Si c

.. .

*

./'Sc -5. S

i js®** ^v:

305EE 5KRBIHŠEK
Erakticka učebnice

jazyka slovirtskeho

se slovnfčkem

• v

. tj jjKSt_

4gr-»$ "J***;


/: :

r

/

PRAKTICKA UOEBNICE

JAZYKA SLOTINSKEHO

SE SLOiNiČKEM.

SEPSAL

JOSEF SKRBINŠEK,

PROFESSOR C. K. VYŠŠflIO GVMNASIA V PJUBRAMI.

*

CENA VAZ. K 3-—.
*

V PRAZE

nAkladem češke graficke akc. společnosti »IINIE

1912.


k

VEŠKERA PRAVA JSOU VYHRAZENA.

161570

ne

Tis kem »UNIE« v Proze.

Hlaskoslovi.

Pismena, vyslovnost a prizvuk.

§ I. Slovinska abeceda sestava z nasledujlclch'hlašek : a , b, c,č,d,
e, f, g , h, i, j, k. I, m, n , o, p, r, s, š, t, u , v, z,  s. Dvojhiasek nenl.

§ 2. Vyslovnost jejich rovna se celkem vyslovnosti českč. Samo-
hlasky a, e, i, o, u  mohou byti dlouhč a kratkč, dlouhe vsak na rozdll
od češtiny pouze v slabikach prlzvučnych, ale i tu ne vždv. Z tolio
vyplyva pravidlo: Slabiky prlzvučne jsou  bud’ dlouhe nebo
k r a t k 6, slabiky neprlzvučne vž dy kratke.

§ 3. 1. S vyslovnostl samohlasek tedy uzce souvisi prizvuk, jenž
rauže byti ve slovinštinč

а)  na slabiče po sledni:  deset  (deset), kako  (jak), govorec  (ho-
vofe, mluvš), molčim  (mlčfm) atd.;

б) na slabiče predposlednl:  pisem (piši), služba, domovina,
pomagaš  (pomahaš) atd.;

c) na treti od konce:  prebrisanost  (zchytralost), molčali
(mlčeli), pameten  (rozumny) atd.;

d)  na čtvrtč od konce:  materino  (matčino) atd.; zrldka dale
na levo.

Nejčastčji byva prizvuk na slabiče predposlednl.

2. V češtinč zvracl se prizvuk v padech predložkovych na pred-
ložku jednoslabičnou. Ve slovinštinč toho nenl; pfedložky takove jsou
neprlzvučnd a prizvuk zustava na podstatnem nebo prldavnem jmčnč:
na cesti  (na silnici), pod mostom  (pod mostem), po dežju  (po dešti),
brez razuma  (bez rozumu) atd.

3. Prizvuk na slabiče poslednl mu že byti dlouhy
nebo kratky, ,na ostatnlch slabikach skoro vždy diouhy.
Prizvuk dlouhy bude označovan znamenkem kratky znamenkem V
Na pr. gospod  (pan), gospoda  (pana), otroka  (dltčte), otrok  (dltč)
večkrat  (vlcekrat).

4. Pončvadž ve slovinskčm plsmč prizvuk vubec zrldka se udava,
J^ude v t č t o knize upuštčno od označovan! je h o na sla

1 *

4

bikach pred p o sledni c h, kdež vyskytuje se nejčastšji. Na pr.
človek = človek  (človčk), človeka = človeka, zelena trava  = zelena
trava  atd. V pfipadech odchylnych bude znamenek použivano.

5. Pfizvuk ve slovinštinč neni veskrz ustalen; spisovatele a bas-
nici sprava ji se značnou mčrou pfizvukem svčho nafeči. V pfipadech
pochybnych rozhoduje veliky Wolfuv  slovinsko-nčmecky slovnik od
Pleteršnika-

§ 4 . Ve slovinštinč y  neni, nybrž vždy piše se i.  Na pr. slišim
(slyšim), skriva  (skryva), sir  (syr), nemški  (nžmeckf), časi  (časy).

§ 5 . 1. Souhlasky vyslovuji se vesmžs tvrdž, tedy i skupiny
di, ni, ti  = dy, ny, ty. Na pr. tudi  = tudy (takd), usodi =  usody
(osudu; pfizvuk?), nikdo —  nykdo, ženi —  ženy (ženč), staviti —
stavity, ptič —  ptyč (ptak).

2. Souhlasky tvrdd mškči se hlaskou j;  jest tedy dj —  d’, nj  — ii,
rj --- i  J ), lj  = l’ 1 ), tj  == f, jen že hlasku j  je ve vyslovnosti zretelnč
slyšeti. Na pr. udje  (udy), konji , morje , zarja  (žare), polje  (pole), kralji
(kralove), petje  (zpev), kjer  (kdež), drevje  (stromovi), kozja koža  (kozi
križe), podnebje  (podnebij pfizvuk ?), škofje  (biskupove), drugje  (jinde),
možje  (mužovž), zatišje  (zatiši; pfizvuk?).

3. Často byva ve slovinštin§ tvrde r  a e, kdežto v češting f a e.
Na pr. krivda  (kfivda), goreti  (hofeti; pfizvuk?), prinesti  (prinesti;
pfizvuk?), svet  (svčt), meh  (mčch).

