GG761

Učni načrt


za

o

pouk v spisju

na ljudskih šolah logaškega okraja


izdelala

okrajna učiteljska konferenca leta 1912,

o

0O00O0

oooo >000

Tiskal Maks Šeber, Postojna,

O
o

Potrjen z odlokom c. kr. dež. šolskega sveta z dne 29. nov. 1912,
št. 5182.

oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooodoooooo O OOOO
o n
o oo o ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo


Izdal in založil c. kr. okrajni šolski svet v Logatcu 1912
pod štev. 2325.

o oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o
o o
ooooo ooooooooooooooooooooooooooooooopooooooooooooooooooooopoooooooooopooooooooooooooooo0090000

OOOOOOOOOOOO00000000000000000000000000000000.0000000000oooooooooooooooooooooooooo

Ljudskošolski smoter v spisju:

Spisovne vaje naj učence privedejo do zmožnosti, da
znajo svoje misli o prostih, navadnih rečeh domačega
življenja, o pojavih svojega duševnega obzorja in o
najnujnejših življenjskih potrebščinah samostalno in je¬
zikovno pravilno zapisovati.

OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOoOOOOOOOOOOOOO

0'5fXJ5Of<d

3

Enorazrednica.

Nižja stopnja (1. šolsko leto).

1.  Napisovanje besed z ozirom na kraj, čas in predmet.

Srednja stopnja (2. in 3. šolsko leto).

1. Napisovanje vzornih odstavkov, berile in rekel iz spomina.

2. Napisovanje na izust priučenih formuliranih stavkov iz
nazornega nauka in realij.

3. Krčenje obravnavanih beril v kratke sestavke.

4. Tvarjanje in napisovanje stavkov na vprašanja: Kaj dela?
Kakšna je? Kaj je oseba, stvar ali reč?

Višja skupina (4., 5.  in 6. šolsko leto).

1. Napisovanje iz spomina v svrho prisvojitve jezikovnega
zaklada in sigurnosti v pravopisu:

a)  naizust priučenih vzornih beril in pesmic,

&) priučene snovi iz realij.

1. Upodabljanje spisov in opisov na podlagi dispozicijskih
točk, pozneje prosto, z vednim ozirom na kompozicijo in stilistiko
spisov in sicer:

fl) iz prikladnih obravnavanih beril,

b)  iz realistične snovi,

c) iz dogodkov lastnega življenja.

3. Pisma in odgovori nanje z vsebino osebnih dožitkov in
dogodljajev ter z značajem praktične potrebnosti.

4. Poštne in železniške tiskovine: dopisnica, zalepka, sprem-
nica, nakaznica, položnica, vozni list, brzojavka.

5. Poslovni sestavki.

OO

Dvorazrednica.

I. razred.

I. oddelek, oziroma nižja skupina.

1. Napisovanje besed z ozirom na kraj, čas in predmet.

2. Napisovanje posameznih na izust priučenih stavkov z ozirom
na kraj, čas in predmet.

4

2.  oddelek, oziroma višja skupina.

1. Napisovanje vzornih stavkov, berile in rekel iz spomina.

2. Napisovanje formuliranih stavkov iz nazornega nauka.

Tvarjanje in napisovanje stavkov na vprašanja: Kaj dela?

Kakšna je? Kaj je oseba, stvar ali reč?

II. razred.

1. oddelek, oziroma nižja skupina.

1. Krčenje obravnavanih beril v kratke sestavke.

2. Zapisovanje na podlagi telesnega naziranja, iz spomina o
lastnih dožitkih.

3. Preprosti opisi predmetov v šoli, doma itd.

4. Popis domačega kraja.

2. oddelek, oziroma višja skupina.

1. Preobrazba znanih povestic, vaja v mnogovrstnem iz-
raževanju.

2. Pripovedni spisi: ponavljalne, izpreminjevalne in nove
povesti.

3. Pripovedni spisi: (slavja, veselice itd.)

a)  pripovedovaje,

b)  po dispoziciji,

c) prosto.

4. Pisma z značajem praktične potrebnosti.

5. Poštne in železniške tiskovine: dopisnica, zalepka, sprem-
nica, nakaznica, položnica, vozni list in brzojavka.

6. Poslovni sestavki: račun, pobotnica, naznanilo, izpričevalo,
prošnja in oporoka.

OO

T rir azrednica.

