Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 32 Din, pol leta 18 Din, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina se pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. Tel. interurban 113.
OSPODAR
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate
in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon inter-urban 113.
20. številka.
Maribor, 19. maja 1927.
61. letnik.
10 letnica majniške deklaracije.
Pred desetimi leti, v času vojnih grozot in stisk, je slovenski narod na klic našega voditelja dr. Korošca dvignil svojo glavo in se z zaupanjem ozrl v bodočnost. Maj-niška deklaracija je bila, ki je to upanje prinesla našemu narodu. Majniška deklaracija je bila, ki je vsakega Slovenca, bodisi v mestu ali na deželi, napolnila z onim velikim hrepenenjem po svobodi in ustanovitvi lastne države, ki je končno vodila naš narod v našo sedanjo kraljevino SHS. In tako je prvokrat v zgodovini ime Slovencev v naslovu samostojne države šlo preko celega sveta.
Zdaj je 10 let od tega, kar je dvignil slovenski narod z majniško deklaracijo svojo zahtevo po svobodnem življenju na lastni zemlji. Moramo reči, da je en del te deklaracije že uresničen, dva pa še nista. Del, ki je uresničen, je ta, da je naš jezik danes naš uradni jezik, da smo Slovenci sestavni del velike jugoslovanske države. Nič več ni treba Slovencu klanjati se pred oholim nemštvom in konec je madjarskega gospodstva nad slovenskim Prekmurjem.
Nikakor pa še ni dosežen drugi del deklaracije, da bi namreč že v tej državi bilo pravo bratstvo in bratska enakopravnost med Slovenci, Hrvati in Srbi, brez ozira na narodnost in vero. Živijo namreč med nami ljudje, ki si politično pomagajo le na ta način, da hujskajo vse tri bratske narode med seboj, da hujskajo posebno še zoper katoliške Slovence. Temu nebratstvu mora biti prej ali slej konec in se mora take ljudi odstraniti iz javnega življenja.	*
Najbolj žalostno pa je, da ob 10 letnici majniške deklaracije ne morejo vsi Slovenci, ki so 'jo tedaj podpisovali, praznovati ta jubilej. Nad pol milijona jih je v Italiji, na 100.000 jih je še na Koroškem pod Avstrijo. Ti trpijo brez vsakega pravnega varstva, izpostavljeni preganjanju in izkoriščanju. Državna meja nas nasilno loči, a kri, slovenska kri in duša nam je in ostane ena! Zato naj velja praznovanje 10 letnice majniške deklaracije pred vsem za to, da znova vzbudimo nekdanjo narodno zavednost, ki naj čim-preje pripelje tudi te Slovence v krog naše svobodne države.
Vsa naša društva naj proslave v dnevih 28., 29. in 30. maja to 10 letnico s predavanji, ali z drugačnimi primernimi prireditvami. Vsa društva pa naj zberejo tudi podatke, kako se je v njihovem domačem kraju pred 10 leti podpisovala majniška deklaracija in naj vse to ohranijo kot spomin na veliko narodno delo. Proslava pa naj nas vse vodi k temu, da ibomo požrtvovalno kot nekoč delovali za blagor naroda in čuvali njegove življenjske pravice ter njegove svetinje, slovenski jezik in katoliško vero. —
Širite Slov. Gospodarja!
Januš Goleč:
Kajbičeva torba.
(Zagorska.)
Usnjata torba je zvesta potna spremljevalka Slovencev s Ptujskega polja. Liikarji niže Ptuja romajo na Sv. gore nad Št. Petrom s torbami preko ram, v katerih nosijo seboj popotnico v mesu in kruhu. Krčmarji na Svetih gorah so se jezili nekdaj na slovenske torbarje, ker so si naročali po opravljeni pobožnosti v krčmi za 4 krajcarje tople goveje juhe ter 10 žlic, ostalo kosilo so prinesli seboj moški v torbah. V povojnih letih je po Slovenskem Štajerskem torba malodane izpodrinjena, pač pa je še vedno v polni navadi po celem hrvatskem Zagorju.
O odraslem Zagorcu smelo trdim, da imu je torba nekaj svetega in hrani v njej vse, kar rabi za na pot. Te zagorske torbe so usnjate, velike, srednje ter majhne in jih nosijo Hrvati preko rame. Pokrivalo torbe ter ruČa sta navadno okrašena s kakimi vtisi v usnje ali vsaj z medenimi rinčicami ter ploščami. V torbo devlje Zagorec: nož, pipo, mehur s tobakom, denar in popotnico v jedi ter pijači. Te toribe so navadno družinske svetinje, ki se. podedujejo od očeta na sina, da, celo od roda do roda. In Potno torbo dobi Zagorec, ko je stopil v fantovsko dobo, začne hoditi na sejme ter božja pota.
Moj rojstni dom stoji bolj na samoti. Od ene strani hiše se razprostira precej širok ter dolg gozd. Najljubša zabava ob gimnazijskih počitnicah mi je bila, če sem iskal ob zgodnjih jutranjih urah gobe po gozdu. Na takem izletu za gobami me je presenetil nekega jutra pogled na stvar v človeški podobi, ki -mi je še danes v živem spominu. Ko sem se zravnal iz k tlom sključenega pripogiba, je stal malo pred menoj neznansko velik ded s črnimi očali, grba-stega hrbta in z ogromno košaro v roki. Strah iznenadenja mi je zaprl sapo, da niti krikniti nisem mogel, ampak sem se sesedel v prepričanju, da bo po meni. Grozni neznanec je uvidel mojo osuplost, krenil na stran ter izginil za vejevjem v grmovju. Kako sem se vrnil tedaj na dom, ne vem, a to je gotovo, da sem tekel iz strahu pred človeško pošastjo v taki brzini, da sem iztrosil na pobegu iz jerbasa vse nabrane gobe.
Pred domačo hišo sem se upal ozreti v toliko, če morda ne gre črni očalar za menoj. O srečanju sem povedal stari materi, ki so se smejali študentovski plašljivosti in rekli, da je oni velikan Lipnik iz Sedlarjevega, ki je presedel v kaznilnici v Gradiški celih 22 let in 18 dni.
Slovenskemu narodu so nameravali utisniti pečat morilca.
Zgodovina in potek krvavega dogodka 27. januarja 1919
v Mariboru.
Januarja 1919 še ni bila končnoveljavno odločena usoda Maribora. Ravno na 27. januarja omenjenega leta se je mudila v Mariboru amerikanska komisija. To priliko so hoteli Nemci ter nemškutarji izrabiti, da bi potom nemirov dosegli zasedbo Maribora od strani italijanskih čet in bi se priklopilo mesto Avstriji.
Dne 27. januarja se je zbralo celotno mariborsko nem-štvo, pripeljali so se Nemci ter nemškutarji tudi od drugod. Nemški učitelji so vzeli celo šolsko deco iz šol in jo vodili v obhodu proti palači glavarstva, kjer se je mudila amerikanska komisija. Nemcev je že bilo pred glavarstvom nekaj tisoč in so odposlali posebno odposlanstvo k vodji ame-rikanske komisije, nekemu polkovniku, ki pa odposlancev ni maral sprejeti. Ker niso dosegli pri amerikanski komisiji željenega uspeha, so krenile množice s šolsko mladino vred ob zvokih godbe na Glavni trg. Na Glavnem trgu so se hotele nahujskane množice polastiti rotovža, ki je bil že v slovenskih rokah, in omogočiti Italijanom zasedbo Maribora. Rotovž je stražilo le par slovenskih policistov in v Gosposki ulici so nemški razgrajači že bili do nezavesti pobili takratnega šefa policije dr. Senekoviča.
Ves Glavni trg je bil natrpano poln samih nahujskanih Nemcev ter razljutene nemškutarije, katero je ¡še poidžigala y besnosti godba in klici hujskačev: Polastite se magistrata in pobijte slovenske stražnike!
Ko so že množice pritiskale ob bajonete ustavljajočih se stražnikov, je prihitela tem na pomoč v odločilnem trenutku patrulja kakih 8 slovenskih fantov vojakov, ki so se postavili z nasajenimi bajoneti pred vhod magistrata.
Prihod slovenskih vojakov je demonstrante še bolj raztogotil, eden je celo ustrelil proti straži ter vojaštvu in se je kroglja odbila ob bajonetu stražnika. Drugi so zmerjali vojake, jim skušali izpuliti puške in v teh trenutkih je zavrela slovenska kri. Vojaki so oddali eno salvo strelov v zrak, ker to ni pomagalo, drugo v množico. Zavalilo se je po tleh nekaj mrtvih ter ranjenih, a Glavni trg se je izpraznil iz strahu v nekaj minuten. Od tedaj niso poskusili nikdar več Nemci nasilnim potom potisniti Maribor k Avstriji.
Po krvavih dogodkih.
Ko so zbežale nasilne tolpe in bili odpeljani z Glavnega trga mrtvi in ranjeni, je preiskal krvavi dogodek tedanji komandant mesta g. podpolkovnik Cvirn, policija in magistratni komisar. Napravili so se uradni zapisniki in se je ugotovilo, da je streljalo vojaštvo izpred magistrata in je padlo več krogelj tudi v zid hogoslovnice, ki je ravno nasproti magistratu. Celo voditelji tedanjih Nemcev so izja-
vili koj po dogodku g. podpolkovniku Cvirnu, da je streljalo vojaštvo in nikdo drugi!
Nemci ter nemškutarji so mojstri v zavijanju dejstev v njihov prid in radi tega se je začelo koj za tem govoriti po Mariboru, da so streljali na nemške množice bogoslovci iz revolverjev ter pušk. O tem se tedaj ni samo govorilo, ampak pisalo najgorostasnejše izmišljotine po graških in sploh po nemških časopisih. Ko je zaznalo ravnateljstvo bogoslovnice za to peklensko zlobno laž, se je obrnilo do policije, naj napravi v semenišču hišno preiskavo. Policija je to tudi storila in seve ni našla prav nobenega orožja in je bilo tudi streljanje brez orožja popolnoma izključeno.
Ker so nekatere jezične babure le še trosile to izmišljotino ter laž po mestu, jih je policija par prijela ter tirala pred sodišče, kjer so bile tudi obsojene in so preklicale, kar so poprej trdile. Govorice o strelih z bogoslovja so polagoma potihnile, avstrijsko časopisje se je v oči-gled izgubi Maribora pomirilo in vsak pameten Slovenec in Nemec v Mariboru je znal, da je seglo po orožju 27. januarja 1919 vojaštvo in to v skrajni sili, ker sicer bi ga bile linčale nahujskane ter razjarjene tolpe.
Po osmih letih na novo pogreta laž.
Celih osem let že nikdo ni več govoril o onem krvavem dogodku na mariborskem Glavnem trgu, niti o izmišljotini, da bi ¡bili padli usodepolni streli iz bogoslovja. Letos pred volitvami v oblastne skupščine pa je pogrelo omenjeno laž glasilo mariborskih socialnih demokratov »Volksstimme« in objavilo 13. januarja 1927 to le: »Nemški volilci, ali ste že pozabili, kako so na vas streljali 27. januarja 1919 farji iz zasede in so zahtevali ti streli več smrtnih ter ranjenih žrtev.«
Te najpodlejiše obdolžitve tudi mariborska duhovščina ni mogla požreti, že radi javnosti ne in je tožilo 27 mariborskih duhovnikov odgovornega urednika od »Volksstimme« Viktorja Eržena radi klevete. Eržen zopet pogrete laži ni preklical in tako je prišlo zadnji četrtek do sodne obravnave na mariborskem okrožnem sodišču.
V sodni dvorani.
Za sodnijsko razčiščenje krvavih dogodkov dne 27. januarja 1919 je vladalo po Mariboru veliko zanimanje. Posebno socialistični voditelji so nagnali" v razpravno dvorano vse polno svojih pristašev obeh spolov, ker je gotovo toženi Eržen upal, da bo oproščen in bo po iz Nemške Avstrije poklicanih pričah dokazal, da so streljali na Nemce že omenjenega dne —farji!
Po zagovornika se je zatekel toženi v vrste samostojnih demokratov in ga je res tudi dobil v osebi »Jutrovega« poročevalca g. dr. Reismana. Pribijemo, da je dr. Reisman eden od glavnih stebrov Samostojno demokratske stranke, nastopa ob vsaki priliki javno za Žerjavovo politiko, piše za Žerjavovo glasilo Jutro in je seve eden od največjih narodnjakov. In ta dr. Reisman je torej prevzel nalogo, da bi
Po odsluženi vojaščini mu ni bilo za pošteno delo, ukvarjal se je z mešetarijo ter tihotapstvom. Ker mu tudi ti dve obrti nista nasuli zaželjenega bogastva, je postal cerkveni ropar ter tolovaj. V Kozjem je vlomil po noči v tabernakelj ter ga oropal monštrance v prepričanju, da je zlata. Ko jo je drugo jutro spoznal za medenasto, jo je skril iz strahu pred roko pravice pod listje v gozdu. Od kozjanskega cerkvenega ropa naprej sta mu postala tatvina ter vlom vsakdanje opravilo.
V	letih tolovajstev goljata Lipnika je veljala po Ob-sotelski dolini in Zagorju Kajbičeva hiša v Plaviču za naj-premožnejšo. Gospodar na Kajbičevini Jurica je bil res imovit posestnik ter živinorejec, ki je živel v polni zakonski sreči s svoj oženo Veroniko in tremi sinovi. Premožen je bil že koj po prevzetju posesti, ker je bil edinec in mu ni bilo treba deliti dedščine z brati. Povrh se je še govorilo javno, da mu je zapustil oče kar celo torbo suhega zlata, katerega je nalagal Jurica v uspešno ter srečno trgovino z živino.
V	najboljših moških letih so našli Kajibičevega Jurico Ob robu Deseniškega gozda ubitega drugi dan za tem, ko je prodal par volov na sejmu v Pregradi. Poleg mrtvega trupla je bila položena nedotaknjena Juričina stara torba in kamen v ruti, s katerim je bil izvršen zločin z enim samim udarcem. Truplo je našel stari Buršič, ki je odnesel tudi torbo ubitega ženi Veroniki. Ni pregledal vsebine torbe, a težka je bila in nekaj je rožljalo po njej kakor čisto ter suho zlato.
Ubijalca v osebi Lipnika so izsledili kmalu in mu prisodili prvotno 15 let. Ker je ubil celo kot kaznjenec v trenutni razburjenosti sotovariša, je presedel v celem 22 let in 18 dni ter živel še za tem v moji domovini gotovo petnajst let.
Gospodarja Kajbiča so pokopali in Veronika je ostala sama s tremi res vzglednimi ter delavnimi sinovi. Kaj-bičevina se je po Juričini smrti dvigala, premoženje je raslo in vso srečo so pripisovali Zagorci oni torbi, ki je bila tako težka, da je celo ubijalec Lipnik ni utegnil hitro odnesti in skriti. Nikdo sicer ni pregledal zaklada torbe, vse je znalo, da je bila polna suhega zlata in razven tega še vsipava Veronika vsako leto po par pesti cekinov v to torbo, ki je že natrpano polna. Govorice o bogastvu Kaj-bičeve torbe so bile že tako razširjene in so se tako uži-vele med narod, da je prišla torba v pregovor. Ako je hotel kdo označiti v Obsotelski dolini in po Zagorju koga za posebno premožnega, je dostavil pregovor: Bogat si kot Kajbičeva torba!
Večkrat je bilo celo vlomljeno pri Kajbičevih in to ' vsikdar v izbo gospodinje Veronike, ker so domnevali vlomilci tamkaj skrivališče one z zlatom naphane torbe, za katero bi lahko kupil celo Zagorje od Rogatca do Marije Bistrice.
Veronika je dobro znala za govorjenje o nepreglednem bogastvu te torbe, a je ohranila Skrivnost zase in ni črhnila o vsebini torbe niti napram lastnim sinom besedice.
Mladi Kajbiči so ostali v fantovski dobi doma pri hiši ter pomagali vzgledni materi in gospodinji pri delu ter trgovanju z živino. Dva sta se s časom oženila proč od doma, vsak na imovito posestvo, ker so starši najbogatejših Zagork s sigurnostjo računali na delež zlatega zaklada iz one bajne torbe.
Doma pri materi je ostal le mlajši Ivica in sklenil, da se bo poročil še le po materini smrti.
Ljudske pripovedke so se ustvarjale o milijonskem 'bogastvu Kajbičeve torbe in vse je že čakalo v žgeči radovednosti, kedaj neki si bo že ohladila za vedno pete stara Veronika in izročila tajinstveno torbo sinom v dedščino.
Bližala se je tudi zdelani ter iztrpljeni Kajbičevi Veroniki majka smrt, ki razvozlja večkrat največje skrivnosti ter tajnosti. Veronika je uvidela, da drči njena dela polna življenjska pot proti koncu in je poklicala k sebi domačega plebanuša ter Istiničevega ujoa Nikolo.
Po opravljenem previdenju se je raznesla vest, da sta odnesla ujec Nikola ter plebanuš Kajbičevo torbo v žup-nišče. Nesti sta jo morala oba in to ne preko ram,- ampak na močnih hrastovih nosalih, ki so se kar šibila pod težo suhega ter čistega zlata. Vse je bilo uverjeno: Kajbička bo šla za Jurico; pop in Istiničev stari Nikola bosta delila zlato tako, da bo prav za njiju in vse tri dediče. Nevolja radovednežev je tičala že v tem, ker Veronika tudi po prenosu zlata ni hotela umreti in minulo je celo par mesecev, predno je oznanil katerinški veliki farni zvon: Kajbičeve Veronike ni več med živimi Zagorkami. Narod bo zaznal iz odprte čarobne torbe, koliko zlatov je vredno hrvatsko Zagorje od Rogatca do Marije Bistrice.
Pogreba, kakoršnega je imela Kajbička, ni videla prej niti pozneje ne le samo katarinška župnija, ampak sploh celo Zagorje ne. Množice blagopokojne niso spremljale na zadnji poti iz krščanske dolžnosti in hvaležnosti — gnala je narod k sprevodu radovednost, kaj bo povedal pleban o Kajbičevi torbi, kar se mora zgoditi in če že ne v cerkvi, vsaj pri odprtem grobu.
pred sodiščem pritisnil slovenski duhovščini in po tej celemu slovenskemu narodu pečat morilca. Še enkrat pov-darjamo, da zagovorništva Erženove izmišljotine ni prevzel kak nemški ali socialdemokraški advokat — ne, ampak g. prvak dr. Žerjavove stranke dr. Avguštin Reisman.
Prič za dokaz omenjene neresnice dr. Reisman in Eržen nista iskala predvsem v Mariboru, ampak pri onih ¡Nemcih in nemškutarjih, ki so morali ob prevratu pobegniti iz Maribora v Avstrijo in živijo sedaj v Gradcu, Leobnu in Brucku. In še med temi pričami so bile po večini ženske.
Zastopnika duhovščine gg. dr. Veble in dr. Novak sta povabila kot priče: g. podpolkovnika Cvirna, stražnike, ki so bili tedaj navzoči pri streljanju in ki so napravili hišno preiskavo v bogoslovju in bogoslovce, ki so tedaj bili očividci krvavega dogodka na Glavnem trgu. Izpovedi prič zasebnih tožiteljev so dokazale, da so streljali 27. januarja 1910 v nemške demonstrante vojaki izpred rotovža. Krogle iz vojaških pušk so prifrčale v zid bogoslovnice, se tamkaj odbijale in rušile omet. Ena od krogelj je celo prebila šipo na bogoslovnici in so jo našli med knjigami v knjižnici. Med streljanjem so bila okna na bogoslovnem semenišču zaprta in nobeden od stražnikov, ki so imeli nalog, paziti na okna, ni videl kacega okna odprtega in nikogar, ki bi bil gledal pri oknu. Bogoslovci pa tudi niso mogli streljati radi tega ne, ker niso imeli nobenega orožja. 3Ied pričami, ki so potrdile beleženo, je bilo tudi več poštenih Nemcev.