4. g  zastupuje češke h, jež z onoho vzniklo; h  rovna se češkemu
ch, nčkdy tčž h. Na pf. gora  (hora), govedo  (hovado; pfizvuk?), gluh
(hluchy), grah  (hrach), groza  (hruza).

5. V češtinč mivaji r a l  hodnotu samohlaskovou. Na pf. krk,
vina. Ve slovinšting byva jenom r  slabikotvorne; mfsto l  byva ol.
Na pf, srna, vrba, vrt  (zahrada), grlo  (hrdlo), srce  (srdce); volna
(vina), poln  (pln), volk  (vik), solza  (slza).

Cvičeni 1. 2 )

Moj brat se hoče ženiti; mlade in bogate gospodinje mu je treba. —
Z glavno osebo nam je seznaniti čitatelja. — Vidim vlak. — Čutim
velike bolesti v glavi. — Radi smo vas videli. — Kuharica kuha
v kuhinji kavo in čaj. — Starejša sestra pomaga materi gospodinjiti. —
Teta je 3 ) vzela sestro za roko in šla z njo na polje. — Krasno petje
rad slišim. — Bila je hladna noč; zeblo vas je, ker ste spali pod

Srv. Geb., Ml. c. § 35., 36.

*) Pozor na pfizvuk na slabikach pfedposledmch! Sluvka vzadu v seznamu.

s ) Viz § 19., 4-a!

5

milim nebom. — Gospodarji potrebujejo tesarjev, zidarjev, mizarjev,
kolarjev in drugih rokodelcev. — Zdravi zobjč so najkrasnejši. —
Dobri ljudje so zavetje rčvežev. — Otrok trdno spi. — Dekle na vrtu
zelenem sedi. — Grešnik kolne Boga. — Iz volne se dela obleka. —
Molče podam roko ti jaz. — K oknu pridi, drug ne vidi ko nebeške
zvezdice.

O samohliiskach.

§ 6. Ve stare slovanštinč bylo na pr. bog,  nyni v Šestine hub ;
u  vzniklo tedy z d.

Ve slovinštinč dochovany jsou tvary puvodni. Na pr. Bog  (Buh),
moj, tvoj, svoj  (muj, tvuj, svuj), groza  (hruza), koža  (kuže), volja
(vule), vol  (vul), voz  (vuz), nož  (nuž), konj  (kun).

§ 7. Dfive bylo kupiti,  nyni v češtinč koupiti; skoro J ) každe
češke ou  vzniklo ze staršiho u.

Ve slovinštinš dochovany jsou tvary puvodni. Na pr. kupiti, slu¬
žiti  (sloužiti), obuvati  (obouvati), suvati  (zouvati), brusiti  (brousiti),
klobuk  (klobouk).

§ 8. Rozdily jako 1. mah =  mech, vas —  ves, dan  = den,
lahek —  lehky, dolžan —  dlužen, čast —  cest (a —e), 2. vezati  =
vazati, zvezek —  svazek, meso  = maso, početek  = počatek, jezik =
jazyk, jedro  = jadro, sveti =  svaty, petek =  patek (e—a\ 3. roka —
ruka, zob =  zub, krog  = kruh (o—u), 4. goba —  houba, modrost =
moudrost, moka =  mouka, soditi =  souditi (o —ou) maji svou pri-
činu v nestejnem vyvoji staroslovanskvcli polohlasek (jerfi) a nosovek

(§ i %)■

§ 9. 1. Ve slovfch topel =  teplf, toplota —  teplota (o—e) vzniklo
slovinske o  stupnovanim z e.

2. Zjev opačny, pepel —  popel, kdež popel je puvodni, vzniki
seslabenim hlasky o v e. 2 )

3. Konečnč rozdil: rasteš  = rosteš, korak  = krok, laket  =
loket ( a —o) 3 ).

§ 10 . Ceština ma pri mčkkych souhlaskach troji prehlasku:

1. duš« — duše, džlaj — dčlej, nrajlepši — nejlepšf; prehlaska
a — e;

2.  duš« — duš«; prehlaska u  — i;

3- dušo / — duše ! prehlaska o — e,

j  Viz § 8., 4 !

2 ) Viz Geb. ITist. ml. I., § 33, 4!

3 )  Viz Geb., Ilist. ml. L, § 36., 37.

6

1. a) Slovinština pfehlasky a —e nežna. Rika a- piše se tedy
dma, zarja  (žare), roža  (raže), kasa  (kaše), naša  (naše), vaša  (vaše),
iz raja  (z raje), s polja  (s pole), najvišji  (nejvyšši) atd.

2. a) Prehlaska u — i  je pfipustna, ale ne nutna, v lokale sing.
mužske a stredni deklinace mSkkych vzoru. Na pr. na konju  n. na
konji, na meču  n. na meči, na koncu  n. na konci , na polju  n. na polji,
v srcu  n. v srci.

V nitru slov slovinština pfehlasky u  — 'i  nema. Na pf. jug  (jih).
južna železnica  (jižni draha), jutro  (jitro), ključ  (klič), ljudje  (lide),
pljuča  (plfce), čut  (cit).

