko je sok tako pripravljen, je treba začeti z vkuhavanjem in zelo napačno bi bilo, ko bi to delo odložili za en ali dva dni, češ, sok bo v pokritem loncu že počakal. Počakal bi sicer že, ampak skisan ali kako drugače po-> kvarjen. Za vkuhavanje najboljša posoda je bakren ali meden kotliček, zadostuje tudi emajlirana železna posoda. Važno je, kako dolgo se sok vkuhava. V tem vziru naj bo pravilo, da ne sme vreti več kot 2 do 3 minute, pa še to vrenje naj se vrši pri lahkem ognju, da ni preburno in valovito. Med vrenjem pobiramo pene, ki se zbirajo na vrhu. Ako se sok vkuhava dalje časa in pri hudem ognju, da močno vre, se pozneje v steklenicah iz njega izloča sladkor. Najbrže trpi pri predolgem vkuhavanju tudi barva in okus. Še predno denemo sok k ognju, je treba pripraviti steklenice, kamor se bode pozneje spravil. Te naj se skrbno umijejo z vročo vodo (soda), naposled pa večkrat izplaknejo z mrzlo studen-čico in potem popolnoma posuše. Med vkuhavanjem soka jih previdno postavimo na gorak štedilnik, da se razgre-jejo. Vkuhan malinovec je treba kolikor mogoče še vroč naliti v steklenice in iste nemudoma zamašiti z n o -vimi, prekuhanimi zamaški. Noben plutov zamašek pa trajno ne zapira neprodušno, zato naše gospodinje pečatijo malinovčeve steklenice s pečatnim voskom. Boljša in pripravnejša tvarina za ta namen je p ar a fin, ki se dobi v vsaki drogeriji. Nekaj koscev parafina se dene v železni skledici ali ponvici na vroč štedilnik, da se raztali, kakor n. pr. mast ali vosek. V raztaljen parafin se potem parkrat pomoči s pluto zamašen stekleničen vrat in steklenica je zaprta popolnoma neprodušno. Za domačo rabo so najboljše majhne steklenice n. pr. po enčetrt do pol litra, da se vsebina hitro porabi, ko se enkrat načne, ker malinovec začne rad kipeti, ako stoji, posebno poleti dalje časa v slabo zamašeni posodi. Tu in tam pridevajo pri napravi malinovca na vsak liter soka 1 do lin-pol kilograma sladkorja. To ni le velika potrata v gospodinjstvu, ampak s tem se pravi malinovčev okus celo pokvari. Kjer delajo malinovec v veliki meri, napolnijo sok, takoj ko priteče iz stiskalnice v obširne steklenice, ki držijo po 20 litrov in še več; tam ga pustijo tako dolgo, da pokipi in se popolnoma očisti. Šele tedaj mu pridenejo potreben sladkor in ga vkuhajo. Tudi iz grozdjičja (ribezla) se naredi prav dober saden sok. Izdelovanje grozdjičevca se prav nič ne razločuje od izdelovanja malinovca, samo prida-tek citronine kisline naj se opusti, ker ima grozdjičje itak samo na sebi dovolj, celo preveč kisline. ПГЧГ-ЈГ чг ir ur шрппппппп D □ D Milu зсзсзсзаасзаапјсзсзасзсзп Jagodovec. Kjer je veliko jagod, se da iz njih prirediti prav dober saden sok, ki sicer ni tako krepkega okusa kakor malinovec, ker imajo jagode premalo kisline; tudi barve ni tako lepe kakor malinovec, a je kljub temu prav dobra, osvežujoča pijača. Dober jagodovec se pripravi takole: V kaki porcelanasti skledi se jagode potresejo s stolčenim sladkorjem (na 1 kilogram jagod 1 kilogram sladkorja) in sicer se mora s pretresanjem sladkor popolnoma pomešati med jagode, ne da bi se te kaj zdrobile. Posoda se potem dobro pokrije in postavi v hladno klet. Čez kake tri dni strese-rno vsebino na prav gosto sito ali kako drugo cedilo in počakamo, da se sok od cedi sam od sebe, ne da bi kaj stiskali ali mečkali. Tako pridobljen sok pustimo nekaj dni v velikih, dobro za-mašenih steklenicah, da se kolikormoči očisti, potem ga previdno odlijemo in napolnimo z njim manjše steklenice, jih zamašimo s plutovim zamaškom in denemo vkuhavat (sterilizirat) ravno tako, kakor kompot ali vkuhano sadje (v vrelo vodo). Ko so se razgrevale kakih 10 do 15 minut, jih vzamemo ven, počakamo, da so malo ohlade, pregledamo zamaške in nazadnje pomočimo steklenične vratove v raztaljen parafin. Tako pripravljen jagodovec je dragocen saden sok, ki ima vso aromo nepokvarjeno. Predno se