I.  razred.

1. in 2. oddelek, oziroma nižja in višja skupina.

I. Ustne predvaje:

1. govorne vaje v svrho razvoja pravilnega mišljenja in raz-
vrščevanja misli;

2. ponavljanje čitanega in pojasnjenega čtiva, učenje vzornih
sestavkov na izust.

5

II. Pismene pred vaje:

1. Napisovanje besed in stavkov z ozirom na kraj, čas in
predmet.

2. Napisovanje formuliranih stavkov iz nazornega nauka.

3. Tvarjanje in napisovanje stavkov na vprašanje: Kaj dela?
Kakšna je? Kaj je oseba, stvar ali reč?

II. razred.

1.  in 2. oddelek, oziroma nižja in višja skupina.

1. Zapisovanje na podlagi telesnega naziranja.

2. Vaje iz spomina.

3. Vaje iz spomina o lastnih dožitkih.

4. Vaje iz domišljije.

5. Zapisovanje memoriranih pesmic in prozaiških berile.

III. razred.

1. in 2. oddelek oziroma nižja in višja skupina.

1. Pripovedni spisi: ponavljalne, izpreminjevalne in nove
povesti. Vaje v mnogovrstnem izraževanju.

2. Pripovedni opisi z upoštevanjem etičnega, realnega in
praktičnega momenta:

a)  pripovedovaje,

b)  po dispoziciji,

c) prosto.

3. Opisi na podlagi realnega pouka.

4. Najvažnejše poštne in železniške tiskovine: dopisnica, za-
lepka, spremnica, nakaznica, položnica, vozni list, brzojav.

5. Poslovni sestavki: računi, oznanila, zadolžnice, izpričevala
in prošnje ter oporoka.

OO

Stirirazrednica.

I. razred.

1. Tvarjanje kratkih stavkov iz nazornega nauka, ustno in
pismeno.

II. razred.

1. Napisovanje priučenih formuliranih stavkov iz nazornega
nauka.

6

2.  Tvarjanje in napisovanje stavkov na vprašanja: Kaj dela?
Kakšna je? Kaj je oseba, stvar ali reč?

III. razred.

1. Napisovanje priučenih berile po spominu.

2. Preobrazba znanih povestic, vaja v mnogovrstnem iz-
raževanju.

3. Napisovanje majhnih doživljajev iz lastnega življenja v
obliki povestic.

4. Popis domačega kraja.

5. Kratka pisma z značajem praktične potrebnosti in od¬
govori nanje.

IV. razred.

1. Pripovedni spisi: basni, pravljice, pripovedke in epske
pesmi:

a)  ponavljalne,

b)  izpreminjevalne,

c) nove povesti.

2. Pripovedni opisi: opisi dogodkov, slovesnosti, godov itd.

3. Opisi na podlagi realističnega pouka, životopisi, primerjatve.

4. Poštni in železniški obrazci: dopisnica, zalepka, poštna
nakaznica in spremnica, brzojavka in vozni list.

5. Poslovni sestavki: računi, pobotnice, potrdilo, naznanilo,
izpričevalo, prošnja in oporoka.

OO

Petrazrednica.

I. razred.

1. Napisovanje posameznih na izust priučenih stavkov ali
kratkih izrekov z razzlogovanjem in glaskovanjem, pozneje brez tega.

2. Izobraževanje kratkih stavkov iz nazornega nauka po
vprašanjih, ustno in pismeno.

II. razred.

1. Napisovanje na izust priučenih formuliranih stavkov iz
nazornega nauka s predidočim razstavljanjem v besede in zloge,
pozneje brez tega.

7

2. Tvoritev in napisovanje stavkov po vprašanjih: Kaj dela?
Kakšna je? Kaj je oseba, stvar ali reč?

3. Prosto dopolnjevanje in razširjanje čitanih ali priučenih
stavkov.

III. razred.

1. Napisovanje na izust priučenih pesmic in berile.

2. Napisovanje majhnih dogodkov iz lastnega življenja v
obliki povestic.

3. Popis domačega kraja.

4. Prepis in narekva kratkih preprostih pisem in odgovorov
nanje.

IV. razred.

1. Preobrazba znanih kratkih povesti iz čitanke po osnovi,
ki jo iščejo učenci po učiteljevem navodilu. Vaja v mnogovrstnem
izraževanju.