3. a) Prehlaska o — e je nutna po c, č,j,  š, ž  u mužske a stredni
deklinace j men podstatnych a pridavnych, dale pri tvoreni adjektiv.
privlastnovacich (§ 21., 3. a; 25., 1. d), konečnš v kmenotvorne pripone
šeste tridy slovesne -era- misto -ova-.  Na pf. z mečem  misto z me-
čom  (mečem), konjema  m. konjoma  (konim; dual), nožev  m. nožov
(nožu), Slovencem  m. Slovencom  (Slovincum), večje polje  m. večjo p.
(včtši pole), kraljev  (kraluv), tuje blago  (cizi zboži), bojevati  m. bojo-
vati, oboževati  m. obožovati  (zbožhovati) : ).

§ II. V češtinž fika se hrtch, vira misto staršiho hrech, vera.
Zmčna e  v i  nazyva se uženim.

Slovinština zmčny te nežna a rna tedy tvary puvodni. Na pf.
greh, vera, steblo, jesti  (jisti), bel  (bil y), kamenček  (kamenek), okence
(okenko, okvnko), mleko, reči  (fici), znamenje  (znameni), veter  (vitr),
dete  (dite). Jakožto pfiklad pro prehlasku, klesani a uženi srovnej
postup: čaša, čieše, češe, čiše 2 j ! Ve slovinštinč tvar puvodni: čaša.

§ 12 . Pohybn6 e, majici svuj puvod včtšinou v byvalych jerech,
shoduje se celkem s českym. Na pr. orel  — orla, pes — psa, okno —■
oken, srečen  — srečna , srečno  (štasten — šfastna, šfastno).

1. Nškdv je ve slovinštinč pohybne e, v češtinč ho neni. Na pf.
veter  (vitr), boter  (kmotr), smisel  (smysl), sedem  (sedm), osem  (osm).
Obzvlaštž naleži sem nčktera pfičesti minula činna. Na pf. rekel,
-kla, -Mo  (reki, -a, -o), padel, -dla, -dlo  (padi, -a, -o), nesel, -sla, -slo
(nesi, -a, -o).

2. Naopak byva nčkdy pohybn6 e  v češtinč, na pf. na konci pfed-
ložek, kdežto slovinske pfedložky ho nepfibiraji. Po česku fika a piše
se na pf. beze starosti, ve vodč, se strycem, oproti tomu ve slovin-
štine vždy brez skrbi , v vodi, s stricem.  Jenom pfed naslovnvm s-
nškdy se  misto s.  Na pf. se sestro  — s sestro.  Viz ještč § 33., 4. a)!

‘) Srv. Geb., Ml. C. § 23., 2 .  pozn.l
Viz Geb., Ml. C. § 20., 4.!

7

Cvičeni 2.

i

1. Konj vleče voz. — Groza me je izpreletela. — Dvema gospo¬
doma na more nikdo naenkrat služiti. — Otrok se noče obuvati. —
Moram si kupiti zimski klobuk. —• Pšenična moka je draga. — Gobe
imajo različno barvo. — Znana je Sokratova modrost iz Platonovih
in drugih spisov. — V kotu stoji peč. — Zgodi se tvoja volja kakor
v nebesih tako na zemlji.— Ena knjiga Zupančičevih pesmi se ime¬
nuje »Gaša opojnosti*. — Glavna proga Južne želčznice z Dunaja v Trst
je dvotirna kakor na primer (n. pr.) iz Prage do Zdic. — Na jugu
je toplejše podnebje. — Ljudje čutijo potrebo med seboj občevati. —
Polja skrbnih gospodarjev so dobro obdčlana. — Konjem dajemo
oves. — Dobra mera in vaga v nebesa pomaga. — Kdor molči, ko
je treba govoriti, udeleži se sam tujega greha. — Glavno mesto kra¬
ljevine Češke ima priimek »zlata« Praga, glavno mesto vojvodine
Kranjske »bela« Ljubljana. — Na mizi je gorela sveča. — Ko gremo,
spat, voščimo si »lahko noč«, ko vstanemo, voščimo si »dobro jutro«
drugač »dober dan«. — Laž je, kar praviš. — Mah pokriva skalo. —
Matija Čop je poznaval temeljito devetnajstero jezikov. — Vsak oreh'
nima dobrega jedra. — »V petek in svetek« pomeni v narodni govo¬
rici »vsakdan«. — Sodnik je bil moder mož. — Moj nož je bil top,
pa sem si ga nabrusil.

2. Slovenec sem!

Tako je mati djala,

Ko mu je dete pestovala . . .
S ponosom reči smem,
Slovenec sem!

•J. In srce, ti se ne vzbudiš !

In jezik, ti ne govoriš!

Zdaj klije tebi dvojni cvet:
Pomladi cvet, čas mladih let.

4. Morja široka cesta
Peljala me je v mesta,
Kjer lepe dčklice.

5- Se enkrat ljubezen piti
Iz oči, iz ust mi daj!

6. Rože je na vrtu plela,
Pela je pesem glasno,
Živo v lice zarudela,

Ko je stopil on pred njo

7. Pa psi zalajajo

Po vasi prav na glas
In men’ naznanjajo,

Da gre moj ljubi v vas.

Klobuk ima na glavi,

Za njim pa listek bel;

Ta listek tako pravi,

Da cesar ga je vzel ...

Prežalostno sreč,

Ne bom ga vid’la več,

O sam Bog večni ve,

Kdaj sedem let bo preč.