Priče Eržena in dr. Reismana, ki so prišle v slovensko sodno dvorano iz Nemške Avstrije, so vse trdile: ena je videla pri oknu dva bogoslovca, ki sta streljala iz revolverjev ter se smejala; druga samo roko, ki je držala samokres, tretja bogoslovca, ki je izstrelil v množice kar celi magacin patronov itd.
Po končanem zaslišanju prič sta govorila kratko ter stvarno zastopnika duhovščine gg. dr. Veble in Novak in za tema pa na dolgo dr. Reisman, in sicer tako, da bi moralo biti sram njegovih besed vsacega Slovenca. V svojem govoru je skušal dr. Reisman slovenski duhovščini in celemu slovenskemu narodu utisniti pečat morilca, akoravno je cul iz ust živih prič, kako se je v resnici odigral oni krvavi dogodek 27. januarja 1919. Nad dr. Reismanovimi trditvami se je zgražalo vse, ki čuti slovensko in zna, kako bi bilo z Mariborom, ako bi se bili polastili 27. januarja 1919 ro-« tovža Nemci!
Obsodba.
Po kratkem posvetovanju je razglasil predsednik sodnega dvora razsodbo, po kateri se obsodi urednik Eržen na 3 mesece zapora, 2 tisoč dinarjev denarne kazni, mora plačati vsakemu zasebnemu tožitelju 100 Din odškodnine, poravnati vse sodne ter odvokatske stroške ter objaviti obsodbo na prvi strani socialdemokratskega glasila »Volks-stimme«. Obsodba tudi izrecno povdarja, da je verjel sodni dvor le resničnemu pričevanju prič oklevetane duhovščine, ne pa popolnoma nasprotujočim si izpovedbam prič, ki sta jih poklicala iz Nemške Avstrije v slovenski Maribor socialni demokrat Viktor Eržen in sam. demokratski steber dr. Avguštin Reisman!
Nakano g. Eržena in dr. Reismana, da bi nosila slov. duhovščina in po njej slovenski narod pečat morilca, jo sodni dvor mariborskega okrožnega sodišča odločno z obsodbo zavrnil!
Krsto so nesli v cerkev, kjer je bila sv. maša zaduš-nica in nagovor, v katerem ni bilo niti besedice o skrivnosti torbe. Iz cerkve se je začel sprevod na pokopališče in takoj za krsto je stopal ujec Nikola Istinič s staro — težko Kajbičevo torbo preko rame. Nikdo ni gledal v pre-pevajočega plebana, ne v jokajoče sinove, snahe ter vnuke, oči vseh so bile uprte v ujca, ki ni prav nič klonil pod težo torbe, ampak stopal ravno. Šepetalo se je slišno: »Le glejte, torba ni več polna, sta jo že pomolzla vsaj za dobro polovico pop in stari Nikola.«
Po položenju krste v naročje majki zemlji, se je ta nesrečni pleban poslavljal tako neznosno dolgo od rajne, katero je slikal po vsej dolžini ter širini kot vzor: žene, matere in najuglednejše gospodinje. Pri tako ginljivem poslovilnem govoru ni zasolzilo niti eno oko jokadarnih Za-gork, kaj še le mustačastih Zagorcev. Pogrebci so kopali zemljo z nogami kakor konji v nestrpnosti, kedaj pride do razkritja Kajbičeva torba, saj je stal stari ujec Nikola tik plebanuša.
Končno je le pokazal govornik proti torbi. Vratovi zbranih množic so se podaljšali v radovednosti za dober pedenj. Pleban je vzel kar z eno roko torbo z ujčeve rame, jo potresel v zraku in iz torbe je bilo glasno slišati ne cin-ketanje — da rožljanje zlata! Ko so bili uverjeni vsi Za-gorci, ki so se udeležili pogreba, da je v torbi zlati zaklad, je pleban privzdignil pokrov in zavpil z mogočnim glasom: »Narod božji, sedaj dobro poglej, kaj da je hranila ter prikrivala javnosti Kajbičeva torba od žalostne smrti gospodarja Jurice do današnjega pogreba nikdar zabne VeroneK;
Po tem pozivu se je oddahnil govornik za par nestrpnih trenutkov. Vratovi radovednežev so se še bolj nategnili, oči vseh so se zasadile v torbo ter plebanovo roko. ki je nekaj vlekla izpod pokrova . . . Lesket čistega zla -nika je pričakoval narod božji v rokah plebanuša, a ta je
izvlekel iz torbe en čisto navadni---molek (rožn -
venec). Pokazal je bingljajoči molek osuplim radovednežem in segel drugič v torbo. V roki se je zasvetlikal okrog' i — neznatni poročni — zlati prstan . . . Pleban je stresel
torbo--zažvenketalo je, da so slišali vsi ter se stresli v
veri na pogled čistega zlata. Ta nesrečni pop je nestrpna dolgo brodil z roko po rožljajočem zlatu, predno se je dvignil pokrov na torbi na stežaj in iz nje je privlekel pleban dva težka lanca, kakor ju uporabljajo sejmarji za privezovanje ter sklapanje težkih volov---
Sedaj si predstavljajte obraze Zagorcev ter Zagori:, ker so posebno te prisegale na čisto ter suho zlato--
Prijateljem treznega gibanja.
Romanje na Trsat.
Mi, ki se borimo za treznost našega ljudstva in mnogim priporočamo celo abstinenco, zato še nikakor nismo sovražniki vinogradnikom in jim ne mislimo delati škode. Nasprotno, ker so za prodajo našega vina čedalje slabši časi, bodo imeli vinogradniki še veliko korist, ako se začnejo zanimati za to, kako bi se dalo grozdje drugače porabiti. Isto velja za sadjarje.
Tudi nismo nasprotniki potrebnih gostiln in poštenih gostilničarjev. Ker je pa pri nas gostiln veliko preveč, je to najslabše za gostilničarje same.
Dobrih dvajset let se pri nas že dela zoper pijančevanje in njegove žalostne posledice. Čas bi že bil, da vsak Slovenec pozna in podpira protialkoholno društvo »Sveta vojska« ter bere njegovo glasilo »Prerod«.
Večje prireditve prijatelji treznostnega gibanja že več let nismo imeli. Da se torej snidemo in navdušimo za našo misel, bomo priredili v dneh 23. do 25. julija letos na Trsatu protialkoholni shod, združen z romanjem in izletom po Jadranskem morju. Razposlala so se že vabila vsem katoliškim škofijam v Jugoslaviji. Sedem jih je že odgovorilo in imenovalo svoje zastopnike. Mariborsko škofijo bo zastopal gospod Martin Avšie, spiritual na bogoslovju v Mariboru.
Vožnja bo na vseh progah polovična. Iz Maribora bo vozil posebni vlak, ki bo sprejemal potnike na vseh postajah. Zato pa moramo Lavantinci gledati, da nas bo precej.
V	soboto, dne 23. julija popoldne pridemo na Trsat; zvečer pridiga in pete lavretanske litanije.
V	nedeljo, 24. julija slovesno sv. opravilo, nato na dvorišču frančiškanskega samostana zborovanje z govori o alkoholizmu in o delu za treznost. — Popoldne izlet po morju do Crikvenice za one, ki bodo želeli.. Ostali udeleženci imajo lahko po stanovih svoja zborovanja.
V	pondeljek, 25. julija se bo razpravljalo o gospodarski strani alkoholnega vprašanja, kakor: brezalkoholna uporaba sadja in grozdja; kako proizvajati in med ljudi spraviti sadne in grozdne soke; vinska kriza in izvoz vina; vinogradniške in vinarske zadruge in abstinentsko gibanje.
To je načrt, ki se pa še lahko spremeni, ako jih bo mnogo zahtevalo. Priglasi se lahko vsakdo. Storite to čim-preje! Pišite na naslov: »Sv. vojska«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Od tam boste za 50 Din dobili izkaznico, ki Vam daje pravico do polovične vožnje, brezplačnega izleta po morju in do prenočišča. Vožnja od Maribora in nazaj velja krog 160 Din. Za hrano si bo vsak sam poskrbel.
Nudi se lepa prilika z romanjem združiti udeležbo na protialkoholnem kongresu ter napraviti izlet po morju, da se bomo duševno in telesno prenovljeni, navdušeni za trezno življenje vrnili na domove.
Naj bi bilo to zborovanje mejnik na poti za treznost in s tem lepšo bodočnost našega naroda!
Da bomo nasprotnike poznali.
Brez komande.
Na Kranjskem bodo kmalu občinske volitve. In »Kmetijski list« je zapisal, da se «nora kmet otresti komande, ki jo nad njim izvajajo duhovniki. Ker do zdaj te komande kmetje niso imeli, pač pa so svobodno po pametnem pre-vdarku volili SLS, zato bodo zavrnili tudi komando »Kmetijskega lista«. To komando je še posebno zaradi tega zavrniti, ker »Kmetijski list« sam pravi, da ne hujska kme-
gledale pa: molek, poročni prstan in vsakdanje volovske verige!
V radovednosti na stežaj odprta usta so se zaprla kar na mah, v srcih razočaranega naroda je vzkipela bliskoma jeza, češ: Pop in stari magarec Nikola Istinič sta nas prevarila!
Trenutno nevarnost položaja je pregledal tudi gospon pleban in začel tolmačiti z gromovitim glasom pomen vsebine Kajbičeve torbe. Slikal je v kot gromu pretresujočih besedah žalostno smrt pokojnega Jurice, ki se ni podal na sejm z običajno kletvico ter sklepom mešetarske goljufije na jeziku in v duši, ampak z molekom pobožne molitve v torbi. Za svojo zvesto ter skrbno ženo ni poznal le svetlo-rumenega mekovega (vrsta vrbe) korObača, kakor je to sicer Običaj pri zagorskih moških zakoncih, ne — imel je v srcu in v torbi kakor prstan lepo okroglo ter brezkončno — zlato ljubezen!
Radi molitve, radi zakonske ljubezni mu je dal Bog srečo pri trgovini z blagom in radi tega ni poganjal po grlu izkupička za vole, še verige s prodane živine je nosil seboj domov v torbi. Molek, poročni prstan in volovski verigi so zaklad Kajbičeve torbe in radi tega ga je pustil štajerski tolovaj poleg trupla ubitega in ga oropal papirnatega denarja iz notranjega žepa na jopiču. Juričino zapuščino: molek, prstan in verige je pretvorila še le pokojna Veronika v zaklad dela ter varčnosti in radi tega je danes Kajbičevina v vsakem oziru ponos celemu Zagorju. Storite tudi vi vsi po vzgledu pokojnega Jurice ter Veronike in po vaših siromašnih domovih bo začel poganjati, cveteti zaklad — Kajbičeve torbe! Amen!
Gospon pleban je spravil v torbo: molek, prstan ter obe verigi in Ujec Nikola Istinič je obesil to zakladno zapuščino že davno rajnega Jurice preko rame novega gospodarja na Kajbičevini — Ivice.
Narod se je razšel tiho s pokopališča. Vse je bilo razočarano, osuplo vsled plebanove razlage toliko let tajinstvene zakladnice v Kajbičevi torbi. Preteklo je nekaj dni, predno so uvideli bolj brihtni Zagorci resničnost plebanovih besed in Sklenili uravnati tudi svoje življenje za prihodnjost po zlatnikih Kajbičeve torbe.
S pogrebom Kajbičeve Veronike je bila rešena na javnem prostoru kakor je mirodvor uganka z zakladom čarobne torbe; a kljub temu kroži še danes v Obsotelskih krajih pregovor: Bogat je kakor Kajbičeva torba!
tov zoper SLS iz verskih razlogov, ampak gre pred vsem tudi pri 6bč. volitvah — za denar. Pa menda vendar ne bodo zahtevali, da bi tudi »Kmetijski list« se plačeval iz občinskega denarja kot poskušajo ponekod »Domovino«.
Poglavje o »Kmetijski družbi«.
Hrvatska seljačka stranka na Slovenskem — bivši samostOjneži — imajo »Kmetijsko družbo« v rokah. Ti ljudje so razdelili člane v dva dela, pa nam Štajercem določili, da volimo posebej in dali manjša mesta, kakor da je naših 20 Din manj vrednih kot so njihovi. Delovanje »Kmetijske družbe« dandanes še tudi ni tako vzorno, da bi ga mogli pohvaliti. Ako ibo »Kmetijski list« še nadalje brodil o tej stvari, bomo povedali, kar jim ne bo ugajalo. Poskrbeti bo treba, da se sedanji sistem pri »Kmetijski družbi« izpremeni.
Zakaj Kmetijci ne gredo v »napredno fronto«?
Čisto kratek odgovor na to je, ker na celi črti nazadujejo.
»Za pametno in pošteno občinsko delo«
se ponujajo slovenski demokrati, pa najbrž za to, ker so res vzorni javni gospodarji, kar kaže, recimo tudi Maribor. Nikar naj ti demokrati ne mislijo, da se je že pozabilo*, kako so gospodarili v obč. mestni hranilnici, kjer bi se tudi moralo vršiti »pametno in pošteno občinsko »delo« in gospodarstvo.
Protiverstva »Domovine« nismo dokazali?
»Domovina« misli, da se bo zakrila za znano objavo preklica, s katerim se je žaljivka, da je »Domovina« — gnojnica, res preklicala, ker ni gnojnica, ampak jo pošten človek, če se mu jo vsiljuje, tja vrže, ne da bi se brigal za njeno nadaljno usodo. In zidaj piše, da iji nismo dokazali, da je pisala proti veri in Cerkvi. Ali mar nismo ponudili dokaz resnice? Seveda, treba ni bilo tega izvajati, ker so menda tudi gospodje okrog »Domovine« prepričani, da je res tako, kot smo trdili.
»V nobenem katekizmu ne stoji.«
S temi besedami tako kot 1»Kmetijski list« tudi »Domovina« hoče povedati, da ni zapisano v katekizmu, naj kmetje duhovnika ne poslušajo in naj mu ne verujejo, če jim kaj svetulje. Ali more kdo izmed naših bralcev verjeti, da imajo ti ljudje sploh katekizem pri hiši in da bi sploh vedeli, kaj v katekizmu stoji. Ako bi ga imeli ali bi ga znali na pamet, potem bi vedeli, da lista kot je »Domovina« in tu in tam tudi »Kmetijski list« spadata med tiste, ki jih katekizem prepoveduje.
»Politiko naj vodijo pametni ljudje.«
To je zahteva slov. demokratov. Mi vidimo, kako izgleda v Beogradu, kjer ti pametni ljudje vladajo. Če pride naša stranka na vlado, tedaj napno vse sile, si izmislijo; najgrših obrekovanj, samo, da odstranijo vlado v kateri je-tudi katoliški duhovnik, ker »politiko naj vodijo pametni ljudje«, ko so Žerjav, Pribičevič itd. Narod pa zna ločiti delo teh posvetnjakov od dela politikov SLS in zato bo že tudi zanaprej uredil, da bo politiko slovenskega naroda še nadalje zaupal SLS, v kateri so vsi slovenski duhovniki skoro brez izjeme.
Socialisti-obrekovalci so obsojeni!
Težka kazen je zadela urednika Eržena, socialista, ki je dolžil duhovnike v Mariboru stanujoče, da so 27. januarja 1919 streljali na Nemce. Dobil je tri mesece zapora in veliko denarno kazen, pa v listu bo moral preklicati. — Zoper istega je vložena zdaj nova tožba zaradi bogoklet-stva, o katerem smo zadnjič obširneje poročali. Pri teh ljudeh ničesar ne doseže mirna beseda, naj vendar opustijo take neosnovane napade. Treba jih je še podučiti kot otroke s palico, te pa z zaporom. Morda se bodo kaj spametovali. —
Državna politika.
V NAŠI DRŽAVI.
Politično zatišje vlada v Beogradu. Vlada se trudi, da bi uredila razprtije v obeh vladinih strankah. Ves teden so tudi samostojni demokratje ,poskušali doseči vstop v vlago, kar pa ise jim ni posrečilo.
Nestalna vlada je sedanja vlada od svojega početka in se drži le zaradi tega, ker »ima vremena« za njo itd., pa ni prilike v skupščini, da bi se jo vrglo, ko nima večine. Zato se vedno razpravlja, kdo bo zasedel še pet praznih ministrskih sedežev.
Politične stranke so seveda tudi podvržene raznim iz-premembam glede oseb, ki so eni v stranki prišli do večje veljave, pa potem prestopijo v drugo. Tako se pričakuje velik razkol v Radičevi stranki, kjer nam kaže vso polomijo Radičeve politike padec naročnikov njegovega lista tekom nekaj mesecev od 40.000 na 8000. Poleg tega posamezne krajevne organizacije kar po vrsti odpadajo od Radičeve stranke. In ostali Hrvati pripravljajo skupno fronto zoper Radiča. — »Napredni blok« v Sloveniji, ki ga snujejo samostojni demokratje žerjavovci zoper našo organizacijo, prav nič ne napreduje, pač pa prestopajo razne organizacije SDS v Davidovičevo stranko. —
V DRUGIH DRŽAVAH.
Zborovanje Male antante — Češke, Rumunije in naše države, ki se je vršilo v začetku tega tedna v Jaohimovu, je znova utrdilo prijateljske vezi med temi državami, ki bodo složno nastopile zoper italijanske intrige.
Italija se znova upira. Kot odgovor na odločno, če tudi miroljdbno stališče naše države je Italija ponovno odložHa vsak razgovor za končno rešitev spora med olbema državama. Jezi jo gotovo tudi to, da je v Londonu propadla s svojimi predlogi.
Preiskave v ruskem poslaništvu na Angleškem so dognale, da so Rusi zelo pazljivo zasledovali vse tajne načrte angleške vlade in so bili o tem zelo poučeni. To dejstvo je precej otežkočilo stališče Rusov pri mednarodni gospodarski konferenci v Ženevi.

V Avstriji bo sestavil novo vlado zopet dr. Seipel. Brezverski socialisti, ki so upali, da bodo sami lahko gospodarili v Avstriji, bodo morali tvoriti samo opozicijo.
Za združtev Avstrije z Nemčijo se je začelo zopet delovati. Francoski krogi, in tudi v krogu Male antante so pa proti temu in se bo ta združitev gotovo še morala odložiti.
Albanija — kraljestvo? Beg Zogu bi rad bil kralj. Ker je dober služabnik Mussolinijev, mu bo ta gotovo tudi krono kupil. Toda doma pa ni vse tako v redu, kot Beg Zogu dopoveduje in zna priti v tej mali državici zopet do revolucije.
Kaj je novega?