vkuhava, se soku lahko pridene na vsak liter po 3 do 5 gramov limonine kisline. Mesnati ostanek od jagod ni da bi zavrgli, ker je še močno sočen in sladek. Pretlačimo ga skozi gosto ruto in naredimo iz njega jagodovo omako. Gozdne jagode so za jagodovec veliko boljše kakor vrtne. , аЕпаЕЕоаоББЕЕопап Idrauje D □ G ааапааааааапаапап Ako te bole zobje te trga in se ti gnoji po ustih, izpiraj usta z mlačno kamelično vodo, katera pospešuje razvoj bolezni in lajša bolečine. Nikdar ne devlji na zob, ki te boli, soli. Sol ne zdrobi samo bolni zob, temveč tudi zdrave zobe, ki ti pozneje povzročajo še hujše bolečine. Če grize v trebuhu. Posuši kame-lice, deni jih v steklenico in nalij črez nje dobre slivovke ali tropinovca. V nekaj dneh so dobro zdravilo. Vzameš lahko same ali s kropom. Polaj za črno kavo. Polaj posuši, zreži, daj v steklenico in nalij s slivov-ko. V nekaj dneh je za rabo. Dene se po eno žličko v črno kavo. To zdravilo je posebno dobro za moške, kakor kameli-ce za ženske. Arnika. Cvete potrgaj, posuši in daj v steklenico, črez nalij dobrega špirita ali žganja, ter nosi na solnce skozi 1-4 dni. Črez nekaj dni odlij in shrani. Če se kdo ureže ali potolče, vlij nekoliko kapljic arnike v vodo in mu speri ra Tudi rutico zmoči v vodo in daj na no, to ti jo lepo zaceli. Želodčno zdravilo. Kupi v lekar ali drogeriji, kjer dobiš ceneje za bobrovine (Bibergalle), za 20 mušl tovega cveta in za 20 v velikih kamel za 10 v kimlja, ravno tako za deset narjev janeža, melise, mete, lavorjev oreškov, materna peresa (Mutterbl ter), belega popra, 30 zelenih oreh vejico polaja in majarona. Vse to daj v veliko steklenico nalij črez 3 litre dobrega domače žganja; najboljši je tropinovec, ki kunajo posebno v Vipavi in drugih norodnih krajih. Zamaši steklenico jo spravi na hladen prostor. Kadar ni dobro v trebuhu ali želodcu vzei mali kozarček (štamperl). Jaz ga ima že tri leta in je še zmiraj dober. S (preše) O! " izdeluje A. Tomšič iS ноуае, (M, p. mm Če pravimo, da je za napravo dobre kave dobra kavna primes velike važnosti. Naše gospodinje dolgo časa niso imele primerne kavne primesi. Nobena ni v vsakem oziru ugajala. Šele zdaj, ko imamo Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem, lahko rečemo, da lahko napravimo dobro kavo. Pa to naše gospodinje same že dovolj dobro vedo in zato o tem ni treba preobširno govoriti. Radi bi poudarili drugi vzrok — prvi je izvrstna kakovost Kolinske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem — zakaj našim gospodinjam priporočamo, da kupujejo 1 12 samo ta kavni pridatek. In ta je, da je ta kavni pridatek na prodaj v korist obmejnim Slovencem. O obmejnih Slovencih je gotovo že vsaka naša gospodinja kaj brala ali slišala. Slišala ali brala je o tem, kako se tam povsod objestno šopiri tuj jezik in preti izpodriniti našo blagoglasno materinščino, ki se govori tu že stoletja in stoletja. In gotovo je ta ali ona naša gospodinja zatarnala, češ — kakšna krivica se nam godi. Pa s samim tarnanjem je jako malo, bolje rečeno nič, opravljenega. In v tem spoznanju se je v Ljubljani ustanovila „Slovenska Straža", ki ima nalogo za obmejne Slovence delati. Gotovo je že vsaka naša gospodinja kaj slišala o „Slovenski Straži" in gotovo je vsaka njena prijateljica in bi ji rada pomagala. Pa morda ne ve kako. Naj ji svetujemo! S tem ji lahko najbolje pomaga, da kupuje blago, ki je nji v korist in tem tudi v korist obmejnim Slovence na prodaj. In to je predvsem Kolins kavna primes v korist obmejnim SI vencem. Slovenske gospodinje! imate drugi vzrok, da kupujete zahtevate povsod samo to kavno p mes. Pri nakupu pa morate stro paziti na to, da ima vsaka škatlj napis „v korist obmejnim Slovence in pa pritisnjen pečat „Slovenske Sti že"! V dolžnost si štej vsaka na gospodinja, da povsod to kavno p mes priporočaš in sploh deluješ to, da se kar najbolj razširi! ОООЦ V l^orist obmejnim Slovencem!