8

8. Prišel sem pod okence, 9. Adijo pa zdrava ostani,

Potrkal sem na polkence. Podaj mi še enkrat roko.

10. V tujem kraju zdaj prebivaš,

Oh kak’ srce me boli.

O souhlAskach.

§ 13 . 1. V češtinč mčni se d -f~ j v z - Na pr. rod —|— jen = rožen,
soud -{- jen = souzen.

Ve slovinštine dava d-\-j=j.  Na pr. rojen , sojen, sad-jen —
sajen ( sazen), ohlad-jen — ohlajen  (ochlazem, glajen  (hlazen), ograjen
(ohrazen), graja  (hraze), hoja  (chuze), prehajati  (prechazeti), preja
(pffze), meja  (meze).

2. V češtine m6ni se t —(— j v c. Na pr. pit-ja = pice, nut-jen = nucen.

Ve slovinštinč t -\-j = č.  Na pr. pica, mlat-jen  = mlačen , krot-

jčn = kročen  (kroceni, nasičen  (nasycen), posvečen  (posvečen), usmrčen
(usmrčen), pozlačen  (pozlačen), noč  (noc), sveča  (svtce), mačeha  (ma-
cecha).

3. V češtinč i ve slovinštinč d  -(- t, t  -f- t  davajl st.  Na pr. hod ti
= bosti  (busti), bresti  (bristi), gosti  (housti), krasti, presti  (prIsti);
cvet-ti — cvesti  (kvlsti), plesti, gnesti  (hnisti).

4. V češtinč st —j— j = št. Na pr. pust -f- jen = puštčn.

Ve slovinštinč st-\-j=šč.  N. pr. puščen, čist-jen—čiščen  (čištčn),
pogoščen  (pohoštčn), oproščen  (zproštčn), utočišče, gnojišče, smetišče,
mravljišče  (mraveništč), strnišče, pogorišče  (pohorištč, spaleništč), ščuka
(stika), klešče , ščit  (štlt), meščan  (mčštan), ščetina,  (štčtina), plašč
(plašt).

5. a) b + j  = bij, m-j-j  = mlj, p -j-j  = pij, v  -f j — vij. 1 )  Na pr.
grab-je—grablje  (hrabč), ljub-jen = ljubljen (milovan), zem-ja = zemlja
(zemč), omamljen  (omamen), dremljem  (drimu). kap-ja — kaplja  (kapka)?
konoplja  (konopl), lov-jen = lovi'jen  (loven), mravlja  (mravenee);

b)  jindy zase bez -1-.  Na pr. drevje, zdravje  (zdravi), kdvž -je
vzniklo ze staršiho -ije.

6. V češtinč h (g) —J— t, k —(— t = c. Na pr. moh-ti = moči, pek-ti —

pčci.

Ve slovinštine g  -j- 1, k-jt  — č.  Napi' . mog-ti = moči, moč  (moc),
pomoč  (pomoč), doseči  (doslci), vreči  (vrči); pek-ti = peči, peč  (pec),
teči  (tčci), tolči  (tlouci).

J ) Viz Geb., Ilist. ml. I., § 216!

9

7. Souhlasky hrdelne se na rozdil od če štiri v pred priponami velmi
zfidka mekči. V češtinč na pr. ruka — v ruce, roucho — v rouše,
noha — na nože.

Ve slovinštinč pouze otrok  — otroci  (dčti), nčkdy u adjektiv. Na
p v. nekaj druzega — nekaj drugega  (nčco jinčho), nekaj tacega  ==
nekaj takega  (nčco takoveho), ubozega  = ubogega.  Starši spisovatele
uživaji nčktervch tvaru zmčkčenych. Na pr. na noži — na nogi  (na
nože), na rod  = na roki , na rjusi = na rjuhi  (na prostčradle).

Pri tvoreni slov se slovinština a čeština v mškčeni hrdelnic sho-
duji. Na pr. uho  — ušesce  (ucho —- uško), oko  — očesce  (oko — očko),
drug  — družica  (druh — družka).

8. K vuli libozvuku načni se nčkdy g  a k  v h.  Na pr. lahek  m.
lagek  (lehky), mehek  m. mekek  (mčkky), nohet  m. noget  (nehel),
hruška  m. gruška, h kralju  m. k kralju , h gospodu  m. k gospodu
(k panu).

9. Dle vzoru zebsti  (zabsti) vsouva ještč nekolik sloves mezi b-ti
P ti  sykavku s. 1 ) Na pr. dolbsti  (dlabati), grebsti  (hrabati), skubsii
(škubati), hropsti  (chroptčti), sopsti  (supčti), tepsti  (biti).

§ 14 . Nčktere skupiny souhlasek neshoduji se riplnč s českvmi.
Na pr.

a) črep  — stfep, črevo  — stfevo, črevelj  — strevic, črešnja  —
tfešnč (er  - str, tr);

h) srebro  — stribro, sreda  — streda, središče  — stredisko, srednji
— stredni, sredstvo  — prostfedek, sraka  — straka (sr  — str, str);

Cj grlo  — hrdlo, zrcalo  — zrcadlo, vile  — vidle, moliti —  modlili
se, molitva  — modlitba, pravilo  — pravidlo ( l  — dl);

d)  nčkdy vynechava. se t  pred l.  Na pr. pomela  = pometla  (za-.
vymetla), raslo = rastlo  (rostlo), pleta  = pletla (l  = tl);

e) žrebe  — hribč, žrebelj  — hrebik ( žr  — hr) a ještč nčkolik
nepatrnvch odchylek, jež zde uvedeny nebudou.