Romanje na Velehrad od 12. do 18. avgusta 1927. Na pobudo jugoslovanskih škofov se bo v proslavo velikega jugoslovanskega jubileja ob 1100-letnici našega apostola in prosvetitelja sv. Cirila priredilo prvo slovensko romanje na Velehrad. Med potjo si bomo ogledali najlepše slovaške in češke kraje ter stopili v stik z bratskim češkim in slovaškim katoliškim ljudstvom. Čehi in Slovaki se že pripravljajo za bratski sprejem slovenskih romarjev. Organizacija romanja je poverjena Apostolstvu sv. Cirila in Metoda ter podpisanemu odboru. Po dogovoru s češkim Apo-stolstvom sv. Cirila in Metoda se je določil naslednji program: 12. avgusta popoldne odhod iz Ljubljane, zvečer odhod iz Maribora. 13. avgusta zjutraj prihod na Dunaj; ogledovanje mesta. Okoli štirih popoldne odhod v Bratislavo, slovaško prestolico. 14. avgusta (nedelja) služba božja v Bratislavi. Okoli 9. ure odhod iz Bratislave, vožnja skozi najlepše slovaške kraje (kosilo bo v Trenčinu) do vele-hradske postaje Uhersko Hradište. Okoli 6. ure popoldne prihod na Velehrad. Pozdravi, večernice; priložnost za spoved. 15. avgusta služba božja. Slavnosti. 15. avgusta popoldne odhod v Prago. 16. in 17. avgusta ogledovanje Prage; vmes izlet v Staro Boleslavo, slavno češko božjo pot (kraj mučeniške smrti sv. Vaclava). 18. avgusta prihod v domovino (skozi Dunaj in Maribor). Cene: II. razred 1300 dinarjev; III. razred 900 dinarjev. V tem je vračunjena vožnja, hrana in prenočišče. Skupna hrana se prične z večerjo v Bratislavi. Ves čas se bomo vozili s svojim posebnim vlakom. Na Slovaškem in Češkem nam bodo pri vodstvu pomagale slovaške in češke katoliške organizacije. Prijaviti se je treba čim prej, najkasneje pa do konca maja. Ker je za romanje veliko zanimanje, zato opozarjamo, naj se romarji čim prej prijavijo. Vsak priglašenec dobi začasni program in položnice, da takoj po prijavi plača prvi obrok: za II. razred 400 Din, za III. razred 300 Din. Ostala vsota se mora plačati v dveh nadaljnih enakih obrokih. Drugi obrok mora biti plačan do 10. junija, cela vsota pa najkasneje do 10. julija. — Odbor za romanje na Velehrad, Maribor, Glavni trg 7.
Župnik Franc Planine f. V soboto, dne 14. t. m. je ob četrt na 11. dopoldne umrl župnik pri Sv. Bolfenku pri Središču ob Dravi g. Franc Planine. Pokojni je bil rojen dne 22. februarja 1873 v Podsredi. V mašnika je bil posvečen 20. julija 1900. Sedanjo župnijo je nastopil 2. novembra 1916. Zadnji čas je moral veliko trpeti zavoljo svoje težke bolezni. Bil je v bolnici v Mariboru in Ormožu. Sedaj je doma podlegel svoji bolezni. Pogreb blagega pokojnika se je vršil v torek, dne 17. maja, ob 10. uri dopoldne pri Sv. Bolfenku. Rajni je bil znan po svoji dobri volji, gostoljubnosti, šaljivosti in govorniškem talentu. Bil je vnet dušni pastir, ki je skrbel posebno za lepoto hiše božje. Vsi, ki so poznali blago srce pokojnega g. župnika, ga bodo ohranili v najboljšem in hvaležnem spominu!
Poročila S. L. S.
Shod Slovenske ljudske stranke pri Sv. Martinu pri Vurbergu se je vršil v nedeljo, 15. maja ob izredno lepi udeležbi domačinov in sosedov od Sv. Barbare in Vurber-ga. Shod je vodil predsednik krajevne organizacije SLS g. Dominik Ramuta. Narodni poslanec Ž e b o t je govoril o političnem in gospodarskem položaju s posebnim ozirom na najnovejše dogodke. Ljudstvo je navdušeno odobrilo delovanje naših poslancev, je izreklo neomajano zaupanje Jugoslovanskemu klubu, osobito njegovemu načelniku dr. Korošcu in se je izjavilo tudi, da soglaša s taktiko, ki jo je klub vodil zadnji pol leta. Posebno so ljudje zadovoljni, da se je odpravila prijava vina, da se je popolnoma odpravila carina na galico, da se je žnižala. dohodnina skoro za eno tretjino, da se je desetek za mala in srednja kmetska posestva med starši in otroci za slučaj smrti popolnoma zbrisal, pri prevzemanju ali nakupu pa znižal za eno tretjino oziroma za polovico. Da so naši poslanci rešili Sloveniji deželno premoženje, znači velikansko pridobitev za nas. Če ne bi naši poslanci v dveh kratkih mescih nič druga dosegli, kakor te stvari, že znači to za naše kraje ogromen uspeh v gospodarskem oziru. Ljudje so odkrito izražali svoje zadovoljstvo z našo stranko in njeni voditelji in pov-darjali, da je treba, da se to delo čimprej zopet uspešno nadaljuje. Za Žebotom je govoril še oblastni poslanec in tajnik Ovčar o delovanju in važnosti oblastne skupščine. — Po shodu, ki je potekel lepo mirno, smo se zbrali člani krajevne organizacije in zaupniki k posvetovanju o važnih zadevah. Poslanec Žebot nam je dal razna pojasnila. Osobito smo govorili o nujno potrebni regulaciji Drave, ki pri Sv. Martinu in Vurbergu trga najbolj rodovitno zemljo. Nadalje smo povdarjali, da je treba resno misliti na zgradbo mostu pri Dupleku. V to svrho se je sestavil iz domačih mož vseh strank odbor, ki ima nalogo- da vrši predpriprave. — Ob 11. uri se je vršil sestanek še v Spodnjem Dupleku pri g. Rojku.
Shod SLS se vrši v Pišecah v nedeljo 22. maja po ranem sv. opravilu v verandi g. Ivana Kostevc. Ker govorijo na shodu narodni poslanec Škoberne in oblastna poslanca Tratnik in Podvinski, vabimo na shod domačine in okoličane v obilnem številu.
Laško. Kdor bi mislil, da se naše ljudstvo ne zanima za javno življenje, bi se motil. V nedeljo, dne 15. maja se je vršil tukaj krasno obiskan shod SLS, na katerem sta govorila poslanec Deželak in dr. Godni*.
Vsiljivi agenti. Dasiravno smo že opetovano v »Gospodarju« opozarjali ljudi, naj ne nasedejo praznim obljubam tujih agentov, ki na židovski način ponujajo neke srečke in izvabljajo ljudem denar, vendar dobivamo vsak dan poročila, kako tujci-agenti goljufajo neuke ljudi, opozarjamo na sledeče: Če agentu plačaš aro 300 Din in mu daš svoj podpis, moraš nato še plačati 19 obrokov, predno so srečke tvoje. Tako je bilo n. pr. pri Sv. Barbari in Sv. Marjeti osleparjenih nad 60 ljudi. Vsi so mislili, da so s prvim plačilom vse plačali. Ako agentje niso povedali kupcem srečk, da je treba plačevati še mesečne obroke, ima vsakdo pravico terjati svoto, ki jo je plačal agentu na roko, od banke nazaj. Agenti so ljudem govorili, da dobi vsakdo, kdor hoče, denar pri Narodni banki ali Gospodarski banki v Mariboru nazaj, kadar hoče. To je laž. Navedeni banki nimata s to kupčijo prav nič opraviti. Radi tega je postopanje agentov goljufivo. Ljudje ne vedo nič o obrokih in tudi o vrnitvi zgoraj omenjenih bank ni prav nič res. Svetujemo vsem prizadetim, da takoj javijo orožniški postaji, kako so jih agenti prevarili. Svarimo pred temi ljudmi. Pazite, komu date svoj podpis in denar. — F. Ž.
Ubegli kačak. Iz mariborske kaznilnice je pobegnil dne 14. t. m. popoldne na 20 let ječe obsojeni kačak Ašim Kodrijevič iz kraja Repi pri Prištini v Južni Srbiji. Delal je v gramozni jami poleg kaznilnice in porabil priliko, ko paznika ni bilo v bližini, ter neopaženo izginil. V mariborski kaznilnici se je nahajal od 18. maja 1922 ter ima na vesti številne umore, rope in tatvine. Pobegnil je v obleki kaznjevcev, govori po arnavtsko in srbsko.
Zlata poroka. Dne 14. maja je slavil na Smolniku nad Rušami zlato poroko veleposestnik g. Franc Grizold s svojo ženo Jerco roj. Pajtler iz Št. Lovrenca na Pohorju. Jubilanta sta imela 12 otrok, od katerih se veseli njune zlate poroke še šest. Grizoldova hiša je znana daleč na okrog kot narodna, krščanska in v gospodarskem oziru napredna. Jubilantoma in celi družini Grizold ob slovesnosti zlate poroke častitamo prav iskreno!
Požar v Rušali. V sredo, 11. t. m. je nenadoma izbruhnili ogenj v gospodarskem poslopju g. Lingelja v Rušah. V par trenutkh je bilo celo poslopje, ki je bilo moderno in vzorno urejeno, v objemu plamefia. Rešiti so mogli komaj živino in nekaj strojev. Na kraj nesreče so prihitele štiri požarne brambe, ki pa niso stopile vse v akcijo, ker je bilo že prepozno. Kako je ogenj nastal, je uganka. Posebna nesreča je to, da je gospod Lingelj pogorel že v četrtič v sedanji gospodarski krizi. Pač težek udarec!
Velik požar v Jareninskem dolu. V pondeljek, okrog 3. ure zjutraj je nastal velik požar v Jareninskem dolu. Goreti je začelo s slamo krito poslopje posestnice Marije Gornik. Ker ni nikjer v bližini gasilnega društva, se je ogenj naglo širil in preden so pozvali potom najbližnjega telefona ki je skoro eno uro oddaljen od kraja požara, mariborsko gasilno društvo, ije bilo že celo poslopje v plamenih. Mariborski gasilci so bili obveščeni krog 5. ure in v nekaj minutah je odbrzela na mesto požara velika avtoturbina, ki je dospela ravno še pravočasno, ko se je ogenj že začel širiti na v bližini stoječo hišo, hlev in manjše gospodarsko poslopje. Iz bližnjega ribnika so bile takoj napeljane cevi in posrečilo se je rešiti ostala poslopja, dočim je poslopje, kjer se je ogenj začel, popolnoma pogorelo. Uničeni so poleg tega vozovi in poljedelski stroji, ki so stali v šupi. Škoda je zelo velika ter je le deloma krita z zavarovalnino.
Strašen roparski umor v Slovenskih goricah. Zadnja leta se je v Slovenskih goricah v okolici Jarenine in Sv. Jakoba zgodilo več težkih zločinov, ki so ostali še do danes nepojasnjeni. Omenimo samo strašen dvojeni umor posest-
Naša društva.
Prosvetna zveza v Mariboru — včlanjenim društvom.
Poizvedbe raznih društev ,sme li finančna kontrola ob društvenih prireditvah tudi gotove prispevke za poplav-ljence zahtevati, odnosno predpisovati, je finančno ravnateljstvo v Mariboru rešilo v smislu, da so prispevki za po-plavljence le prostovoljni darovi, katere smejo organi fin. uprave prevzemati in službenim potom odvajati, ne smejo pa te prispevke zahtevati. Ako bi finančna uprava od katerega društva določene prispevke za poplavljence zahtevala, naj se dejstveni slučaj takoj javi Prosvetni zvezi v Mariboru.
V društveni vestnik. Slov. katoliško izobraževalno društvo pri Sv. Barbari v Halozah. Slavju 1. maja je dalo društvo povsem prosvetni značaj. Ta pomembni dan smo ob 20 letnici župnikovanja preč. g. Jan. Vogrin posvetili g. jubilantu, da bi še mnoga leta v našem društvu pokroviteljski krepil ljudsko prosveto. Posvetili smo g. župniku dobro uspelo igro »Ljudmila«, ki jo je tudi veselo občinstvo vidno zadovoljno uživalo. Za ves moralni uspeh pa gre javna zahvala gospodič. vaditeljicama, ki sta bili pri negovanju igre neumorni. Slavje je končala primerna deklamacija, po kateri je društvo g. jubilantu v znak ljubezni poklonilo dehteči šopek.
I. koncert mariborskega pevskega okrožja se je vršil v nedeljo dne 15. maja. Povdarjali smo, kako velikega pomena je tak skupen organiziran nastop naših pevskih zborov, zato so se pa posamezni zbori tudi potrudili, kar so le mogli ter so s svojim nastopom pokazali, da jih vodijo spretni pevovodje in da pevci in pevke žrtvujejo veliko, da se navadijo podati pesem v vsej njeni lepoti. Moški zbor »Maribora« je zapel »Povejte ve planine« prav mogočno. Nato je prof. g. Bogovič nagovoril zbrane pevce in pevke ter občinstvo. V nagovoru je povdarjal lepoto slovenske pesmi, prosil vse, da jo ljubijo in gojijo, in to posebno po zborih in pevski organizaciji. Zbor iz Središča ob Dravi, pod vodstvom g. Filipiča, je prav občuteno zapel »Domovini« in »Naš prapor«. Opaziti je biio, kako zna zbor lepo prehajati iz močnega v tiho petje, da obvlada pesem popolnoma. — Pevski zbor od Sv. Martina pri Vurbergu, pod vodstvom g. Novaka, je najpreje zapel dve pesmi moškega zbora. • Čeprav maloštevilen moški zbor, je vendar zapel tako ubrano, da je bilo res prijetno. Ko pa je nastopil mešan zbor, si je marsikdo mislil, kako pa bo zdaj, ker je bilo nekaj mlajših deklic poleg. Toda razočarani smo bili. Tako so zapele, da smo še drugi dan govorili: »Ta soprani V Mariboru ga bi bilo težko najti!« — Moški zbor iz Konjic je nastopil s tako mladeniško navdušenostjo in zdravim, vedrim, a ubranim glasom, da ga je občinstvo z glasnimi živijo-klici pozdravljalo. G. Smo-gavee, ki vodi zbor, je lahko vesel, da razpolaga s temi močmi,
nic Weingerl, ki sta ibili ubiti s sekiro, dalje najdeno truplo neznanega moškega v Scherbaumovi šupi na Pesnici in še več drugih slučajev bi lahko navedli. In sedaj zopet se je v noči od pondeljka na torek zgodil še nov, še groznejši zločin, kojega povod je bil zopet pohlep po denarju, ki je zločince tako omamil, da se niso ustrašili niti pred strašnim dejanjem ubiti človeka, da zadoste svoji pohlepnosti. — Gostilna Nedeljko stoji v Jareninskem dolu precej v samoti. Vodil jo je gospodar Ferdinand Nedeljko, skupno z ženo Marijo. Imela sta več malih otrok; družina je živela v precejšnjem blagostanju. Nedavno je bil gostilničar od neznanega tatu okraden. Zmanjkala mu je ura in nekaj denarja. — V noči od pondeljka na torek pa je zadela družino strašna usoda. Neznani zločinci so se v temi splazili skozi okno ter napadli speče domače. S krampom ali sekiro so težko ranili ženo, ki je le slučajno ušla smrti s tem, da je najhujši udarec, ki bi ji bil razibil glavo, prestregla z roko. Misleč, da je že mrtva, so jo pustili onesveščeno v postelji, nato pa so odvlekli moža v kuhinjo. Kaj se je tu godilo, ne ve nihče, ker je žrtev roparjev, gostilničar Nedeljko bil najden zjutraj od sosedov le še malo živ, s popolnoma razbito lobanjo in polomljenimi udi. Roparji so na to prebrskali celo hišo, pobrali denar in izginili. Sosedje so v torek zjutraj našli žrtve roparjev ležeče v krvi. Takoj so obvestili orožnike, ki so poklicali rešilno postajo in detektive iz Maribora. Nedeljko je v bolnici takoj po prihodu umrl, žena bo pa najbrž okrevala. — Vodja mariborske policije, g. nadsvetnik Kerševan je poslal na mesto zločina dva detektiva s policijskim psom. Upati je, da bodo zveri v človeški podobi kmalu v rokah pravice ter prejeli zasluženo kazen.
Nezgoda osebnega vlaka. Nedeljski večerni osebni vlak Ljubljana—Maribor bi moral biti ob 10. uri v noči v Mariboru, a je pripeljal šele ob polnoči. Med potjo, in sicer proti postaji Ponikva 'je počila na stroju cev in se je potegnil vlak le še s težavo na postajo. Telefonirali so po rezervno lokomotivo v Celje, ki je bila k sreči zakurjena in je imel vlak le dve uri zamude.
Veliki romarski shod se bo vršil dne 28. in 29. maja na Ptujski gori. Od Male Nedelje in Št. Lovrenca bo šla procesija kakor navadno že 41. leto. Zbirališče pri Moravski kapeli ob pol 5. uri zjutraj. Romarji gredo črez visoki grič, Gomilo, Senčak k Sv. Lovrencu v Slov. goricah, kjer bo sv. maša ob pol 7. uri, druga sv. maša bo v Ptuju v minoritski cerkvi okoli 11. ure. Romarji se vabijo v obilnem številu. Zvečer, 28. maja bode na Gori krog cerkve rimska procesija.
Vlom v Grušovi pri Ptuju. V noči od 5. na 6. maja je bilo vlomljeno v zidanico gospe Emilije Rak iz Celovca v Grušovi pri Ptuju. Pokradena je bila posteljnina, zavese, obleka itd. v skupni vrednosti 3000 Din. Vlom so opazili naslednji dan sosedje ter obvestili orožništvo, ki pa vlomilcev še ni izsledilo.
Poškodbe vsled mraza v ormoškem sodnem okraju: V noči od 11. na 12. maja ije mraz uničil v ljutomerskih vinogradih okroglo 15% letošnjega pridelka. Popolnoma so po-zeble spodnje lege, znatno srednje, šparoni sem ter tja, celo v najvišjih legah. Ker je bilo zaroda povprečno le okrog 80% nórmala, bo poškodba po mrazu tem bolj občutljiva. V vsem okraju je popolnoma pozebel fižol, kumare in buče. Vse to se mora vnovič saditi. Silno je trpel krompir in koruza. Koruze bo letos približno ena petina. Zelo so trpele detelje, rdeča in črna, ki so bile letos izvanredno lepe. — Vsled mraza so se popolnoma vlegle in je predčasna košnja, nujna.
V Šalincih pri Ljutomeru je umrla vzgledna žena in mati Frančiška Slavičeva roj Karba. Svetila ji večna luč!
ker bo ta zbor gotovo žel še lepše uspehe! — »Maribor« pod vodstvom stolnega kapelnika g. J. Gašpariča je zapel živahno Na-pitnico in težke, a lepe Mokranjčeve srbske narodne pesmi II. »Maribor«, okrog 55 pevcev in pevk, je s tem pokazal, da je tekom dveh let, tako se je neki glasbenik izrazil, napravil kilometersk: napredek. Naj gre v tem smislu dalje, k vedno lepšim uspehom. — Vsi zbori so nastopili končno skupno, tako točno in tako ubrano, kakor da pojo že dolgo skupaj. In to bi morali slišati, kako je iz 100 grl donela lepa slovenska pesem! To bi morali slišati posebno tisti, ki so pozabili posetiti to prireditev, meneč: kaj bi, samo petje! Obisk namreč ni bil kljub reklami niti od daleč tak. kakor ga je ta koncert zaslužil. A to zborov ni motilo. Upamo pa, da se bo tudi med nami začela zopet ljubiti pesem, kakor pesem to zasluži! Vsem pevcem in pevkam, posebno gg. pevovodjem pa-iskrena vam zahvala! Veseli bodite, napredujte, lepo in veliko kulturno delo vršite!