2. Prosto pripovedovanje lastnih doživljajev.

3. Pripovedni opisi iz realij po razporedbi.

4. Prosti pripovedni opisi konkretnih snovi po spominu ali
domišljiji iz vsakdanjega življenja.

5. Pisma, dopisnica, zalepka, poštna nakaznica in spremnica.

V. razred.

1. Pripovedni spisi: basni, pravljice, pripovedke, epske pesmi:
o) ponavljalne povesti,

b)  izpreminjevalne povesti,

c) nove povesti.

2. Pripovedni opisi (veselica, god, izlet, slavje).

3. Opisi na podlagi realističnega pouka, življenjepisi z za¬
črtano razporedbo. Primerjatve.

4. Na prosto dane spisne snovi, zajete iz otroških doživljajev,
etične, realne in praktične vsebine.

5. Razlaganje pregovorov in rekov.

6. Povzetna poštna nakaznica, poštni ček, prošnja za posojilo,
dolžno pismo, prošnja, priporočeno in denarno pismo, vozni list,
brzojavka, račun in pobotnica, zapisnik in gospodarski izpisek,
izpričevalo in naznanilo, oporoka.

7. Oznanila o kupovanju in prodaji.

8

Sedemrazrednica.

I. razred.

1. Napisovanje posameznih na izust priučenih stavkov ali
kratkih izrekov z razzlogovanjem in glaskovanjem, pozneje brez tega.

2. Izobraževanje kratkih stavkov iz nazornega nauka po
vprašanjih, ustno in pismeno.

II. razred.

1. Napisovanje na izust priučenih formuliranih stavkov iz na¬
zornega nauka s predidočim razstavljanjem v besede in zloge,
pozneje brez tega.

2. Tvoritev in napisovanje stavkov po vprašanjih: Kaj dela?
Kakšna je? Kaj je oseba, stvar ali reč?

3. Prosto dopolnjevanje in razširjanje čitanih ali priučenih
stavkov.

III. razred.

1. Napisovanje na izust priučenih pesmic ali berile.

2. Napisovanje majhnih dogodkov iz lastnega življenja v
obliki povestic.

3. Prepis in narekva kratkih preprostih pisem in odgovorov
nanje.

4. Popis domačega kraja.

IV. razred.

1. Preobrazba znanih kratkih povesti iz čitanke po razporedbi,
ki jo iščejo učenci po učiteljevem navodilu.

Vaja v mnogovrstnem izraževanju.

2. Prosto pripovedovanje dogodb iz lastnega dožitka, ustno
in pismeno.

3. Napisovanje kratkih pisem z odgovori vred'.

V. razred.

1. Pripovedni spisi: basni, pravljice, pripovedke, epske pesmi:

a)  ponavljalne povesti,

b)  izpreminjevalne povesti,

c)  nove povesti.

Napisovanje sledi predidočemu izvajanju razporedbe, ki se
zapiše na šolsko tablo.

9

2.  Pripovedni opisi ali opisovalne povesti (kak dogodek, ve¬
selica, god, izlet itd.)

3 Opisi na podlagi realističnega pouka, življenjepisi z za¬
črtano razporedbo.

4.  Pisma in dopisnice ter odgovori z značajem praktične
potrebnosti.

VI. razred.

1. Pripovedni opisi ali opisovalne povesti širjega obsega
(tudi z razporedbami, ki jih učenci izvajajo in določajo deloma po
učiteljevem navodilu).

2. Primerjatve, naslanjajoč se na opise.

3. Na prosto dane spisne snovi.

4. Pisma z odgovori, poštna nakaznica in spremnica, de¬
narno in priporočeno pismo.

5. Poslovni sestavki: račun, pobotnica, prošnja, zapisnik in
gospodarski izpisek.

6. Oznanila o kupovanju in prodaji.

VII. razred.

1. Pripovedni spisi in opisi, vzeti iz lastnega življenja, ozi¬
roma iz realističnega pouka, — upodabljajo učenci samostojno,
učitelj jim dajaj le tu in tam kak migljaj glede osnove, ki jo iščejo
in določajo sami.

2. Na prosto dane spisne snovi.

3. Lahke razprave.

4. Pisma, brzojavke, ček.

5. Izpričevalo, zadolžnica, oporoka.

NARODNA IN UNIVERZITETNA

KNJIŽNICA