Cvičeni 3.

1. Iz preje znajo ženske nogavice plesti. — Hoja mladega človeka
je lahka, starega težka. — Na vrtu je po gredah nasajeno polno
cvetlic. — Sadovnjak je ograjčn z visokim zidom. — Zločinec je bil
na smrt obsojen in na vislicah usmrčen. — Imetje prehaja od očeta
na sina, od sina na vnuka i. t. d. (in tako dalje). — Vse ima svoje
meje. — iMati ljubi, mačeha sovraži. — Naša pšenica je že izmlačena.

P Vi/. Geb., Ml. C. § 214, 2!

10

— Pozimi so noči dolge, poletu kratke. — Ko je dosti, vlage, je dosti
pice. — Tvoj prstan je le pozlačen in ne iz samega zlata, — Konji so
nasičeni; moremo iti orat. — Lačnemu gre vsaka jed v slast. —
Funtkov 1 ) godec je znal čarokrasno gosti. — Zdaj ženske ne znajo
več povsod presti. — Ko začne drevje cvesti, bo veselo v prirodi. —
Krasti je po božjem in človeškem zakonu prepovedano. — Stanovanja
so cesto čiščena. —■ Odfsseja 2 ).je spoznal po dvajsetih letih na gno¬
jišču ležeči pes. — Obtoženec je bil oprošččn. — Strnišče orjemo in
zopet sčjemo. — Ščuka, je roparska riba. — Klešče potrebujejo roko¬
delci. — V gozdih si delajo mravlje velika mravljišča. — Vojaki
v naših časih ne nosijo ščitov. — Na smetišče nosimo smetje. —
Meščanje so bili v selski gostilni dobro pogoščeni. — S pogorišča se
je dvigal črn dim k nebu. — Znana je povčst, kako je prišel dijak
na počitnice in ni hotel poznati grabelj (gen. plur.). — Stari ljudjč
radi dremljejo. — Dobremu vinu pravimo: to je dobra kaplja! —
Kupljeno blago ni tako trpežno kakor domače. — Zdravje je največji
dar božji. — Golobje si Iščejo zrnja po strniščih. — Umetni zobje ne
nadomeščajo docela pravih. — Učitelj ne more doseči pri vseh učencih
dobrih uspehov. .— Vsaka izborna gospodinja zna v domači peči kruh
peči. — Pot mu je začčl s čela teči. — V štajerskem narečju pravijo
namesto hruška tudi gruška. — Človeka mčhkega srca povsod izko¬
riščajo. — Ker je nastal velik mraz, začelo nas je v noge zebsti, dasi
smo imeli tople črevlje. — Pregovor »sveti Vid je črešenj sit« pomeni,
da so ob svetem Vidu črešnje zrele. — Zlato in srebro so drage ko¬
vine. — Teden ima sedem dni in ti se imenujejo: nedelja, pondeljek,
torek, sreda, četrtek, petek, sobota. — Bela Ljubljana je središče slo¬
venskega duševnega življenja. — Sraka ima dolg rep. — Prazna vera
pravi, da nima sedem let sreče, kdor razbije zrcalo. — Pobožna mo-
litva je Bogu všeč. — Pevcu je visoki glas zaostal v grlu. — Žrebe
nosi okoli vratu zvonček. — Ne smeš žreblja preveč zatolči.

2. Zlata mama moja,
Glej, sirota tvoja
Tu stoji;

Nima kaj obleči,
Nima kam se vleči,
Glad preti.

Vzemi mene k sebi,
Dobro je pri tebi,
Mamica!

Nimam druge mame,
Da bi ona name
Glčdala.

') Funtek, autor epicko-lyricke basni? „Godec“ (Hudec).
2 j Viz § 15.!

n

3. Kedar pa vinca ni,
Takrat me vse boli;
Vince mi zdravje da,
Ker moč u sebi ’ma.

4. Deklica: Tudi jaz sem rožica,

V božji vrtec vsajena;

Skrivam se zdaj tu zdaj tam.

Trgati se pa ne dam.

f>. Ena se tebi je želja spolnila, 6. Tam za goro zvezda sveti,

V zemlji domači da truplo leži. Oj kak’ jasno se . bi išči.

7. Skrbi in huda leta
More uboz’ga kmeta.

Poznamky o pravopise.

§ 15 . Slovinsky pravopis je velikou mčrou fonetickv, fide se dle
skutečnč vyslovnosli. Na pr. zbirka  (sbirka), shirati  (shirati), zbor  (sbor),
zbUžanje  (sbliženi), lesti  misto lesti  od lezem; mož  — moški  (muž,
mužsky), kmet  — kmetski  n. kmečki  (selsky), Rogatec  -— rogaški  (R.,
mestys ve Štyrsku), Gradec  (Št. Hradec), Graška cesta  (Št. Hradecka
silnice, trida) a j.