Romarski izlet. Apostolstvo mož in mladeničev iz župnije Matere milosti priredi z drugimi možmi prosvetnih organizacij romarski izlet na Vnebohod Gospodov v Puščavo in Sv. Lovrenc na Pohorju. Med potjo si ogledamo elektrarno v Fali. Odhod s prvim vlakom ob 5.38 zjutraj. Priglase sprejema vodstvo Omla-dine vsaki dan od 6. do 7. ure zvečer v Cvetlični ulici 28. K prav obilni udeležbi vabi odbor, ker upamo, da dobimo polovično vožnjo, za katero smo zaprosili.
Blagoslovitev zastave. V nedeljo, 29. maja se vrši slovesna blagoslovitev nove zastave Prosvetnega društva v Melju v baziliki Matere milosti. Vsa društva mariborskega prosvetnega okraja se vljudno vabijo k tej izredni slovesnosti v spomin Cirilovega jubileja. Odbor.
Krščanska ženska zveza v Mariboru priredi 9. in 10. julija t. 1. izlet v Rajhenburg. Polovična vožnja je dovoljena na vseh postajah proti izkaznici, katero izda Krščanska ženska zveza vsakemu udeležencu proti plačilu 5 Din. Prijave do 15. junija in denar za izkaznice sprejema predsednica g. Katarina Bauman v Cvetlični ulici 23 v Mariboru. Odhod vlakov iz Maribora se bo pravočasno objavil v »Slovencu« in »Slov. Gospodarju«. K obilni udeležbi vabi odbor.
Slov. katoliško izobraževalno društvo »Skala« na G. Polskavi proslavi dne 22. maja 5 letnico ustanovitve. Spored: 1. Zjutraj ob 6. uri skupno sv. obhajilo in sv. maša. 2. Popoldne ob 2. uri slovesne večernice na to 3. ob 3. uri v Domu pri Zohrerju pozdravni nagovor, deklamacije in petje. 6. Prosta zabava na vrtu pri domu, pri kateri sodeluje pevski in tamburaški zbor. Prijatelji našega marljivega in vztrajno delujočega društva, pridite v obilnem številu, da tako podprete našo nadebudno in požrtvovalno mladino pri dobri stvari. Bog živi!
Mala Nedelja. Smeh je zdravju potreben. Zato pridite v nedeljo, 22. maja vsi v Društveni dom. Nastopita Pat in Patachon kot milijonarja. — Tiskanje bankovcev. Predstave: ob 3. uri in zadnja ob 7. uri zvečer.
Kapela pri Radencih. Naše Bralno društvo priredi v nedeljo, dne 22. maja popoldne, ob 5, uri v zdraviliški restavraciji gosp
Velika proslava Ciril-Metodovega jubileja za Spodnje Slov. gorice. Na Gomili, najvišji točki spodnjih Slov. goric, kjer se stekajo meje 4 župnij (Sv. Tomaža, Sv. Lovrenca, Sv. Jurja, Male Nedelje in skoro tudi Polenšaka in Sv. Andraža) in odkoder je prekrasen razgled po celih Slovenskih goricah, Prekmurju in sploh po celi nekdanji Panoniji, ki je spadala k delokrogu sv. Cirila in Metoda, se vrši na binkoštni pondeljek, dne 6. junija t. 1. velika proslava Ciril-Metodovega jubileja s slovesno službo božjo v ondotni kapelici, cerkvenim govorom in ljudskim taborom. — Podrobnejši spored še priobčimo. Za sedaj samo opozarjamo na, ito proslavo vse spodnje Slov. gorice, Dravsko in Mursko polje, Pesniško in ščavniško dolino.
Prebivalstvo ormoškega in ljutomerskega okraja si želi, da bi katera avto družba prevzela vožnjo med Ptujem, Ormožom in Ljutomerom v prvih popoldanskih urah, ker nam železniška uprava ne da potrebnega vlaka, ki je vozil lansko leto in še sedaj vozi samo do Ptuja. Ljudje, ki pridejo v jutro po opravkih v Ptuj, morajo do večera čakati, ker vlak odvozi pred 10. uro proti Ormožu in Ljutomeru. Avto, ki bi vozil okoli ene ure popoldne v tej smeri, bi se gotov izplačal. Prosimo naše gg. poslance, da nam posredujejo za vlak ali pa za avto.
Velika senzacionelna vloma v Turnišču. V noči med 11. in 12. majem sta bila izvršena v Turnišču v Prekmurju dva vloma, ki sta vzbudila v celi okolici pravo senzacijo. Ob pol 11. uri ponoči so prišli v vas Fr. Litrop, domačin, Št. Bizjak iz Zagreba, Ciril Stanek iz Hrastja, Filipič iz Des-njaka oboroženi z revolverji, bajoneti in ponarejenimi ključi. Ustavili so se pred Kardoševo gostilno. S ponarejenim ključem so odprli vrata mesnice in so se podali noter. Vzeli so velik kos špeha in do 2 litra mleka, ker so bili lačni in žejni. Ko so se najedli, so se podali na delo. Mesnico so oplenili in odnesli iz nje tri velike čebre masti in nad 50 kg prekajenega mesa. S tem plenom niso bili zadovoljni, marveč so vdrli v sosedno Boderjevo trgovino z usnjem. Stanek je imel nalogo, da odpre železni rolo. Ker s ključem ni imel sreče, je začel rušiti zid, dokler ni prišel do žleba. Druga ovira so bila steklena vrata, ki niso bila zaklenjena, marveč zaprta z zapahom. Ker je imel pri sebi steklorez, si je znal pomagati. Ko so bila vrata odprta, se je začela ple-nitev. Na voziček, ki so si ga pri sosedu »izposodili«, so na-tovorili nad 150 kg finega boks^usnja. S tem so se zadovoljili. Naložili so še meso in mast in so veselo odrinili proti Lipi. Pri Lipi jih je dobilo jutro, zato so plen skrili na njivah v rž in so čakali noči. Ko se je stemnilo, so nadaljevali pot proti Melincom. Tam so se zopet skrili. V skrivališču sta Litrop in Bizjak napolnila nahrbtnike z usnjem in vsi štirje so se podali na postajo Ljutomer, kjer so že prej našli kupce za usnje. Na postaji je Litropa neki domačin spoznal in ker je orožniška postaja v Turnišču že prej javila na vse strani, kaj da se je zgodilo, je začel sumiti, da nese on in tovariši ravno ukradeno usnje. V Ljutomeru je obvestil orožnike, nakar so ti Litropa in Bizjaka aretirali. Pri zaslišanju sta rekla, da sta usnje našla v rži. Na zahtevo orožnikov sta pokazala pot do skrivališča. Tam so našli še ostalo ukradeno blago in naleteli so tudi na Staneka in Filipiča, katera sta že pred Ljutomerom izstopila iz vlaka in se vrnila k plenu. Ujeti ju niso mogli, pač pa so zopet zaslišali Litropa in Bizjaka in ta sta svoje tovariše izdala. Začela se je gonja in kmalu so dobili oba v roke. Ker so bili vsi štirje skupaj in poiskan večji del ukradenega blaga, so natovorili voziček in začel se je pohod proti Turnišču. Glas o dogodkih se je že prej raznesel, zato se je kar trlo ljudi, ko so se soboto zvečer prikazali orožniki s štirimi tiči, ki so vlekli natovorjeni voziček. Na orožniški postaji je zopet bilo zaslišanje, drugo jutro — v nedeljo, pred mašo — pa so vlomilci, prav za prav pred očmi cele župnije v spremstvu orožnikov peljali usnje lastniku. Potem so bili odvedeni v zapor v D. Lendavo, kjer čakajo, da pravica izreče nad njimi svojo besedo. — Glede osebnosti vlomil-
cev je znano toliko, da so vsi dobro izvežbani v svoji stroki. Litrop je star komaj 25 let in je že pet let presedel v raznih zaporih in poboljševalnicah. Bizjak je še večji tiček. V ječah je presedel 15 let. Z Litropom se je seznanil v zaporu. Filipič pa je v Avstriji izvršil neki zločin, tako da je moral odskočiti. Načrt za vlom je bil skovan na Stanekovem domu. Da so prišli vlomilci tako hitro v roke pravice in da je večji del ukradenega blaga najden, je skoraj izključno zasluga domače orožniške postaje, ki je pod vodstvom komandanta, narednika Čebašeka dva in pol dni brez počitka bila na delu. Na tem mestu naj sprejme naše priznanje.
Vlak skočil s tira. Vlak, ki vozi iz Sušaka ob 21. uri 43 minut v Zagreb, je 12. t. m. imed postajama Draga in Sv. Kuzma skočil s tira. Vsled dima v 2 km dolgem predoru, je nastala med potniki, zlasti med ženskami in otroci velika panika. Le prizadevanju železniškega osobja se je zahvaliti, da se ni zgodila večja nesreča.
Hud potres v Beogradu. V nedeljo zjutraj so bili prebivalci Beograda že na vse zgodaj po koncu. Zbudil jih je hud potresni sunek, kakor ga že dolgo ne pomnijo. Prvi sunek je trajal kakih 7 sekund. Med tem časom se je zemlja neprestano in precej močno tresla. Čez kake pol ure se je sunek ponovil, vendar je bil slabejši in ni tako dolgo trajal. Nato pa so se ponavljali tresljali neprestano do 8. ure zjutraj. V potresni opazovalnici so zabeležili nad 30 večjih sunkov. Potres je povzročil več strahu, kakor škode. Ljudje so takoj po prvih sunkih pobegnili iz stanovanj na cesto, kar v nočnih oblekah, ogrnjeni v odeje in plahte ter s strahom pričakovali, kedaj se prične celo mesto rušiti. Ulice so bile polne vrvenja, kakor ob pustu in da je kedo, ne vedoč, da je potres, zašel med te na pol oblečene ljudi, ki so kričaje tekali okrog, bi mislil, da je v norišnici. Toda ijaposled, ko so uvideli, da se le nočejo hiše začeti podirati, so zopet polagoma izginili v hiše, se spravljali spat in ulice so postale prazne, pa ne za dolgo. Hip na to je potresel mesto drugi sunek, zopet so se ceste napolnile z begunci, v nekaj sekundah je bil celi Beograd zopet na cesti. Pogum-nejši so se podali nazaj v hiše ter se vračali z odejami in posteljnino in se nato odpravljali spat na dvorišča in v parke. Še do devetih dopoldne so se sprehajail Beograjčani po ulicah v copatah, spodnjih oblekah in zaviti v plašče in odeje. — Škoda od potresa je precej znatna. Porušenih je brezštevila dimnikov, razpokali so stropi in stene na večnadstropnih hišah, težje pa sta poškodovani poslopji dveh ministrstev. V ministrstvu zabavne zgradbe so se porušili stropi ter zasipali vse akte, ministrstvo za zunanja dela pa je bilo tudi znatno poškodovano, ker je počilo zidovje od temelja do strehe. — Hujše nego v Beogradu so potres čutili v okolici. Središče potresa je bilo v okolici Gornjega Milanovca, kakih 300 km od Beograda, kjer je bil potresni sunek najhujši. V Belem polju pri Milanovcu se je porušilo več hiš, ki so pokopale pod ruševinami prebivalce. Bilo je več mrtvih. Precej močni sunki so se čutili tudi v Kragu-jevcu, čačku, Kruševcu, Valjevu, Obrenovcu in Užicah.
Zadnji Čarugov tovariš pod ključem. Naši čitatelji se bodo še sigurno spominjali slovitega slavonskega razbojnika Čaruge, ki je toliko let strašil po Slavoniji ter naposled našel smrt pred dvemi leti na vešalih v Osjeku. Polagoma se je posrečilo poloviti vse njegove pajdaše razen enega, ki se je imenoval Prpič s priimkom »mali«, v razliko od Prpiča »velikega«, ki je bil skupaj s Čarugo obešen. Prpič »mali« je pobegnil takrat, ko je bila cela banda zajeta ter se skrival potem po raznih krajih Hrvatske kot delavec. Kmalu mu je pa delo pričelo presedati, zopet je zbral tolpo zločincev in izvršil več težkih zločinov. Zadnji njegov zločin je bil drzni rop v gozdu Brezovica pri Sisku.
Maršika v Radencih dve igri. Mladeniči uprizorijo šaljivo burko: iKrčmar pri zvitem rogu», dekleta pa ganljivo igro v petih dejanjih: »Roka božja«. Pričakujemo, da se bodete te prireditve vsi prijatelji [poštene zabave v obilnem številu udeležili, tembolj, ker je čisti dobiček namenjen za nov oder in ker ob času kopališke sezone, ki se je že pričela in bo trajala do meseca oktobra, ne bo več take prilike, za uprizoritev kake igrë v Radencih.
Središče ob Dravi. Orliški krožek Središče uprizori v spomin Ivane d'Arc v nedeljo, dne 29. maja krasno zgodovinsko igro: »Junaška deklica». Igra nas povede v dobo, ko je pretila francoski državi nevarnost od strani Anglije in Burgundske. In to državo je rešilo gotove pogube ubogo kmetsko dekle po imenu Ivana. Lepo je razvita ta zgodovina in junaštvo pogumne deklice o imenovani igri, zato vabljeni vsi od blizu in daleč k mnogoštevilnemu posetu. Začetek ob 8. uri zvečer v Krekovi dvorani. Vstopnina: sedeži po 8 in 6, stojišča 3 Din. Bog živi!
Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru uprizori na Vne-bohod t. j. 26. t. m. krasno igro v petih dejanjih »Mala pevka», spremljano s petjem. Nato še sledi burka enodejanka »Kje je meja«. K najobilnejši udeležbi vabi odbor. Začetek igre bo ob pol 4. uri popoldne.
Šmartno ob Paki. Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 22. majnika zgodovinsko poučno predavanje »Francoska revolucija». Govor bo pojasnjevalo 58 lepih skioptičnih slik. Predavanje se vrši ob 3. uri popoldne v stari šoli. Vstopnina za povrtnitev stroškov, kakor zadnjič. Člane in goste prigrčno vabi odbor.
Vojnik pri Celju. Tamburaško društvo »Edica«, Medlog pri Celju uprizori dne 22. t. m. v posojilniški dvorani v Vojniku ob 3. uri popoldne igro: »Zloba in zvestoba«, drama v štirih dejanjih. Cenjeno občinstvo in vsi prijatelji tamburaške godbe, prisrčno vabljeni.
Književnost.
Kraljestvo božje, 3. številka, je ravnokar izšla. Vsebina je izredno bogata in zanimiva, in sicer: Iz skupnega pastirskega lista jugoslovanskih škofov. — Utrip vstaja-jočih (pesem). — Temelji krščanske obnove. — Vzhodna cerkev. — Krščanska Rusija bo vstala. — Posvečenje škofa Kurteva v Rimu. — Slomšek vabi. — Liturgiono gibanje. — Iz življenja: Bog in razum. Vpliv verne žene na drugoverca. Pravoslavna gospa za pogosto sv. obhajilo. — Razgled po katoliškem svetu. — Vesti s krščanskega Vzhoda. — Mali apostoli: Veliki namen slovanskih otrok. — Glasnik. — Slovstvo. — Cerkveni koledar. — Listnica uredništva. — Na Velehrad. — Na platnicah. — List stane 10 Din letno in se nafoči pri upravi, Maribor, Koroščeva ulica 12. Dobi se še 1. in 2. številka. Naročajte in širite Kraljestvo .božje!
Prva številka »Naših goric«, glasila Vinarskega društva v Mariboru je izšla 11. t. m. v dvojnem obsegu in s pestro vsebino. Ker po sklepu eksekutive društva dobe glasilo samo oni, ki so plačali članarino v znesku 20 Din, vabimo vse vinogradnike, ki še niso člani, da pristopijo k Vinarskemu društvu. Vse gg. zaupnike, ki so prejeli od društva nabiralne pole za nabiranje novih članov, vljudno prosimo, da pošljejo čimprej društvu nabiralne pole s številom do sedaj prijavljenih članov, da se jim more poslati glasilo; nabiranje članov pa naj uspešno nadaljujejo.
ZVEZA SL. VOJAKOV IZ SVETOVNE VOJNE V LJUBLJANI.
VABILO k proslavi odkritja spominske plošče v Petrovčah vsem padlim vojakom Lavantinske škofije, ki se vrši na slovesen način v četrtek, 26. maja 1927 na Vnebohod (v slučaju slabega vremena, ako bi že dne 25. maja trajno deževalo in ni upati na lep dan, se proslava vrši dne 29. maja 1927).
Dopoldanska proslava "se začne zjutraj ob 'A9. uri ter traja cerkveni obred do poldne. Med drugim je sv. maša na prostem, govori vojnega kurata č. g. Bonača in predsednika ZSV g. majorja Colariča, slovesno od-™" "" kritje spom. plošče ter mrtvaške molitve za vse padle vojake cele Lavantinske škofije.
Popoldan se vrši veliko zborovanje vseh bivših vojakov iz svetovne vojne ter igra »Kalvarija«, velika bojna igra v petih dejanjih. I. dejanje s vrši ob mobilizaciji 1914, II. dejanje pri kadru, III. dejanje na gn-liški fronti, iV. dejanje na fronti na Doberdobu, V. dejanje v fašistovskem robstvu.
Ta igra se vrši že na predvečer dne 25. maja za domačine ter okoličane Žalca in Petrovč.
Prebivalci Lavantinske škofije se vabijo, da poselijo ta dan starodavne Petrovče, posebno se vabijo bivši vojni tovariši, vsa društva, ki imajo zastave, naj pridejo z istimi, katere naj imajo žalne trake. Vabijo se vsa Udruženja vojnih invalidov, dalje vsi sorodniki in svojci padlih, vsi vojni kurati ter člani ZSV od blizu in daleč, da se snidete skupaj kot bratje ter se spominjate svojih tovarišev, ki so padli kot žrtve grozne svetovne vojne.
Ob tej priliki sporočamo, da je ministrstvo sa-obračaja v zadnjem trenutku odpovedalo polovično vožnjo. To vas pa naj nikakor ne moti ter pridite vkljub temu od vseh strani v obilnem številu.
Staroslavne in znamenite Petrovče Vas bodo sprejele kot brate in sestre ter naj nikdo ne izostane, nikdo naj ne zamudi slavnostne manifestacije, katera Vam bode gotovo ostala v najlepšem spominu.
Vsled tega kličemo: dne 26. maja 1927 na veselo svidenje v Petrovčah.
187	Zveza slov. vojakov iz svetovne vojne, Ljubljana.
IIMIIIIIIIIIIIIillllllllllUUIIIIIIl'IIIIIU
V zasedi je čakal s tovariši na sejmarje, ki so šli v Sisek na sejem ter jih olajšal za denar. Tega dne mu je padlo v roke par stotisoč dinarjev. Radi tega ropa so napravili, orožniki velik pogon skozi omenjeni gozd in res jim je padel v roke vodja roparjev — Prpič mali.
Strahovit glad v Hercegovini. Med najbolj siromašne dežele spada v naši državi Hercegovina. Samo golo kamenje nudi le malo prostora za saditev pridelkov. Najboljše dele njiv zasadijo Hercegovci s tobakom, od katerega so imeli nekdaj v Avstriji zelo lepe dohodke, toda sedaj je ravno tobak vzrok bede. Država namreč kupuje tobak od kmetov po nizkih cenah, toda še to kupnino je v nekaterih krajih dolžna za več let nazaj. Ni čuda, če je radi tega nastalo v Hercegovini strašno siromaštvo. Zadnje leto so povodnji uničile tudi vse pridelke, tako, da je sedaj v vsej Hercegovini zavladala strašna lakota. Vlada je bila na to nevarnost že opetovano opozorjena, toda šele sedaj, ko so pričeli ljudje od gladu naravnost umirati, se je zganila ter nakazala nekaj milijonov za najnujnejšo pomoč ubogemu ljudstvu.