Duležitč jest toto: 1. českč predložce s  odpovida ve slovinštinč
is.  Na pr. iz mesta  (z rnčsta), is preje  (z prize), is vina ;

2. ceskč predložce s  (jak s gen. tak s instr.) odpovida ve slovin-
štinč predložka s  anebo s  (tčž obdobnč s gen. a instr.). a sice:

a) s  pred naslovnimi c, c, f , h, k,  p, s, š, t;

b) z  pred naslovnimi samohlaskami a souhlaskami b , d, g , j , Z,
m, n , r, v , s, ž;  misto s  dokonce nčkdy s.  Na pr. s cesarjem  (s cisa-
rem), s čašo  (s čiši), s filologom , s hrbta  (se hfbetu), s konjem , s prsta
(s prstu), s sestro  (se sestrou), s široke ceste  (s širokč silnice), s teto
(s tetou); s enim nožem, s imenom  (se jmšnem), z ogljem  (s uhlim),
z ust  (s ust), s bratom,  (s bratrem), s dopusta  (s dovolenč), s glave
{s hlavy), z jajcem  (s vejcem), z levom  (se Ivem), z mosta  (s mostu);
s nami  (s nami), s rame  (s ramene), z vinom  (s vinem), z zeljem
(se želim), z žalostjo  (s žalosti). NSkdy s njim = z njim  (s nim),
ž njo = z njo  (s ni) a pod.

P o z n a m k a. Pfedložky s, s s  gen. uživa se na otazku odkud ?
i pri jmenech mi st ni c h, jež na otazku kde? odpovidajf predložkou

12

na  s lok. Na pr. na Dunaju  (ve Vidni) — z Dunaja  (z Vidnš), na
Koroškem  (v Korutanech) — s Koroškega  (z Korutan). Srv. Geb., Ml.
č. § 481., posledm' odstavec!

Vlastnl jmena cizi piši se ve slovinštinš pravopisem puvodnim
jako v češtinS. Na pr. Vrchlicky, Goethe, Carducci, Rousseau, Shake¬
speare. Vyjimku činilaještš donedavna jmčna recka a latinska, ktera
z duvodu nevysvčtlitelnych byla znetvofovana tim, že byla co do pra¬
vopisu, vyslovnosti a deklinace nekdy až k nepoznani slovinštinš pri-
zpfisobovana. Na pr. Cir = Kyi-os, Krez  = Kroisos, Eol  = Aiolo. sy
Del  — Delos, Taz= Jhasos, Ahil = Achilleus, Ajant — Aias , Enej  =
Aineias , Aeneas, Pir — Pgrrhos, Sokrat  = Sokrates , Cezar — Caesar.
Giceron  = Cicero, Tiberij = Tiberim , Avgust  = Augustus  a j.

V dobš nejnovžjši 1 ) zavadšji Aškerc a dr. Tominšek, onen ve
svych basnich, tento ve stredoškolskych učebnicich obdobna pravidla,.
jež plati v eeštine. Srv. Geb., Ml. č. § 178.1

Ve slovich prejatych a zdomacnčlvch pišeme kv  misto qu, ks
misto x , h  misto ch, f  misto ph , r  misto rh , i misto th, z  misto s
(foneticky), e misto «e. oe: kvartet , eksistenca , filozofija , teologija  atd.

') Viz na pf. Lj. Zv. 1910, str. 48S— 475, 539 5.3.

Tvaroslovl.

Ponevadž mluvnice tato neni sistema tička, bude sklonovani a ča-
sovani dle potreby stridavg probirano a duležita pravidla syntakticka
budou v poznamkach vpletana.

§ 16 . 1. Padu ma slovinština šest, pongvadž vokativ až na velrni
nepatrng vyjimky rovna se vždy nominativu. Ostatni pady kryji se co
do vyznamu celkem s českymi.

2. Stran čisla dlužno pamatovati, že ma slovinština (jakož i staro-
čeština) kromg singularu a pluralu ještg dual, jehož p ris n g
šetfiti jest,  kdykoliv mluvi se o dvou osobach anebo vgcech.
Zbytky dualu maji v češting na pr. substantiva ruce, nohy, kolena,
oči, gen. rukou, noliou, kolenou atd. Napadno jest, že se uživa tgch
substantiv ve slovinštinš skoro vyhradng v pluralu: roke , noge. kolena,
oči  atd.

3. Deklinace ma slovinština čtyri, mužskou jednu, stredni jednu
a ženske dvg s mnohem menšim počtem vzoru než v češting.

Indikativ, infinitiv praesentni, supinum.

§ 17 . Vzory: pišem  (piši), gorim  (horim), delani  (delam).

') Viz Geb., Hist. ml. III., 2 §§ 10.. 11., 53!

14

1. Pozoruj, že prizvuk  zustava veskrze na slabiče, na nfž je
v prve osobe sing., tedy na pi-, ri-, de-,  až na kratši tvar 3. os. plur.

2. Prva os. sing. ma vždy priporni -m, nikdy samohlasky.

3. Slovesa dle vzoru pišem  a gorim  maji ve 3. os. plur. vet-
š i n o u dva tvary, delši a kratši, a sice misto -ejo  pdvodni -d, misto
-ijo  pak -e. Kmeny hrdelnd objevuji se pri tom v nezmdndnd podobd.