Največja sreča vas išče, ako kupite srečke prostovoljnega gasilnega društva v Rajhenburgu, ker ima mnogo dragocenih dobitkov, in sicer: hiša s 4 sobami, kuhinjo in vrt z vodnjakom, nov šivalni stroj, novo moško kolo, 1 sod 100 litrov pristnega štajerskega vinčka, več parov novih čevljev, 1 zaboj 50 kg sladkorja, 1 vrečo moke 85 kg, 2 koži boksa, 1 kropon podplatov in še večje število dobitkov nad 100 Din vrednosti. Sedaj se še potrudite, dokler so še srečke na razpolago in pišite na društvo, da vam jih dopošlje. V slučaju, da vas naš potnik obišče, prosimo, da ga ne zavrnete, ne da bi kupili kako srečko. Sreča vas išče, nikar je ne zamudite. Dan žrebanja bode objavljen v vseh časnikih. Srečka stane 10 Din.
Pri žrebanju 5. razreda razredne loterije so bile na novo izžrebane dne 14. t. m. (6. dan) sledeče, v prodajalni Antona Golež, Marbori, Aleksandrova cesta 42 kupljene srečke: št. 34046 — 30.000 Din, št. 21848 20.000 Din in št. 10370 — 10.000 Din. V omenjeni trgovini je že bilo kupljenih več srečk, ki so bile izžrebane z visokimi dobitki in je radi tega bila v stanju, da je izplačala največje dobitke drž razredne loterije svojim cenjenim kupovalcem srečk. Največji dobitki V. razreda še. niso 'bili izžrebani, ker traja žrebanje še do do 31. t. m. Ni izključeno, da pripade največji dobitek srečki, kupljeni v zgoraj navedeni trgovini.	703
Poiftožni sluga za trgovino, nad 25 let star, v Mariboru stanujoč se sprejme. Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Gospodarja«.
Služba poslovodje za knjigoveznico Cirilove tiskarne v Mariboru se razpisuje. Prošnje je vložiti do 31. maja t. 1. na podpisano zadrugo. — Tiskarna sv. Crila v Mariboru, reg. zadr. z o. zavezo.
Za razvedrilo.
Rešitev političnih ugank. Po — li — ti — ka — se pokaže tako-le: Na papir napišeš črko k, to pa poliješ k vodo in tako pokažeš: politi k. — Šviga švaga ven čez prag — s kom tako? Z »Domovino«.
Nove uganke: Komu se odrtija ne šteje v greh? — Kaj se vzame, kjer nič ni in se dene, kjer je kaj? — Kdo največkrat poči, pa brez vsake škode? —
Kako se odpravijo gosenice na zelju? Sredi poldneva si obleči najtežji zimski kožuh in pojdi v zeljnik. Ko te bodo gosenice zagledale, bodo mislile, da je nastopila zima, pa bodo nagloma zbežale v zemljo.
Birmsko darilo. Revnega botra je prosil njegov birma-nec, ki je sicer dobil kot darilo lep molitvenik, kupljenega v Tiskarni sv. Cirila, to se razume — pa še lecta in sladkih reči, naj mu da tudi uro. Boter mu jo je obljubil: »Tako uro ti bom dal, da ti je ne bo treba nikoli navijati, nikoli b seboj nositi, da je ne izgubiš, in če se bo potrla, pa jo bodo drugi popravili!« Birmanec je bil zelo vesel. Na dan sv. birme je čakal, a do večera, do odhoda domov ure še ni dobil, pa je pri slovesu le vprašal: »Boter, kje pa je tista čudovita ura?« Boter pa mu je odgovoril: »Na stolpu naše cerkve, kar na njo poglej!«
Ljubeznjiv mož. Mož in žena, ki pa si nista bila prav dobra med seboj, sta šla v menežarijo gledat divje živali. Ko sta stala pred kletko, v kateri je rohnel razdražen lev, je rekla žena: »Kaj bi ti rekel, če bi lev zdajle planil iz kletke in me požrl?« Mož: »Dober tek bi mu voščil!« —
Gospodarstvo.
Spomladanski mrazovi
škodujejo komaj izklitemu življenju rastlin in v eni sami jutranji uri je lahko ves up naših marljivih kmetovalcev uničen. Najhujše je, ako nastopajo sredi maja, ko so vse rastline že pognale. Krompir in koruza sta že pogledala iz zemlje, žito lati in cvete, fižol, murki in buče že poganjajo, drevje cvete, ali že ima nežen sad, vinograd kaže svoje grozdeke in vse se veseli v toplem pomladnem solncu. Naenkrat pa privihra mrzlo leden piš iz severa, dež se vlije, morda celo pomešan s kašo ali točo in zdaj postane hladno, da si rad poiščeš zopet zimsko suknjo. S strahom pričakuje poljedelec vsak prihodnji dan. Marljivo gleda proti oblakom in prosi Vsemogočnega, da bi jih zadržal na nebesnem svodu, dokler se ne stopli in veter mu ugaja, ker si je svest, da odganja mraz. Toda vse zastonj. Oblaki se trgajo, postanejo tanjši in redkejši, veter ponehava in bleda luna gleda smehljaje na cvetočo in rastočo zemljo. Toplota pada od ure do ure in vzhajajoče solnce se čudi belemu prtu, ki je zastrl polja in travnike, gorice in sadovnjake. Slana! Topli pomladni žarki poljubljajo zopet poganjke, ki pa se več ne zmenijo za solnčni poljub. Venejo, za-črnevajo, umirajo! Vzela jih je slana — mraz. Z žalostnim srcem si ogleduje kmetic razdejanje noči in z vzklikom: Bog je dal, Bog je vzel, hiti na novo delo.
2e od pamtiveka pozna narod takozvane »ledene može« a imeni: Pankrac, Servac in Bonifac, katerim se še pridruži Zofija, dne 15. maja. Nekako ob tem času nastopa posebno rad mraz, kojega nastanek razlagajo učenjaki tako-le: Evropska celina se začenja spomladi segrevati od juga in posebno balkanski polotok, ogrska ravnina in ozemlje med Jadranskim in Črnim morjem se hitro segreje do Karpat in Alp. Vse začenja bujno rasti. Topli zrak pa je lažji od hladnega, barometer pada. Za zidom Alp in Karpatov tja do Sibirije in severnega Ledenega morja pa Se vlada hladno vreme in gostejši zrak, kar se kaže na visokem stanju tlakomera. Sedaj nastane katastrofa. Mrzli, gostejši zrak začne pritiskati k nam v obliki severnih vetrov, naš topli zrak pa učinkuje v severnih krajih kot jug. To gibanje zraka traja tako dolgo, dokler se zračni tlak ne izenači. Severni mrzli vetrovi, ki
so sami ob sebi suhi in brez oblakov, povzročajo v naših krajih nalive in nevihte. Nato pa postane vedro, brezoblačno. Zrak se umiri in veter potihne. S tem je podana podlaga za pomladanske mrazove, ki zahtevajo suhi zrak in vedro nebo.
Naša zemlja začne oddajati svojo toploto v neskončni, jasni in ohlajeni nebesni prostor. Tekom noči in proti jutranjim uram pade njena toplota večkrat pod ničlo, kar je usodno za rastlinsko življenje.
Letos se je ta zračni 'boj izvršil nekako z akademično preciznostjo. Slana je nastopila na dan sv. Pankracija v noči od 11. do 12. maja, dočim so prejšnje dni vihrali severni vetrovi, ter povzročili v naših krajih dež, ponekod celo točo. V tej noči pa so vetrovi utihnili, zrak se je pomiril in mladi mesec je sijal z jasne višine. Temparatura je padla v jutranjih urah ponekod na 5 stopinj pod ničlo.
Mnogi naši kmetovalci si ne morejo tolmačiti dejstva, da učinkuje mraz tako različno. V goricah so se našli primeri, da so meter višje stoječi trsi ostali nepoškodovani, dočim je pod njimi vse po zeblo. Celo nekateri posamezni fižoli in buče, ki so zelo občutljivi proti mrazu, so kazali v splošni moriji tako odporno silo, da rastejo veselo naprej. Kako to?
Splošno je znano, da je v nižavah in dolinah mraz najhujši. To se razlaga tako, da odteka pri ohlajevanju zemlje mrzli in zbog tega težji zrak v doline liki voda. Jezero mrzlega zraka postane vedno višje. Kdor je šel v pomladnih nočeh iz brega čez grabo, je občutil večkrat v dolini mrzel hlad, dočim je bilo na nasprotnem hribu zopet toplo. Kakor se začenjajo megle razvijati po dolinah in nastopajo vedno višje in višje, tako je tudi z mrzlim zrakom. Meter višine že odloča za pozebo. Posamezne rastline pa so tudi več ali manj občutljive napram mrazu. One, ki rastejo na suhem, so bolj trpežne, nego one, ki imajo vlažno zemljo itd.
Pomladanski mrazovi so strah in trepet vseh kmetovalcev; posebno vinogradniki se jih boje bolj nego vsake druge nesreče.
Iz Ljutomerskih goric. Mraz, ki je nastopil v noči od 11. na 12. maja je tudi po naših lepih goricah povzročil Občutno škodo. Višje ležeči vinogradi so ostali sicer nepoškodovani, spodnji deli nasadov, ki segajo v doline, pa so pozebli. Ponekod je trpelo samo nekaj spodnjih redov, drugod pa je segal mraz do polovice goric. V dolinah je pozebel krompir, koruza, fižol itd., s čimer so posestniki in viničarji tembolj prizadeti, ker so se radi lanske slabe letine morali krompir in fižol odtrgati od ust, da so ga imeli za seme. Denarja pa tudi primanjkuje za nabavo novega semenja. Državna pomoč bi bila nujno 'potrebna, povzročena škoda pa se naj preceni radi odpisa davkov.
Iz Haloz. Mraz je po goricah povzročil občutno škodo. Nižje lege so pozeble, srednje do polovice in samo višji vrhovi so ostali nepoškodovani. Čeravno imajo posamezni posestniki več ali manj škode, se v splošnem vendar lahko reče, da je mraz uničil 15 do 20% trsov. Ker je v Halozah nastavek tudi slab, pomeni ta pozeba silen udarec za uboge vinogradnike, ki nimajo drugih dohodkov. Pod goricami v najnižji legi imajo viničarji navadno svoj košček eemlje za fižol, grah, krompir itd. Kar je gledalo iz zemlje, je pozebla Ker ni denarja in semena za obnovitev vsled lanske slabe letine, se prosi za državno podporo.
Ptujsko polje, 15. maja 1927. Iz došlLh poročil smo doznali, da je zadnji mraz uničil ves fižol, krompir, koruzo in tudi vrtne pridelke. Brajde okoli hiš, ki so dajale za domačo pijačo, so popolnoma uničene. V koliko je pozeblo žito in drugo klasje, se še ne ve. Tudi sadno drevje je trpelo.
Poročila iz drugih držav:
Iz Budimpešte poročajo, da je mraz naredil občutno škodo, ki se še ne da preračunati, na žitnih poljanah. Okopavine so po-eeble. Vinogradi so zelo trpeli in cene vinu se dvigajo.
V Nemški Avstriji je mraz uničil vse spomladne posevke. Hudo so baje tudi trpeli sadovnjaki. Slive so požoltele, kar znači, da jih je v nežni mladosti uničil mraz. Vinogradi so večinoma uničeni.
NAZNANITE ŠKODO, KI JO JE NAPRAVILA SLANA.
Slana je zadnje dni prejšnjega tedna napravila po vseh krajih, osobito pa v mariborskem okraju gromno škodo. Krompir, fižol, koruza, in druge rastline na polju, so tako uničene posebno po nižjih legah, da bo treba njive cznova preorati. Mnogo so trpeli vinogradi, huieljski in drugi nasadi. Strokovnjaki trdijo, da je tudi rž tako poškodovana, da letos ni upati na kako letino. Megla in mraz sta baje uničila nastavek zrna. Ker na kako podporo pri sedanjih žalostnih razmerah sploh ni misliti, svetujem gg. županom in občinskim tajnikom, da takoj naznanijo okr. glavarstvu in tudi davčnemu okrajnemu oblastvu, da je mraz uničil v občini vsem posestnikom te in te poljske sadeže, vinograde itd. Naznanilo mora biti poslano davčnemu oblastvu in ne davčnemu uradu. Po zakonu mora dobiti davčna oblast tako naznanilo vsaj v 8 dneh, ko se je Škodo opazilo. V vlogi je treba navesti, naj davčna oblast upošteva škodo, povzročeno po mrazu, pri odmeri davkov. Priporočam pa, da naj gg. župani ne zamudijo 8 dnevnega naznanilnega roka. Ob enem priporočam, da so posestniki, katerim je n. pr. slana popolnoma ali pa vsaj v veliki meri uničila vinski pridelek, tudi sami prijavijo davčni okrajni oblasti nastalo škodo. Vloga naj se glasi:
»Davčno okrajno Oblastvo v
Mariboru.
Naznanjam, da mi je mraz v času od .... do
...... 1927 uničil v mojem vinogradu pare. štev. . . .
letošnji pridelek tako, da ne bo letos prav nobenega dohodka iz vinograda (ali pa: pridelek je uničen do 60% — 80%). Prosim, da se ta moja prijava upošteva »n ae mi odpiše zemljiški davek ter se ogromna škoda, ki me je zadela, upošteva tudi pri dohodnini, ker letos ne bo iz vinograda niti toliko dohodkov, da bi bili kriti stroški Obdelovanja.
Datum.	Podpis.
Potrdilo občinskega urada.«
Opozarjamo pa še enkrat, da je treba ta naznanila napraviti takoj in tako, da dobi davčna oblast to prijavo vsaj 8 dni potem, ko Ije nastala škoda.
Franjo Žebot, narodni poslanec.
Kmetijska podružnica Maribor in okoliš vabi na predavanje in praktično razkazovanje, ki se bo vršilo v nedeljo, 29. t. m. na Srednji vinarski in sadjarski šoli. Gg. ravnatelj Andrej Žmavc in profesor Jožef Priol bosta razpravljala v vinarstvu in sadjarstvu stvari, ki so baš zdaj zelo važne. Naj noben ud podružnice tega pouka ne zamudi. Eačetek ob 9. uri dopoldne.
Kmetovalcem iz občine Rečica na Paki in okolice, kateri so se obrnili na podpisanega, da izposlu|jem brezplačen zdravniški pregled in zdravljenje metljavosti pri goveji živini, poročam, da je oblastni odbor na mojo tozadevno vlogo pripravljen razdeliti potrebno adravilno sredstvo »Di-stol« revnejšim posestnikom živine brezplačno, deloma za polovično ceno, deloma za znižano ceno. Račune za preiskavo se naj oblastnemu odboru v Mariboru predloži. Ker državna uprava ne pošilja živinozdravnikov več brezplačno, naj vsak prizadeti pokliče najbližjega živinozdravnika; — omenjam, da je mesto istega v Šoštanju zasedeno in se lahko tega tudi pokliče. Tozadevni dopis št. 710-27 leži na občini Rečica na Paki.
Veliki živinski sejem se vrši dne 25. maja pri Sv. Urbanu nad Ptujem.
Kmetovalci iz Laškega in okolice, pozor! V nedeljo, dne 22. t. m., ob pol 9. uri dopoldne se bo vršilo v šoli v Laškem posvetovanje in predavanje glede organizacije prodaje in uporabe odvisnega mleka v laški okolici. Pride mlekarski strokovnjak iz Ljubljane. Kmetovalci in gospodinje, ki ne morete mleka primerno prodati v Laškem ali drugod, se vabite, da ise zanesljivo udeležite posvetovanja, pri katerem se bode ugotovilo, kako bi bilo mleko najbolje vnovčiti. Razmotrivalo se bo o zbiranju, pohranjevanju in ev. odpošiljanju svežega mleka, o izdelovanju »joghurt-kislega (bolgarsikega zdravilnega) mleka za kopališča, o izdelovanju finega čajnega masla itd. — Wernig, lanet. ref.
Dražba vožnje gramoza na okrajne ceste v ptujskem okraju se vrši na okrajnem zastopu v Ptuju v pondeljek, dne 23. majnika 1927 ob 9. uri dopoldne. Vsak izdražitelj ima položiti pred dražbo 10% kavcijo od izklicne cene. — Dražbeni pogoji so na vpogled na okrajnem zastopu med uradnimi urami. Pismene ponudbe morajo biti pravilno kolekovane ter s kavcijo vred položene na okrajnem zastopu do 21. majnika 1927 do 12. ure.
Mariborski trg, dne 14. maja 1927. Trg je bil kakor po navadi jako dobro založen in zelo živahen. 21 slaninarjev je pripeljalo 42 zaklanih svinj na trg, katere so prodajali po 10.50 do 27 Din za kg na drobno in po 15 do 17 Din na debelo. Domači mesarji so ostali pri svojih dosedanjih cenah. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 700 komadov. Cene so bile piščancem in ko-košem 17.50 do 50, racam, gosem in puranom pa 35 do 100 Din komad. Domačim zajcem 15 do 25, kozličem 50 do 100, grlicam 30 do 35 Din za komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompir (30 vozov) se je prodajal po 9 do 11 Din mernik oziroma 1.50 do 2 Din za kg, novi krompir je bil dražji, in sicer 10 do 12 Din za kg. novi krompir je bil dražji, in sicer 10 do 12 Din za kg. Karfiol 3 do 15, glavnata solata 1 do 3 Din komad, česen 11 do 18, čebula 5 do 7, kislo zelje 3 do 4, kisla repa 2, maslo surovo 40 do 44, kuhano 45 do 48, čajno 50 do 60, med 30 do 35 Din kg; mleko 2.50 do 3, smetana 10 do 15, oljčno olje 28 do 36, bučno olje 20 do 24 (v prodajalnah 15 do 18) Din liter, sirček 1 do 8 Din hlebček, jajca 0.75 do 1.25 Din komad, špargelj 20 Din, grah v stročju 8 do 10 Din, fižol v stročju se je prodajal po zelo visoki ceni, in sicer po 32 Din kg. Sadje: jabolka 5 do 10, črešnje 20 Din kg (pretečeni teden so se prodajale po 40 Din kg), limone 0.75 do 1, pomaranče 1 do 3 Din komad, datelji 24 do 36 Din kg. — Cvetlice 1 do 6, nagelčki 3 do 6 Din komad. Z lonci vred 25 do 50 Din komad. — Lesena in lončena roba 1 do 100 Din komad; brezove metle 2.25 do 5, sirkove metle 6 do 8, lesene grablje 6 do 8, vile za seno 8 do 10 Din komad. Leseni vozički 150 do 300 Din komad. — Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 11. t. m. je bilo 12 vozov sena, 1 voz slame, v soboto, 14. t. m. pa 22 vozov sena, 4 otave, 2 stelje, in 17 slame na trgu. Cene so bile senu 55 do 75 dinarjev, otavi 55 do 60, stelji 25, slami 25 do 35 Din za 100 kg. Slami tudi Din 1 do 1.50 za snop.