Na pr. pečem, peč-ejo  n. pek-o\ rečem  (rku), reč-ejo  n. rek-o; tečem,
teč-ejo  n. tek o.  Tvar delši je vždy spravnf. Kmeny v -g  puvodniho
kratšiho tvaru časem pozbyly.

4. a)  Zkraceneho infinitivu spisovna slovinština nežna; starši
basnici odsouvaii -i  jako narodni pisnd. Infmitiv kondi se tedy vždv
v -ti  (viz § 13., 6!).

b)  Naproti tomu ma slovinština pri slovesich pohybu supinum, ^
jehož zbytky jsou v češtind skrovne (jdu spat). Tvori se od infinitivu
odsouvanim samohlasky -i.  Na pr. kupovat, spat, pisat, peč. Kupovati
je tedy vždy infinitiv, kupovat  vždy supinum.

5. a)  Zaporka ne  nespojuje se se slovesem v jeden celek. Na pr.
ne pišem, ne gorita, ne delajo.

b)  Jenom ve trech pripadech spojuje se v indikativd se slovesem:
sem —  jsem, nisem  = nejsem; imam =  mam, nimam  = nemam;
hočem  = chci, nočem (nečem)  = nechci.

6. Sloveso slovinske ddli se jako českd dle kmene infinitivniho
v šestero trid: 1. nes-ti; 2. dvtg-ni-ti  (zdvih-nou-ti); 3. gor-e-ti  (hor-e-ti);
,4. hvdl-\-ti  (chval-i-ti); 5. det-a-ti, pušč-a-ti  (ddl-a-ti, poušt-d-ti; viz
iGeb., Ml. č. § 185.); 6. kup-ova-ti, obč-a\x-ti  dle § 10., 3a (kup-ova-ti,
obc-ova-ti). Kmenotvorna pripona 2. tridy -ni-  se nikdy nevysouva.
Na pr. dvig-ni-l  = zdvih-1 a zdvih-nu-1.

P o z n a m k a 1. Slovinske sem  muze bvti slo veso (= jsem) i pri¬
šlo vce (= sem). Na pr. zdrav sem : pojdi sem!  (p o j cT sem!). Slovo si
muze bvti sloveso .(= jsi) i dativ zajmena zvratnčho (= si).

P oz n am k a 2. Treti os. sing. ni  vznikla z nije.

Cvičeni 4.

1. Razgovor kmetov v gostilni.

»Naš grajščak je muha proti cesarju in berač. To bi mu jaz
v zobč povedal, ko bi tukaj bil. Cesar ima samo denar in vojsko, da
jo komandira. Njemu je dobro, da mu ni treba za nobeno delo prijeti.
Zakaj je pa naš gospodar in zakaj vsako nedeljo molimo zanj po
litanijah?«

>Res je, kakor ti praviš, Matevžek!« potrdi krčmar.

»Ce ste vi modri, tako sem jaz tudi. Jaz vem, da ima cesar okolo
svoje hiše vsaj toliko prostora, da kako zelje nasadi čili kako salato.
Kaj mislite, da, kedar hoče cesarica za svojo družino skuhati, da
vselej košaro v naročje vzame in leti k sosedovim kupovat? Kaj,
še! To bi bilo nesloveče, ko bi kaj tacega doma. ne imela, kar imajo
druge žene.«

»Glej ga no! Kaj si tako neumen, da misliš, da cesarica sama
kuha? Kaj ne more imeti ene kuharice ali pa še dveh? Cesar ima
rad večjo družino ko ti ali jaz. Bog ve, koliko hlapcev in dekel ima
in še pastirjev, da mu konje pašo. Zakaj on se vozi s štirimi konji.
In svojo ženo ima, vem, tako rad, da noče, da bi se s kuho ubijala.«

2. Avstrijska in ogrska delegacija imata zakonodajno oblast o skup¬
nih državnih poslih. V vsaki delegaciji je po šestdeset (60) članov;
v avstrijski delegaciji so izvoljeni na eno leto, v ogrski pa na tri leta..
Avstrijski državni zbor voli 60 članov in sicer gosposka zbornica
dvajset (20) delegatov, poslanska zbornica štirideset (40) članov. Cesar
sklicuje delegaciji vsako leto a shajata se eno leto na Dunaju, drugo
leto v Budimpešti.

3. Državni osnovni zakoni priznavajo enakopravnost vseh deželnih
Jezikov v šoli, uradu in javnem življenju. — V Avstriji živeči inozemci
nimajo volilne pravice in ne morejo biti uradniki. — Ni se nama
Reba predstavljati, ker sva stara znanca. Dolgo se nisva videla. —
^si ljudje niso ene misli.

16

4. Mi smo štirje,

Vsi pastirje,

Vince radi pijemo.
Kar imamo,

Vse prodamo,

Da za vince dajemo.

5. Na gori cvetlice
Najzalše cveto
In ptice premile
Najslajše pojo.

Uloha. Kje sedijo kmetje? — Kako se imenuje krčmar? — Kaj
je grajščak proti cesarju? — Čemu ima cesar vojsko? ■— Zakaj je
cesarju dobro? — Koliko prostora ima okolo svoje hiše? — Hodi li
cesarica k sosedovim kupovat? —• Je li res, da cesarica sama
kuha? — Kdo noče, da bi ona kuhala? — Čemu ima cesar pastirje?
— Kako se vozi?