Pisma iz domačih krajev,
Svečina. Slana dne 13. in 14. maja je napravila tudi pri nas v Svečini v nižjih legah ogromno škodo. Uničen je po nekaterih vinogradih kar celi letošnji nastavek na trti, ozir. letošnji vinski pridelek. To pomeni naravnost katastrofo za dotičnega kmeta, ker je vinarstvo v našem kraju glavna panoga kmetijstva, od katere dobiva kmet glavne dohodke. Že od leta 1886 naprej ni bilo pri nas tako hude pozebe kot letos. V letu 1902 je napravila slana le ob spodnjih obronkih nižjih vinogradov nekaj škode. Zopet se je pokazalo, koliko so višje ležeče gorice več vredne od nižjih.
Ruše. Dramatični odsek Prosv. društva priredi v nedeljo, dne 22. t. m., ob 8 uri zvečer v dvorani g. Črnka Finžgarjevo igro »Veriga«. Prijatelji odrske umetnosti vabljeni! — Slana je — kakor drugod — tudi na našem polju napravila mnogo škode. — Izletniki že v obilnem številu posečajo naš kraj. Posebno šolske mladine pride pod vodstvom svojih učiteljev in profesorjev mnogo. Troje je, kar zanima tujce: krasna izletna točka za ture na Pohorje, tovarna za dušik s svojimi — rekli bi peklenskimi pečmi, kjer človek občuduje izume moderne električne tehnike in slavna, starodavna, krasna ruška cerkev Matere božje, ki slovi daleč na okoli kot božja pot. Dobre železniške in avtobus zveze dajejo posebno Mariborčanom priliko, da izrabijo nedeljske popoldneve za izlete v Ruše in k Ruški koči. Posebno mnogo prihaja avtomobilov in motociklov, da postaja njihovo drdranje že zoprno!
Šmartno pri Slov. Gradcn. Dne 10. maja smo spremili k zadnjemu počitku zaslužnega farana Iv. Jehart iz Brd. Bil je skrben gospodar in velik prijatelj hiše božje. Dolgo let je opravljal službo ključarja pri sv. Andreju. Po njegovem prizadevanju je bila preslikana ta lična cerkev in tudi tlakovana. Naj mu ljubi Bog na priprošnjo sv. Andreja dodeli večni raj za njegova premnoga dobra dela. — Radosti polna hoče biti nedelja 29. maja. Ta dan bo praznovala Marijina družba 20 letnico svojega obstanka. Mladenke se bodo pripravile na to slovesnost s tridnevnimi duhovnimi vajami, ki jih bo vodil g. pater iz Celja. Krona slavnosti bo sprejem 22 novink in akademija, ki jo priredi Marijina družba s pestrim sporedom. V trajen spomin se bodo ob sklepu tudi posvetila vsa šmartinska društva božjemu Srcu.
Šmartno pri Slov. Gradcu. Redka slavnost se je vršila dne 14. maja v Šmartnem. Velezaslužnemu gospodu nadučitelju v pokoju Simonu Šalamunu so gg. župani občin Šmartno, Legen in Golavabuka poklonili v znak zahvale za njegovo 35 letno požrtvovalno delovanje na šmartinski šoli — diplomo častnega občan-stva vseh treh občin. V lepem številu so slavju prisostvovali obč. odborniki, ki so razen par izjem po večini vsi njegovi učenci. Slavnost, katero je še posebno povzdignil svojo navzočnostjo starosta lavantinske škofije, zlatomašnik, veleč. g. dekan Ivan Lenart, je otvoril šmartinski g. župan Sotl Ferdo s podelitvijo diplome — umetniško delo akad. slikarja g. J. Kosa. Kako se je priljubil šmartinskim faranom g. Šalamun, so dokazali odlični govorniki, kakor veleč. g. dekan, ki je obujal spomine na njuno skupno delovanje v prid Smarčanom in na težka leta ob preobratu, o katerih dokumentirajo preluknjani zidovi šmarskih hiš, predvsem župnišča. V glavnem govoru pa je legenski župan gosp.
Franc Hribernik kot načelnik krajnega šolskega sveta obrazložil dolgoletno težavno delo g. Šalamuna pri šoli, krajnem šolskem svetu, pri občini, predvsem v vojnem času, ko je z neverjetno drznostjo kot narodnjak ščitil domačine. Zahvaljeval se mu je za njegovo nesebično delovanje, pri katerem je sivolasi g. Šalamun skoro popolnoma pozabil na sebe. Tudi fantje pod vodstvom g. J. Krpača so se v pevskem zboru zahvalili in častitali slavljencu »po svoje«, kakor se je gospod pevovodja izrazil. Ob splošnem, najboljšem razpoloženju se je vzdignil slavljenčev prijatelj gosp. Ivan Kollman ter mu v izbranih besedah čestital. Plemenit, kakor je, je vedno šel vsakomur na roko, pomagal vsakemu, rad ogovoril vsakega, za kar je bil celo zavrnjen od nekega tukajšnjega »Lohinteligenta«, češ, kaj boš govoril z vsako kmetico, to ni za inteligentnega človeka. — Lepi pojmi o inteligenci. — No, kar svet stoji, se še menda ni drznil nihče kakemu 70 letnemu izkušenemu starčku in vzgojitelju mladine predavati o inteligenci. G. Šalamun, tisočkrat hvala za vse, kar ste storili za nas. Čeprav se odselite od nas, dologletno Vaše tukajšnje delovanje nas druži, ostanite z nami, saj Vas vsak pošten šmartinski faTan ljubi. — Šmarčan.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Umrl je najstarejši mož cele župnije, užitkar Andrej- Ozel iz Župeče vesi v 88. letu starosti. Starček je še do zadnje jeseni marljivo pomagal delati, drva sekati in tudi kositi. — Malo prej je v isti vasi umrla ena najstarejših žen, Marija Bauman v 81. letu. Naj v miru počivata. — Slana je seveda tudi tu napravila veliko škode. — V svrho regulacije naših voda in potokov se je letos že vršila komisija; toda ko bi le kmalu učakali uspeha, da bi bili naši travniki in večkje tudi njive vsaj nekoliko zavarovane pred vednimi poplavami!
Muretinci. Hiralnično društvo v Muretincih ima svoj redni oibčni zbor v nedeljo, 22. t. m. po rani sv. maši pri Sv. Marjeti niže Ptuja v gostilni g. Miki. Na sporedu: Sprememba pravil, volitev novega odbora.
Veržej. Praznik Marije Pomočnice bo slovesno praznovan dne 29. majnika. Prihod romarjev, spovedovanje, vaja srečne smrti za sotrudništvo in akademija se vrši že 28. majnika popoldne. Praznik se bo končal nedeljo popoldne s slovesno procesijo, s koncertom in nastopom zavodovih telovadcev.
Mala Nedelja. Zlato poroko sta 9. t. m. slovesno obhajala zakonca Alojz in Marija Spindler pd. Sobotarova v Moravcih. Poročal ju je najstarejši sin, č. g. župnik pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju ob navzočnosti ostalih dveh bratov in njih obitelji z 10 vnuki ter lepega števila sorodnikov in sosedov. Zlatoporočenca sta za svoja leta še čila in sta s svojimi svati peš prišla v cerkev. Naj Bog zgledna zakonca še dolgo ohrani. Lepa slovesnost bo gotovo vsem ostala v veselem spominu.
Leskovec. Od 10. na 12. maja je močna slana napravila veliko škodo tudi po haloških goricah. Trsje, ki je letos vobče nastavilo malo grozdja, je v nižjih legah vse posmojeno. Mraz nam je vzel eno tretjino pridelka. 2e par let zaporedoma smo imeli malo vina, pa še ni šlo v primerno ceno. Seveda, ako se vino dela v kle teh vinskih trgovcev, potem pošteno blago ne pride do veljave! Ni čuda, da posestva lezejo v dolgove, mnoga pa tudi na boben! — Čitamo, da je v Hercegovini lakota. Tudi pri nas kmalu ne bomo imeli ne kaj jesti, ne kaj obleči in tudi ne s čim plačati dače! Žerjav, Radič, Pucelj, Prepeluh, naj pridejo gledat naše Haloze in vprašat nas uboge posestnike, potem pa ne bodo pisali, da se nam Slovencem dobro godi, da ima Slovenija izjemno stanje! Priporočamo se našim poslancem, naj se zavzamejo za nas uboge Halo-žane, ker takih, ki se z avtom vozijo v Ptuj gledat Radiča in še plačajo vstopnino, da vidijo to čudo Hrvata, je malo.
Sv. Barbara v Halozah. Pri Sv. Barbari v Halozah je bila po zeba, ki je oškodovala posestnike vseh petih občin v nižje ležečih vinogradih. Trsje je popolnoma suho in je škoda, povzročena za 2 leti. Prosimo poslance, da se zavzamejo za nas.
Špitalic pri Konjicah. Ledeni možje so se pri nas preveč postavili. 12. in 14. maja smo imeli tako hud mraz, kakor ga ne pomnimo tako pozno. Vinogradi v nizki legi so uničeni, krompir, fižol, koruza — naš glavni živež — vse je osmojeno. Ubogo ljudstvo! —
Št. Ilj pri Velenju. V nedeljo, 15. maja so učenci tukajšnje kmet. nadaljevalne šole priredili gledališko predstavo. Igrali so za kmetske razimere podučno igro »Prepirljiva soseda« in vojaško šaloigro »V ječi«. Pri tej priložnosti je imel ekonom iz Slovenjgradca g. Dolinar predavanje o kmetijskih rečeh, z ozirom na današnje kmetske potrebe. Vsa prireditev je bila dobro obiskana in se je obnesla v splošno zadovoljnost.
št. Janž na Vinski gori. čudne reči se dogajajo pri nas. Ker je raznovrstne divjačine med nami, je za spremembo vzel neki lisjak mesto piščet celo medvedko. Pa nič se bati. Za nevarnimi imeni bijejo jako blaga srca. Namreč: Ignacij Lesjak pd. Vrčanov iz Prelske je dne 9. t. m. poročil blago mladenko Marijo Medved pd. Podlumberžanovo iz zelo >črne« Črnove. Za cerkveno in narodno petje zelo vnetemu ženinu, ki podpira cerkveni in društveni zbor od svojega 15. leta s svojim lepim in izdatnim basom, je pevski odsek Bralnega društva poklonil po slovesni poroki zelo lepo voščilno pesem, v smislu blagih namenov gostoljubne Pod-lumberžanove hiše pa se je na gostiji nabralo 130 Din za Dijaško semenišče. Blagoslovila se je tudi podoba Srca Jezusovega in bo najbrž ta družina med prvimi, ki bo njemu posvečena. Po tej poti na mnoga srečna leta in desetletja!
Petrovče. Naš dan, vojni trpini, se bliža z brzimi koraki. Vsi, ki smo se rešili objema strašnega svetovnega požara in se vrnili na dom, pojdimo zahvalit se Mariji dne 26. maja v naše lepe Petrovče. Veleč, župne urade prosimo lepo, naj napravijo zbirko za ploščo nas Lavantincev; doslej se je odzvalo našemu povabilu komaj 13 župnij. Vsi pa agitirajimo, da bo ta naš dan res dan ljubezni in bratstva in da bo lepa Savinjska dolina sprejela vse sinove, ki so stali v bojnih vrstah iz mariborske oblasti. Pa tudi sosedni tovariši, prisrčno vabljeni! Tovariši, na veselo svidenje!
—	ZSV Pododbor za mariborsko oblast.
Laški okraj. V četrtek, dne 12. maja je mraz po srednjih legah napravil prav občutno škodo. Stari ljudje trdijo, da ne pomnijo tako strupenega mraza v tem času od leta 1866 na Urbanovo dne 25. maja.
Sv. Rupert nad Laškim. Ledeni možje pretečenega tedna so tudi nas obiskali, na Pankracijevo je slana napravila v nižje ležečih krajih velikansko škodo: fižol, koruza, in krompir je popolnoma požgan, trte, orehi, uničeni. Niti drevju, kakor hrastom, slana ni prizanesla. Lepo, prijetno vreme smo še imeli ter se veselili krasnih dni, a bilo je prezgodaj. Proti uimi seveda ni pomoči; a da pri občinskih volitvah ne bo iznenadenja in usode-polne nesreče, to pa lahko zabranijo brihtni, previdni in modri možje! — V Sv. Petru se je pretečeno nedeljo ponesrečil vrl fant Janez Lokošek, pd. Fleričev. Padel je z visokega kozolca, si stri eno roko, drugo izpahnil, izbil celo vrsto zobv in se sploh močno poškodoval; nahaja se sedaj v celjski bolnišnici. Vrlemu fantu želimo skorajšnje okrevanje. — V vinogradih se kaže letos čudna prikazen: mnogo naših lepih trt so kakor poparjene; videti je, da so bolne; kaj je temu vzrok? Ali bi se dala ta uima odpraviti.
—	Ker je slišati, da ta prikazen splošno nastopa, prosimo kakega veščaka, da nas pouči in nam svetuje, kako bi bilo mogoče pomagati! —
Sv. Krištof pri Laškem. Listi poročajo, da so baje tukajšnji samostojni demokratje zapustili Pribičeviča ter šli k Davidovi-čerim demokratom. Na svoji firmi so torej pridevek »samostojni«
izpustili, demokrati pa ostali. Kateri se je bolj veselil te prele-vitve naših dičnih liberalcev, ali g. Pribičevič, da se jih je izne-*>il, ali g. Davidovič, da jih je pridobil, ne vemo. Vemo pa, da so se krištofski in laški demokratje hudo zlasali med seboj, zato želijo razhoda. Vemo pa tudi, da jih bodo prve volitve spet zdru-fcile v boju zoper SLS.
Laško. Aprila je g. Mihael Hrastnik prevzel od dr. Roša ge-rentstvo laškega okrajnega zastopa, z gerentstvom pa tudi blizu milijon dinarjev dolga in neizplačanih računov. Gerentu je dodeljen sosvet 22 članov, in sicer gg.: Gustav Vodušek, Rudolf Ahac, Franc Žagar, Alojz Logar, Mihael Renko, Alojz Cestnik, Josip Goropevšek, Ignac Sitar, Ivan Jazbec, Julij Pomer, Metod Jenko, vsi iz trboveljske občine; potem Jakob Draksler, Blaž Babic, Rudolf Napret z Dola; Miha Obržan iz Briš, Anton Vrečko iz Lok pri Jurkloštru, Vinko Lapornik iz Št. Lenarta, Anton Bregar iz Gračnice, Janez Deželak in Blaž Zupane iz Laškega, Josip Lončarič od Sv. Jederte, Josip Kloc iz Hude jame. Finančni odsek je pregledal račune, ki so po uradni ocenitvi skrajno nepregledni in površni. Treba bo reda v računih in velike varčnosti, da se okrajni zastop izmota iz dolgov.
(Nadaljevanje dopisov glej na strani 7.)
Mala oznanila.
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda 75 par. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za odgovor.
fiirmfftm
Jetikal Znani zdravnik za pljuč ne bolezni dr. Pečnik sprejema ^etične v svojem zavodu Janina, zel. postaja Rogaška Slatina, Štajersko. Pridite na pregled!
599
Ugodna prilika! Kdor hoče svoj denar najbolj varno in najbolj plodonosno naložiti, naj kupi lepi mladi bukov in smrekov gozd, deloma že za sekati, ki obsega 18 ha 50 arov in 16 metrov, četrt ure od okrajne ceste in eno uro od kolodvora oddaljen, za kupno ceno 45.000 Din. Isto-tam prvovrsten travnik, ki meri 95, arov, na njem novo postavljena baraka za seno ob okrajni cesti se za 16.000 Din proda. — Oglasiti se je pri Ant. Kragl, gostilničarju in mesarju, Sevnica ob Savi.	675 2—1
Starejši hlapec h goveji živini se sprejme. Naslov v upravi.
711
Pridni in močni fantje od 18 do 19 let, z dežele, se sprejmejo kot učenci v pivovarni Tscheli-gi. Osebno se je predstaviti v
Éisarni Koroška cesta 2. Mari-or.	710
Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Franc Repič, sodar v Ljubljani, Kolizejska cesta 18.
705
"Učenec poštenih staršev za sli-ikársk oobrt se sprejme, Ift-ana in stanovanje V hiši. Učna doba 4 leta. Franc Ambrožič, slikar, Grajska ul. 2, Maribor. 717
Vajenca sprejme pekarna Ro-pan v Šoštanju.	657
Učenka za strojno pletenje se
sprejme takoj. Pogoji po dogovoru; za odgovor je priložiti znamko. Ponudbe na: B. Puš-nik, trgovina pletenin, Vojnik pri Celju.	708
Služba organista in občinskega tajnika na Tinju pri Slov. Bistrici je razpisana. Nastop službe 1. julija. Rokodelci imajo ►rednost. Župni urad Tinje na 'ohorju, dne 15. maja 1927. 695
Zastopnike in zastopnice za prodajo srečk na obroke išče Bančna poslovalnica Bezjak v Mariboru, Gosposka ulica 25.
684
Kmetje in hišni posestniki, pozor! Kdo zida in hoče imeti najcenejšo zidno opeko, naj se nemudoma obrne na stavbeno podjetje Dragotin Korošec — Šmartno ob Paki.	576
Vse vrste umetnih gnojil kakor superfosfat, kalijevo sol, apne-ni dušik, čilski soliter in to-maževo žlindro ima vedno po ugodnih cenah v zalogi tvrdka Lovro Pctovar, Ivanjkovci. 682
3—1
Orehov le», okrogel, od 35 cm sred. premera in od 2 m dolžine navzgor Ia kupi več vagonov tt. Al. Neudauer, izvoz lesa, G. Radgona.	664
Smrekov okrogli les, vsako množino kupi proti takojošnje-mu plačilu električna žaga M. Obran, Maribor, Tattenbachova ulica.	679 2—1
Kupim malo posestvo v okolici Maribora za 16.000 do 18.000 D. Naslov v upravi lista. 709
Želim kupiti manjše posestvo. Pismene ponudbe z navedbo cene. Anton Očko, Zlogona št. 11, p. Oplotnica.	68C
Proda se dobro ohranjen voz. Vrentuša Stefan, kolar, Tržaška cesta 6. Maribor.	661
Prodam novo hišo pri farni cerkvi s trgovskim lokalom, 3 sobami, nekaj zemljiščem. Matevž Mec, P od bo č, Poljčane. 671
Gostilna in tobakarna, 8 oralov zemlje, poslopje v dobrem sts nu, se proda radi preselitve. Natančno se se izve pri Francu Skrabl, posestnik in krojač, 2i če.	613
Velik gepl, malo rabljen proda Anton Korošec, Ptujska gora.
716
Prodam posestvo 19 oralov, obstoječe iz travnika, njiv, gozda in sadonosnika. Hiša je zidana, s štfrimi sobami. Rošpoh št. 5, p. Pesnica pri Mariboru. 713
Želim kupiti mali lojterski voz, ali garé s telegami za vinograd. Ing. Paliege, Maribor, Vrazova 9.	701
Umetni mlin in žaga z turbinskim pogonom, 2 para kamnov, pet parov valjčkov z lastno električno napravo na stalni vodi, se po nizki ceni dražbe-nim potom dne 28. maja proda. Interesenti se naj. oglasijo pri mlinu Kumparič na Razkrizju pri Ljutomeru, pošta Strigova.
706
Lep gozd za sekati, bukov, smrekov in borov les ca 5 Vi oralov v Ceršaku se proda. — Vprašati pri M. Jelenko, trgo-
vec, St. Ilj v Slov. gor.
691
Brezplačne prijave za prodajo in najem posestev, hiš, mlinov, žag, trgovin, gostiln, stavbišč, zlasti malih posestev, bližnja okolica Maribora, sprejema — Marstan — Koroška cesta 10-1.
715
Proda se Singerjev šivalni stroj z podolgastim oolničem, zelo dobro delujoč, sposoben za krojača ali šiviljo, vse vrste blago. Cena 900 Din. A. Anderluh, pos. v Cerovcu, p. Rogaška Slatina.
694
Viničarsko posestvo, 2% orala zemlje, zidana hišica, eno uro od Maribora, primerno za rokodelca ali vpokojenca, se proda. Naslov v upravi.	698
Posestvo, 9 oralov, tudi vinograd z vilo pri Mariboru, se proda V Cankarjevi ulici št. 10, pritličje._697
Prodam malo hišico v sredini vasi v ravnini, Vi ure od postaje Poljčane, za 6000 Din, več se izve pri g. Metodu Rebernak, Lušečka vas 18, p. Poljčane.
69)
Pozor kovači \
Proda se brzo vrtalni stroj — Schnellbohrmaschine — 1 brusni kamen kompleten 1.20 m visok 12 cm širok, 1 tračna žaga kompletna, vse v dobrem stanu. Tržaška cesta 8, Maribor, nasproti bolnice._690
Oglasi v »Slov. Gospodarju« imajo najboljši uspeh!
ii/J« APOLO
I
predvaja od četrtka naprej
BEX HUR
Predstave dnevno ob pol 6. in 9. uri z ¡zborno godbo. V nedeljo prva predstava ob pol 3. uri.
Cene niso zvišane!	Nezamudite prilike!
največji film sedanjosti
			
		■mm:;	rm- .¿k ""b.-
Wa AIIV Ali A.
Rodbina Kaloh se zahvaljuje vsem, ki so spremljali na zadnji poti našega rajnega sina in soproga, gospoda
Adolftt Kaloh
tajnika prostovoljnega gasilnega društva v Studencih,
in vsem, ki so darovali lepe cvetlice in vence.
Studenci, 10. maja 1927.
700
Tovarna ogledal in brušenega stekla „KRISTAL" d, d. v MARIBORU
s p r e j m e s junijem 1.1.
mJ j| © ITI O USl
ista morata biti 14 let stara, popolnoma zdrava, z dovršeno osnovno šolo, kar morata dokazati s spričevali, od dobrih staršev in poštenega značaja. Reflektante naj predstavijo starši ali varuhi v pisarni tovarne, Koroška cesta 32, od 8. do 9. ure predpoldne 23., 24. in 25. t. m.	714
ZA BIRMO
si lahko nabavite ure, zlatnino, srebrnino in sploh vse kar rabite po znižanih cenah v RAZPRODAJI URARJA
LOVRO STOJEČ, MARIBOR
—- •	JURČIČEVA UL. 8 704 __-
pn Zagrebu Hrvatska, 42» C termalna voda in blato, zdravi reutnp. išias, ženske bolezni itd. V pred- in posezoni znatni popust otó redne sezonske cene, poleg tega še poseben dogovor za 20 dnevne; bivanje za paušalno ceno od 1280 Din (stanovanje, kopelj, oskrba, vse pristojbine in zdravnik). Početek sezone 15. majnika. Podrobna obvBstila in prospekte daje kopališka uprava. 52»
IZ J AYA
Podpisani Štefan Klaneček, posestnik, Dežno št. 31,. p. Podlehnik, obžalujem žaljivke izrečene glede Erneste Hren, posestniškega sina v Gorci ter se mu zahvaljujem., da je odstopil od zasebne tožbe.
692	Štefan Klaneček.

Zadruga sodavičarjev za Slovenijo v Ljubljani
opozarja odjemalce svojih izdelkov ter ostalo občinstvo, da steklenice sifonov in pokalic, katere imajo, ko so prazne, vrniti, da iste vrnejo gostilničarjem ali drugim, od katerih jih prejemajo ali pa naravnost prizadetim sodavičarjem. Nedovoljeno in kaznjivo je prodajati te vrste steklenic, katere so last sodavičarjev, je to drag inventar, s katerim morejo obratovati. Prosi se občinstvo ter javno varnost, da vse zgoraj navedene zlorabe steklenic naznani gornjemu naslovu ali pa prizadetim sodavičarjem.	699
ŠKORCI NAPOL ZASTONJ
se proda okoli 1000 komadov zaklopnih lesenih stolov na Teharski stolarni. Istotam se izredno po ceni radi posebnih razmer prodajo tudi drugi raznovrstni bukovi stoli za sobe, gostilne in vrte.
Reflektanti naj se obrnejo na naslov
„ZAVORA*' CELJE ?07
Svarim tem potom vsakogar, stopiti na otok v Dravi, katerega z mojim posestvom v davčni občini Pobrežje druži brod ter odvažati les ali kakoršnokoli škodo delati na kulturah, ker bi bil sicer primoran zoper dotičnega sod-nijsko postopati.	702'
Lekarnar Maks Konigv
w
,;». '■••CM .r«,/	V- '	V^ílfe?:»
■ ; ■•> v.- r p.,	'/;,... t,*'- '-, <• »-lia ..• '. «?- . ..•• -<V-. - <'4i* 'r '
Ne zamenjajte našo staro firmo
WORS(HE&PREAC MARIBOR
samo Gosposka ulica si 8
tam kjer
visi
714
vam priporoča po najnižjih brezkonkurenčnih cenah sukn» za obleke, kakor vsakovrstno manufakturao blago ter tka nine za perilo in lepe
NOVOSTI ZA BIRN80E
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBlíDÜ BBBRR B
B
HcgnnR^^
Vam priporoči svojo bogato zalogo steklene In pocelanaste posode, «ve-tiljk, ogledal, raznovstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna
steklarska dela. — Najsolidnejše eene in točna postrežba. Na drobno in na debel«.	Na drobn« in na debel«.
TE2AK0V0 HRANILNO IN ZDRAVIL. OLJK ZA «IVINO
je najboljše sredstvo za okrep-ljenje zahirane živine, o čeme« govori že več sto pohvalnic. Naročite za poskušnjo vsaj en© ročko od 5 kg za 125 Din pri tvrdki
M. TEŽAK, ZAGREB,
244 Gunduličeva 13.

Potrtega srca naznanjamo, da je umrl naš pre-blagi častiti gospod župnik
FRANC PLANINC
član krajnega šolskega sveta, član načelstva Kmetske hranilnice in posojilnice pri Sv. Bolfcnku, podpredsednik podružnice društva »Krščanska šola« itd.
Umrl je v soboto, 14. maja 1927 ob 11. uri dopoldne. Pogreb je bil v torek, 17. maja 1927 ob 10. uri dopoldne pri Sv. Bolfenku pri Središču ob Dravi.
Videli smo ga v dušnopastirskem delu med nami in mu ne moremo biti nikdar dovolj hvaležni.
Videli smo ga v dolgotrajnem trpljenju težke bolezni, vdanega v voljo božjo in smo ga pomilovali in
občudovali.	. .
Za obilno plačilo pri Bogu in za njegov večni mir bomo pa mi molili. Sv. maše zadušnice se bodo opravljale v naši župni cerkvi.
Sv. Bolfenk pri Središč« ob Dravi, 14. maja 1927. " Jože Breznik,	Filip Pokrlvač,
"načelnik cerkvenega	Peter Habjanic,
konkurenč. odbora;	, cerkvena ključarja;
vsi faranl.


i
Potrtega srca javljamo vsem članom in prijateljem, da je mirno v Bogu po dolgem trpljenju zaspal naš bivši dolgoletni član načelstva, preč. gospod
FRANC PLANINC
župnik pri Sv. Bolfenku na Kogu
dne 14. maja 1927. Pogreb se je vršil v torek, 17. maja 1927. Bodi mu ohranjen za njegovo nesebično delo Časten spomin. Njegovo delo bo poplačano od Vsemogočnega!
Sv. Bolfenk pri Središču ob Dravi, 14. maja 1927.
Načelstvo in nadzorstvo Kmetske hranilnice in posojilnice Sv. Bolfenk pri Središču.

ji.. . Jà •■!.
Sv. Ana v Slov. goricah. V nedeljo, dne 8. maja je Katoliško prosvetno društvo ponovilo zgodovinsko igro »Roza Jelodvorska«. Kljub neugodnim razmeram je prav dobro izpadla. Hvala prisrčna zavednim in požrtvovalnim sosedom Benedičanom, ki so nas v tako lepem številu posetili in nam tako krasne pesmi zapeli.
Ptuj. (Žrtev alkohola.) V nedeljo se je v gostilni Zoreč v Štukih pri Ptuju ob 10. uri zvečer odigral žalosten dogodek, ki izvira iz preveč zavžitega alkohola. Med drugimi gosti je sedel v gostilni ruski begunec Nikola Medvedjev, miren in simpatičen mož, s svojo ženo, tukajšnjo domačinko, ter svojim otrokom. Med plesom je prišlo med njim in nekim okoliškim fantom do prerekanja, v katero so posegli tudi pri sosednji mizi sedeči vojaki, ki so se odločno postavili na stran Rusa, ki ni zakrivil prepira. Pričela se je bitka s kozarci, ugasnili so luč in v temi se je boj nadaljeval. Takoj ob začetku spopada sta oba vojaka odšla v vojašnico po patruljo, predvsem radi tega, ker je bil s kozarcem ranjen narednik, ki je sedel v njihovi družbi. Medvedjev s svojo ženo in otrokom je tudi šel z njima. Pri vojašnici je Nikola odslovil svojo ženo, češ naj gre domov, on hoče sam spremiti patruljo do gostilne, nakar se takoj vrne. Odšel je v smrt. Ko je patrulja prišla do gostilne, so se začuli streli, skozi prsi zadet se je zgrudil Medvedjev in je kmalu izdihnil. — Tudi v Podvincih pri Ptuju v gostilni Korenjak je to nedeljo praznovanje majskega drevesa zahtevalo kri. Dva z noži narezana fanta ležita v ptujski uolnici. Eden se bori s smrtjo.
Majšperg. Dne 9. maja smo spremili k večnemu počitku našega blagega g. nadučitelja Josipa Lovrec. Bil je, bi rekel, vzor učiteljev. Do kratkega časa še si ga videl vsako nedeljo in praznik v zakristiji z molekom in molitveno knjigo v roki. Večkrat mi je pošepetal na uho, če je koga opazil samo na enem kolenu klečati, rekoč: »To jaz najtežje vidim in se sploh ne spodobi.« Bil je delaven človek, zraven pa skromen. V politiko se ni vmešaval. Izšel je gotovo iz dobre hiše, ker še ima enega brata nadučitelja že v pokoju in enega brata župnika v Ljutomeru. Istotako je tudi on skrbel svojim in našim otrokom za dobrobit v prihodnjosti, bodisi v telesnem ali dušnem oziru. Deloval je pri nas skozi 23 let neumorno; skoraj ga ni več kmeta, kateri bi ne bil njegov učenec. Zanimal in podučeval je kaj rad o kmetijstvu, sadjereji, čebelarstvu itd. Močne postave, zdravega telesa je bil, a mnoge skrbi do svojih in naših otrok v njegovem poklicu, dolgotrajna neozdravljiva živčna bolezen gospe žene, ga je gospodarsko in telesno pohabila ter ga tudi končala. Zbolel je na jetiki, ki ga je po mučnem trpljenju nam iztrgala takorekoč iz rok, previdenega z zadnjimi tolažili. Kako je bil priljubljen vsem faranom, je pokazal javno dan, ko so ga hodili kropit, še bolj pa njegov pogreb. Številni avtomobili in vozovi, ki so prihajali celo jutro od vseh strani, ter nebrojni venci in šopki nebrojnih prijateljev, znancev in sorodnikov glasno pričajo, da je bil mož na pravem mestu. Da se je sprevod tako v redu vršil, gre zasluga načelniku kraj-nega šolskega sveta g. A. Svaršniku. Zastopan je bil občinski, šolski in cerkveni odbor po večini, šolska mladina, učiteljsko društvo z vencem, orožništvo iz Ptujske gore, finančna straža, vojaki na dopustu itd. Domači pevci in učiteljstvo mu je prekrasno zapelo dve žalostinki. Pri odprtem grobu mu je govorila v slovo učenka Gajser, tovariš nadučitelj Muzek od Sv. Vida in gospod župnik brat iz Ljutomera, kateri je sprevod vodil. Pri govorih in petju ni ostalo nobeno oko suho, plakalo in žalovalo je staro in mlado. Resnično, takega pogreba še Majšperg ni videl. Ti pa, dragi Joža, kakor smo Te po domače nazivali, spavaj sladko in mirno v naši gomili, mi vsi pa bodemo za Te prosili, da se enkrat vidimo v kraju, kjer žalosti ni in ne tuge, v svetem raju. — Tvoj osebni prijatelj Sestržki.
Majšperg. Pri nas je hlapca pri Vidu Purg konj udaril na čelo tako, da je nezavesten obležal ter je bil prepeljan v ptujsko bolnico.
Sestrže. Dne 11. maja se je priklatil neki pes na Sestrže ter obgrizel eno oseb o in enega psa. Zasledujejo ga s puškami. Gotovo je bil stekel, ker se je brez vzroka zaletel v vsacega.
Sv. Andraž pri Velenju. Dragi »Slov. Gospodar«, tudi ti izvoli dati naši nepozabni rajni gospodični Anici med svojimi dopisi nekaj prostora, ki sa ga je brezdvoma zaslužila, saj je bila večletna učiteljica naših otrok, učiteljica naša. Ljubili so jo otroci, ljubili smo jo iz srca vsi. To ljubezen smo pokazali, ko smo jo v nepričakovano obilnem številu spremili na njeni zadnji poti. Č. g. eupnik je šel tja s šolsko mladino, ki je ob grobu jokala kot da se poslavlja od svoje mile mamice zadnjikrat. Sicer pa nobeno oko ni ostalo suho. Bridko je bilo od Tebe, draga naša gospodična slovo, tem bridkeje čuti to izgubo tudi naša DZ. Tudi nam si biti dobra učiteljica. Sedaj Te ni več nikjer. Kje naj iščemo sveta ? Vemo sicer kje si, kje sniva Tvoje truplo, toda grob je zaprt, zaprte Tvoje prijazne oči in tam tfohni tvoje nekdaj tako blago srce. Toda kaj tožim — saj še živiš, pa še lepše, boljše življenje tam pri Mariji. Saj si ravno za njen mesec, mesec najlepšega cvetja zletela k nji, tja h Kraljici maja. Lepe rože, krasno petje, lepota nedolžnosti, to je hil Tvoj najljubši raj na zemlji, pa tu je dolina solz — šla si tja obhajat neskaljen večnolepi majnik me.l angelske krilatce, med rože, ki ne zvenejo nikdar, cveto vso večnost. Draga gospodična učiteljica Anica, kličejo Te Tvoji žalostni otročiči, kliče DZ., 'kličemo vsi, spavaj sladko. Na svidenje nad zvezdami. Preč. g. dekanu in ostalim sorodnikom pa naše iskreno sožalje!	DZ.
Sv. Peter v Sav. dolini. Imamo prav bojevito učiteljico Franjo Novak. Pred dvemi leti je udarila Trglavovega fantka po licu, da se mu je vlila kri in je moral radi telesne poškodbe nekaj časa šolski obisk ostaviti. Sedaj v maju pa je pripeljala našemu gosp. poštarju, bivšemu orožniškemu postajovodji krepko klofuto, m a opljuvala obraz in ker ga z dolgimi nohti ni mogla po licu kraspati, je pa vzela metlin držaj, da ga švrkne. Gospod poštar ima dolžnost, da poštno blagajno z zatvorom hišnih vrat po noči pred morebitnimi dolgoprstneži ščiti; zato je hotel na večer glavna vrata hiše zakleniti. Sostanovalka, ki ima itak ključ, gospodična Novak pa je hotela drugače. Zato je na lopi krepko po nemško vzkliknila: da habns eine! pa je gospodu poštarju res eno gorko priložila. Prej je zaušnica stala pet forintov. Koliko stane z nemškim vzklikom pobarvana zaušnica sedaj v času spremenjene valute, pa ne bomo pozabili Gospodarjevim bravcem poročati.
Kalobjc pri št. Jurju. (Smrtna žrtev mesečnosti.) V župniji Kalobje pri Št. Jurju ob južni železnici se je zgodil slučaj, ki je redka prikazen in zasluži, da ga beleži kronika izrednih nesrer. Pri prevžitkarju Andreju Mrazu na Kalobju sta spala skupaj oba domača sina Jože in Alojzij. Kakor je že navada na kmetih, je stala tudi ta postelj tik ob oknu. V noči 6. t. m. krog pol 12. ure je starejši brat vstal ter šel ven iz hiše. Ko se vrne v sobo, vidi postelj prazno, okno odprto, brata pa nikjer. Sele čez nekaj časa sliši pod oknom bolestno ječanje in klicanje na pomoč. Ko je zopet zapustil sobo ter šel pogledat za izginulim, se mu je nudil grozen prizor: Jože je bil pod oknom v groznih bolečinah in dobesedno nasajen na kol. Po odhodu brata je namreč Jože v mesečnosti nenadoma vstal ter skočil skozi okno. Pod oknom so bila zložena drva in podprta s precej zaostrenimi koli. Na enega od teh kolov se je nasadil Jože, in sicer tako, da mu je obtičal pri anetju še en del lesa v drobovini. Previdli so ga hitro z zakramenti za umirajoče in ga takoj drugo jutro odpeljal iv Celje, kjer i« kmalu podlegel groznim bolečinam. Ponesrečenec je bil star Uomaj 25 let.
Januš Goleč:
Zobe je pozabil doma.
Ko sem kaplanoval v predvojnih časih na hribovskem Remšniku, smo prištevali k izobražencem naše stalne mize v krčmi pri cerkvi tudi Harlakovega čevljarja Hanzla. Prav v čislih je bil po celi župniji, ker je razumel svojo obrt, bil priden delavec in samskega stanu. Živel je skupaj s svojo priletno materjo v Harlakovi kajši pod cerkvijo. Mati, ki mu je gospodinjila, se je vedno bolj starala in prigovarjala sinu, naj bi si izbral ženo, ker ona ne bo dolgo več. No, naš Hanzl je sicer rad govoril o ženskem spremstvu skozi življenje, vendar matere ni posluhnil glede že-nitve, ker je znal, kolika pokora sta dve ženski pri mali kočuri in še manjšem gospodinjstvu. Kakor hitro je izselila smrt mater iz Harlakove kajše, je sklenil tudi naš Hanzl, da postane še taisto zimo zakonski mož.
Krčmar, mi smo mu rekali virt, mu je izbral nevesto v sosedni župniji na Kapli. Kaplčanke so bile na glasu kot lepe, bogate ter brze za gospodinjstvo.
Stalno omizje pri virtu je sklenilo, da se podamo: Hanzl, virt, njegov brat Peter in moja kaplanska malenkost na Kaplo v ogledi, in sicer še pred Božičem. Prvotno smo obljubili, da bomo molčali o našem ženitovanjskem načrtu in to osobito napram ženskam, vendar se je raznesla govorica: šoštar Hanzl se bo ženil na Kapli, in to pri Bir-tičevi Liziki. Nikdo ni sumil na kak neuspeh in celotno naše omizje je bilo prepričano, da bo že pred pustom gospodinjila v Harlakovi kajši Kaplčanka Lizika, katero je poznal na videz edini virt.
Prav debeli sneg je pokrival pred Božičem leta 1912 Remšnik in celi Kozjak. Mrzlega, vedrega jutra smo se zbrali pri virtu, da jo mahnemo na Kaplo po nevesto za našega Hanzla. Ženin je tičal v novi obleki, novih čevljih, pod novim klobukom in je imel tudi košate mustače namazane, da so dišale ter štrlele po koncu. Starešina virt je ogledoval svojo žrtev od vseh strani, bil je glasno zadovoljen z zunanjostjo in pripomnil pri odhodu:
»Hanzl, med potjo ti bom dal še en dober nauk, katerega si dobro porini v uho in pamet.«
Mrzlo je bilo, da nam je škripalo pod nogami, ko smo •se poglabljali v grabe in lezli navkreber proti Kapli. Hanzl je stopal tik za virtom v pričakovanju nauka iz njegovih ust, katerega si bo moral dobro zapomniti. Govorili smo med potjo veliko in še le pri povzdigu na zadnji klanec, ko smo že videli kaplanski zvonik, se je obrnil starešina proti ženinu z resno opazko:
»Hanzl, šikan si danes od nog do klobuka. Veš dobro, da nimaš v obeh čeljustih niti enega zoba in da ti prikrivajo to za ženina veliko napako košate brke. Lepega obraza si, če imaš zaprta usta, ako pa odpreš lape (usta), se ti raztegnejo do ušes in ti je videti prav do goltanca. Za ženina je ena najlepših lastnosti, ako je pri snubitvi lepo tih in pusti govoriti spremljevalce. Ti mi danes vpričo neveste nimaš ziniti niti besedice, da ne bo zbegnila pred notranjostjo tvojih ust. Lizika pred poroko ne sme videti, da nimaš niti enega pravičnega zoba, po poroki se bo že privadila tudi temu nedostatku. Ti se izvoljenki na lahno smehljaj, jo pogladi po roki ter jej od časa do časa po-mežikni z očesom, a lape (usta) drži zaprta za glasno govorjenje.«
Tako se je glasil edini ženitovanljski poduk, katerega je zabičal našemu ženinu preizkušeni starešina. Hanzl je obljubil popolno pokorščino v veri: virt že ve, kaj govori, saj je gonil že bogzna koliko Remšničanov na ogledi po obeh bregovih Drave.
Ko smo prisopli na Kaplo, sem ostal jaz v krčmi in le oni trije so se podali na nevestin dom, ki ni bil daleč proč od gostilne. Čakal sem vendar le nekaj ur, predno so se vrnili ogledniki na kosilo. Že koj prvi pogled na došle me je prepričal, da so opravili dobro, ker se je virt zadovoljno muzal, Hanzl že držal nevesto za mezinec na roki. Prišla je zraven še nevestina mati in starešina nas je vse posadil za pogrnjeno mizo. Ženinu nasproti je sedela na moje ¡začudenje nevesta, poleg mene Hanzil, med virtom ter Petrom stara Birtička.
Res lepa je bila Lizika. Večja od Hanzla, rdeče zdravega obTaza liki binkoštna zrela črešnja in že njeni beli roki sta mi povedali, da mora biti po poklicu šivilja. Ko se je nasmehnila, je ikazala bele zobe, ki so bili gotovo vsi njeni.
Molili smo, jedli in še le po končanem kosilu pri kozarcu vina sem zvedel, da je cela ženitvahjska zadeva v čisto ravnem tiru in se bo treba samo še pogovoriti o malenkostih, katere bo prenesla nevesta iz Kaple v remšniško Harlakovo kajšo. Doto ter balo je narekoval Birtički starešina; Peter ter jaz sva zabavala nevesto; Hanzl je tiščal obe roki v žep in bil tako zaljubljen, da se je potil curkoma. Govorili smo mi trije ogledniki, stara Birtička je prikimavala, nevesta se je nasmihala pritajeno ženinu, le ta se je samo potil in molčal, držeč se virtovega nauka: Ne odpiraj lap, dokler ne bo Lizika čisto tvoja!
Virt je bilo celo tako previden starešina, da je beležil pred Birtičko črno na belem, kaj vse bo dala hčerki, da ne bo pozneje po poroki nepotrebnih prepirov radi višine dote in obsega bale. Ko je bilo vse napisano, je čital na glas pred podpisom zapisnik, da bi bili vsi lahko priče glede vsebine ženitovanjske pogodbe. Zapisnik je bil prečitan in prva bi ga naj podkrižala Birtička. Stara je že držala za pero, vsi smo gledali na njeno roko, pa je izvlekel Hanzl obe roki iz žepa, ju položil na mizo, odprl usta na široko ter globoko kot Postojnska jama in uprašal na glas:
»Moti, ka — pa — tisto — šekasto — kravo — mi — bote — tudi — dali?«
Birtički je padel peresnik iz roke, nevesta je pre-bledela, Hanzl je zapiral ¡Kičasi usta, le starešina je siknil:
»Ferdamani todl!«
Nevesta si je nategnila škrica na ruti, vstala, nekaj pošepnila materi in vrata so se zaprla za njo. Hanzl je imel zaprte lape, je rival roki v žep, a Birtička ni hotela dokončati že začetega križa na ženitovanjski pogodbi. Lizike ni ibilo več nazaj in stara je bila resnega mnenja, da je sploh ne bo, ker je pozabil ženin doma vse zobe!
Si pač lahko predstavljate nas osmešene oglednike, ko je še stara smuknila pri vratih in je zabijal starešina skesanemu Hanzlu v uho: Ferdamanega todla, ki ni mogel držati lap niti do podpisa pogodbe.
Ceho je moral plačati mesto užaljenega virta šoštar, ki je imel do nas vseh le eno prošnjo: »Ne povejte sramote nikomur.«
Vsako predpustno nedeljo so čakale radovedne Remšničanke na Hanzlov oklic, toda zaman. Mi ogledniki smo tolažili vse radovedneže, kar še ni, bo! O izvanredni odklonitvi smo molčali, ker bi se bila sicer tudi nam smejala cela župnija in to celi predpust, ki je bil ravno taisto leto posebno dolg.
Ravno na pepelnično sredo proti večeru sem pil pri virtu v krogu vsakdanjih prijateljev čaj, ko je vstopil, Hanzl in opomnil krčmarja, naj mu da one težko okovane čevlje, da mu jih bo pozadelal nocoj. Rane na čevljih je motril Hanzl, pri vratih kuhinje ga je opazovala virtova dolgoletna dekla Lona.
O Loni se je govorilo, da je hrepenela po posesti šo-štarjevega srca, a on ni maral za njo, ker mu je bila preveč jesenska ter vsiljiva. Naenkrat se je ta Lona nasmehnila pri pogledu na Hanzla, ki se niti zmenil ni za njo, stopila k njemu, ga potrepljala po rami in pripomnila škodoželjno ter glasno:
»Hanzl, ko boš šel v drugič se ženit na Kaplo, ne smeš pozabiti doma zob.«
šoštar je zasadil svoj pogled v zbadljivko, košate mustače so se mu stresle v vzbujeni jezi, pograbil je okovani čevelj za sprednji del in siknil:
»Kaj si rekla, baba?«
Lona se je še enkrat nasmehnila ter ponovila:
»'No, kaj boš hud, saj ti je rekla Birtičeva Lizika, da te noče, ker si pozabil kot ženin zo . . .«
Ni utegnila končati celega stavka, že se je razlegel glasni: čap! Lona je kriknila na ves glas, izpljunila kri in po tleh je nekaj zaškrebetalo, kakor bi izsipal drobne kosti.
Z okovano peto preko ust udarjena je vpila od bolesti, Hanzl je položil čevelj na mizo s pripombo:
»Sedaj boš tudi ti lahko pozabljala zobe doma!«
Harlakov Hanzl je plačal na sodišču izbite Lonine prednje zobe, a od onega pepelničnega večera ga ni podražila nObena Remšničanka na glas, ker je pozabil kot ženin na Kapli zobe doma na Remšniku!
7
I / i
f0 Neutrujeni
veseli kadar so
Palma
pete na I čevljih
Molitvenik — najlepše birmsko darilo.
Vsem botrom in botram priporočamo, da dajo namesto ali pa vsaj poleg drugih spominkov na sv. birmo gotovo tudi molitvenik. Ker pa je na dan sv. birme najbolj nerodno se prerivati pri stojnicah in knjige pregledovati, zato si raje kar naročite katerega izmed sledečih molitve-nikov iz Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5:
Pri Jezusu, rd. obr. 9 Din, zl. obr. 15, 28, 38, 42 30, 54 Din.
Ceščena Marija, rd. obr. 16 Din, zl. obr. 18, 19, 47, 52 Din.
Rajski glasovi, zl. obr. 39, 43, 46, 52, 58, 62 Din.
Nebesa, naš dom, zl. obr. 52, 60, 68, 80, 90 Din.
Oče naš, rd. obr. 8.75 Din, zl. obr. 22, 30, 35 Din.
Angelček, rd. obr. 7.50 Din, zl. obr. 26, 32, 23, 34, 40 Din.
Kam greš, rd. obr. 10 Din, zl. obr. 22, 30 Din.	•
Ključek nebeški, rd. obr. 20 Din, zl. obr. 25 Din.
K Materi, rd. obr. 21 Din, zl. obr. 25 Din.
Slava božja, rd. obr. 7 Din, zl. obr. 13, 15 Din.
Bogu, kar je božjega, rd. obr. 18 Din, zl. obr. 30 Din.
Kruh življenja, rd. obr. 12 Din, zl. obr. 28 Din.
Hoja za Kristusom, rd. obr. 16 Din, zl. obr. 24 Din.
Zdrava Marija, rd. obr. 15 Din, zl. obr. 22, 30, 40, 44 Din.
Jezus na Križu, rd. obr. 18 Din, zl. obr. 30 Din.
Bog s Teboj, zl. obr. 16, 18 Din.
Kvišku srca, zl. obr. 28, 43 Din.
Večna molitev, rd. obr. 40 Din, zl. obr. 60 Din.
Za Jezusom, zl. obr. 30 Din.
Svetilnik na morju življenja, zl. obr. 20 Din.
Zgodi se Tvoja volja, rd. obr. 22 Din, zl. obr. 50, 40 Din.
Isti molitveniki se dobijo tud v podružnici Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Aleksandrova cesta 6.
Birma se bliža!
P. n. Da si bodo zamogli tudi revni sloji nabaviti obleko, bodem prodajal sukno od 26 dinarjev naprej kakor tudi drugo jako dobro blago ter tkaniie za perilo in to po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah. — Se priporočil
J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17
I

Najbolje in najvarneje naložite svoj denar pri
H Okrajni posojilnici v Ljutomeru
r. z. z n. z.
K ki obrestuje hranilne vloge najbolje.
Tekoči računi.
E Posojilo na poroštvo, zastavo in vknjižbo.
Uraduje za stranke vsak delavnik od 8. JJ	do 12. ure.	59
OŠa) S (5 S3 t=) G=š3 £»«•] [S C
ü
[7!
m
Iii rr
lil
Dr. Ant. Mulej, odvetni v Mariboru
preseli svojo pisarno s 1. majem 1927 na ALEKSANDROVO CESTO št. 11, I. nadstropje. 603

Svetovno znano in preizkušeno
STYRIA- KOLO
na
12 mesečne obroke.
samo pri generalnem zastopstvu 84 B
ALOJZ USSAR
Maribor
Gosposka ulica 20 l.

KOSE
vseh najboljših vrst, vse zajamčene
SRPE,
motike in drugo poljsko orodje kupite po najnižjih cenah pri	986
Jos. Jagodič-u
Celje, Glavni trg
ODVETNIK
DR. R1HARD PINTAR
je otvoril pisarno
V CELJU
v poslopju Jadransko-podunavske banke. 642


Cirilova knjižnica
obsega sedaj sledeče zvezke:
Dr. Kari Capuder: Naša država (razprodano). Dr. Leopold Lénard: Jugoslovenski Piemont, — Din 7.—.
Dr. Leopold Lénard: Slovenska žena v dobi narodnega preporoda, Din 10.—. Moj stric in moj župnik, Din 4.—.
G.	J. Whyte Melloile: Gladiatorji, I. del, Din 8.—.
—	II. del, Din 10.—.
H.	G. Wells: Zgodba o nevidnem človek», Din 7.—. B. Orczy: Dušica, I. del, Din 16.—.
—	II. del, Din 25.—.
—	III. del (v tisku).
A. Conan Doyle: V libelijski puščavi, Din 12.—. Arnold Bennett: Živ pokopan, Din 8.—. Illamo Camelli: Izpovedi socialista, Din 16.—. E. R. Burroughs: Džungla, I. del, Din 18.—.
—	II. del, Din 14.-.
Elza Lešnik: »Šumi, šumi Drava . . .«, Din 5.—. Matija Ljubša: Slovenske gorice (razprodano). Erckmann—Chatrian: Zgodbe napoleonskega vojaka, Din 12.—. Antonio Fogazzaro: Mali svet naših očetov — Din 28.—.
Anton Kosi: Iz otroških ust, Din 8.—. Dr. J. Jeraj: Kadar rože cveto, Din 8.50. J. F. Cooper: Zadnji Mohikanec, Din 11.—. Pavel Keller: Dom (tisku).
Gabriel Majcen: Kratka zgodovina Maribora — Din 20.—.
obvezo in glejte nove cene od čevljev:
Boks moški amerik. Din 159.—
Boks € pol šimi Boka < nizki Boks nizki ženski Sandali 26—29 Sandali 30—35 Sandali 36-41 Sandali 42-45 Naročite takoj čevlje! Pišite takoj po cenik kaini. Industrija čevljev in veletrgovina R. Stermecki, Celje, it. 24. Naročila čez 500 Din poštnine prosto. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar.	241
sesasBäKitfai
£
^»«^^»■«««■««««««■■■■■■■■■«■■■■«■«■■»■HIBfl
; Zadružna gospodarska banka d. a. i
* h	=====553 Podružnica Maribor.	........ i
U	9
V lastni oofoioPalBDl obIpčI. nieUsandrova cesta B prid frančlttanibo Mrtvilo.
m tsvriniB v» bančni posli naikolantnilL — Haiviile obrestovani? vlog na Mn|i2Ice in v tihcico raimsi s
B
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije, h
S!
m
V: 9
Hočete se znebiti brez nevarnosti
REVMATIZMA
PROTINA IN IŠIASA ?
Revmatizem je grozna, daleč razširjena bolezen. Ona ne prizanese ne ubogemu in ne bogatinu in išče svoje žttve v kočah in palačah. Različni so načiai v katerih se kaže tO trpljenje in večina je bolezen, ki jo označijo z drugim K -j? ,"-J imenom edino-le
R E V M A T I Z E M.
Bolečine v kosteh, trganje in zbadanje v členih, otečeni udje, skrivljene noge in roke, da celo oslabeli pogled ima večkrat svoj vzrok v revmatizmu in protinu.
Kako različen je pojav, ki ga nudi ta bolezen, tako raznovrstna so zdravi a, medikamenti, ki se ponujajo trpečim ljudem. Večina teh sredstev ni zmožna ozdraviti,
daje edino za kratek čas olajšavo.
Kar Vam mi priporočamo, je neškodljivo zdravljenje s pitno studenčno vodo,
katera je že	a ost itn tr petim pometala! ^ ^ ^ ^
Naše zdravljenje je izvrstno in pomaga h.tro tudi že pri
zastarelih Kroničnih napadih.
Da si pridobimo temveč pristašev, smo se odločili vsakemu, ki nam piše, poslati popolnoma zastonj
naše zanimivo, zelo podučljivo navodilo.
Kdor torej na bolečinah trpi in se hoče svojega trpljenja na hiter način znebiti, naj piše še danes.
AVGUST MÄRZKE, BERLIN-WILMERSDORF, Bruchsalerstrasse Nr. 5. Abt. 316.
za sekati, bukov, smrekov in borov, les ca. 200 m2 v Ceršaku se proda. Vprašati pri 691
. JeSenkc
trgovec Št. 11 j v Slov. gor.
Pri inariß v Celin dr »Emil Wat she
683
ne or ft in fr ft do 2. julija
iiaaaaaanaa^
§ Gornje dele za \
čevlje E
C C! G B C D
M. Ošlag §
Maribor, Gl. trg 17 Q
Najcenejša trgovina [J v tej stroki I
v zalogi kakor po meri in naročilu iz prvovrstnega usnja, čisto in solidno izdelane kupite najugodneje
v trgovini z usnjem
D

* o TI M S #; # f* #
Skrit* nnk tiMtUiH
VOZNI RE»
veljaven od 15. maja 1927 se dobi v prodajalnah TISKARNE SV. CIRILA v Mariboru. Cena za komad D'n 2•-
—---------------r- --n.í^^Wjifi-jBgii
Človek brez
sita
-i
"Av.
■ - i
je obžalovanja vreden. Vsakdanje negovanje celega telesa s Fetlerjevim blagodišečim »Elsafluidom« poveča odpornost, prinese trdno spanje, varuje zdravje in s tem vzbuja samozaupanje in življensko radost. — Fellerjev Elsa-fluid je ono, bolečine olajšujoče domače sredstvo in kos-metikum, katero so že naši očetje in dedje najrajše uporabljali od zunaj in znotraj pri vsakovrstnih bolečinah. — Za zunaj in znotraj močnejši in izdatnejši kot francosko z§anje.	, i,*
. ahtevaj,o za poizkus v lekarnah in odgovarjajočih, prodajalnah iarccno „Felleriev" pravi blsafluid, v poizkusnih stekleničkah po 6"- Din, m dvOjnatih steklenicah po a-— Oin tli speoijalmh steklenicah po 20 — Din. —, Po poŠti pride tem cenejše, čim
ca navA/M	"7	__!_ ___n •__<____
9 poizkusnih ali a drojnatih ali 2 specijalni steklenici 61— Din * H n . IS	. 6	, 133- ,
5i . » s« , . u ,	; 250*— ; t
Naročila nasloviti razločno takole: Eugen V. Fcller, lekarna v Stubici Donji, Elsa trg št. 341, 1549	o	Hrvatska.	pj jj
Kdor v „Slov, Gospodarju" oglašuje,
uspeha gotovo se raduje!
Zahvala.
Ob prerani smrti našega iskreno ljubljenega soproga ozir. očeta, sina, brata svaka, gospoda
ANTON VALENČAKA
trgovca in posestnika,
izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so nam v dnevih njegove bolezni, ter ob njegovi smrti stali tolažljivo in sočutno ob strani. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, zlasti monsignoru I. Rotner-ju za prekrasen govor, nadalje gosp. dr. žižeku za zdravniško pomoč, zastopniku trgov, gremija v Slovenjgradcu gosp. Škofu, gg. pevcem za ganljive žalostinke, gasilskemu društvu v Velenju, ter vsem njegovim tovarišem in prijateljem, vsem darovalcem prekrasnih vencev, končno vsem, ki so blagega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti.
Ohranite ga v blagem spominu!
Velenje, dne 12. maja 1927.	685
Marija Valenčak
soproga.
1		...v,,-;	
			
Naložite denar le pri
Ljudski posojilnici v Celju
registrirani zadrugi: neomejeno zavezo
Cankarjeva ulica 4
poleg davkarije (poprej pri »B e 1 e m v o 1 u«), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje.	58
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica.
Posojila po najnižji obrestni meri.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik A.Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru.
darja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar v Mariboru.
Izdajatelj: Konzorcij »Slov. Gospo-