Kakšno oblast imata delegaciji? — Koliko članov ima vsaka de¬
legacija? — Koliko delegatov voli gosposka, koliko poslanska zbor¬
nica? — Kdaj in kde se shajata delegaciji? — Kaj priznavajo državni
osnovni zakoni? — Kdo ne more biti v Avstriji uradnik?

Dekliuace mužska a stredni 1 ).

§ 18. Vzor v: mlin, konj: mesto, polje.

') Srv Geb, Hist. ml. III., 1 §§ 23., 51., 79., 97., 114 !

17

1. Prlzvuk byva zpravidla ve všech padech na tčže samohlasce
jako v nom. sing. Odchylky na pr. človek, gen. človeka , oreh, eha  a j.

2. Prlpony tvrdych a mškkych kmenu se shodujl, jenom že  dle
§ 10., 3. a) po c, č, j , š, ž  prehlasuje se o v e. Dle vzoru konj  sklo-
nujl se tedy jmčna mužska, končiči se v nom. sing. v pravč uvedenč
souhlasky. Na pr. Slovenec, meč , prijatelj  (pritel), plemenitaš  (šlečhtic),
nož.  Dle vzoru polje  všechna neutra, končiči se v nom. sing. v e, pre-
hlaskou z o  vzniklč. Na pr. srce, morje , znamenje  (znamenl).

3. Akk. mužskych jmen životnych rovna se genitivu jako v če-
štinč. Na pr. človeka , bojevnika  (bojovnlka), potepuha  (tulaka), konja,
sužnja  (otroka; srv. k pripone § 10., 1. a).

4. V češtinč maji mužska jmčna životna v dat. a lok. sing. tčž
prlponu -ovi, v nom. plur. -ovč. Ve slovinštinS toho nenl.

5. Dle § 10., 2 a) mohou miti mčkkč kmeny v lok. sing. prlponu
~u  nebo -i.

6. Neutra nemajl v gen. dualu a pluralu nikdy žadne pflpony.

7. Souhlasky tvrde se pred priponami nemčkčl. Na pr. o korakih
(o kroclch), bojevniki  (bojovnlci), v katalogih  (v katalozlch), o orehih ,
potepuhi.  Jen otrok  ma v nom. plur. otroci  (dčti), v lok. dualu a plur.
o otrocih  nebo o otrokih.  Srv. § 13., 7.!

Poznamka  1. Ve včtach zapornych byva pri sloveslch pre-
chodnych mlsto akk. v ž d y genitiv, kdežto v češtinč je tež akk. ob-
vykly. Na pr. imam nož  — nimam noša; kupujem konje  — ne ku¬
pujem konjev; vidim mesto  — ne vidim mesta.  Genitiv zaporovy je
ve slovinštinč nutn^. 1 ) (Srv. § 56., 1.!)

Poznamka  2. Pouhy instrumenta! ze slovinštiny bezmala vy-
rnizel a uživa se ho tedy s predložkami. Češkemu instrumentalu od-
povldajl ve slovinštinč rozmanitč pady pfedložkovč. Na pr. z nožem
(nožem), s kopitom  (kopytem), po naključju  (nahodou; nom. naključje),
na ta način  (tim zpusobem, na ten zpusob). Srv. § 59., 1 b c,
‘2 b y,  c, 3 c!

Poznamka  3. Instrumental doplhkovy slovinština pfipouštl jen
u určitych sloves, uvedenych v § 53., 5b, jindy shoduje se doplnčk
v padč s prlslušnyrn jmčnem dle § 53., 1—4.

Cvičeni 5.

1. Josip Jurčič 2 ) je prvi slovenski romanopisec. Dijak še se je
vadil v pisateljevanju in spisal kot sedmošolec povčst »Jurij Kozjak«.

‘) Viz Geb., Ml. č. § 453.1

2 ) Spisovatel slovinsky (1844—1881).

SkrbinSek, UCebnice jaz. slovinskeho.

2

18

Prvi obširni slovenski roman je Jurčičev »Deseti brat«, ki je izščl tudi
v češkem prevodu. Z njim se začenja nova doba v pripovednem slov¬
stvu slovenskem. »Deseti brat« se zlasti odlikuje po krepkem domačem
jeziku in po risanju kmetskih značajev. Jurčičeve povesti so se jako
priljubile slovanskemu občinstvu, ker je njih snov vzeta skoro izključno
iz domačega življenja ali iz domače zgodovine. (Dle Šketa.)

2. Skoda, da ni že naš prvi oče poznal vina. Ker ni imel druzega

opravka nego izprehajati se po raji ali pa ležati v senci, kakor se mu
je ljubilo, ko bi imčl vino, gotovo bi ga bil pil ves božji dan; in kdo
bi pri sladkem vincu mislil na kislo jabolko! Grki celo trdijo, da jim
je sam bog prinesel vino. Od Grkov so vino dobili Rimljani in ti so
ga s svojim orožjem nesli po vsem svetu. Z vinom so krotili in izo¬
braževali surova ljudstva, vino je ogladilo jezik divjim narodom in
omečilo jim srca. V vinu se je razlival nov duh med surove barbarske
narode. Kristus sam je imenoval svojo cerkev vinograd Gospodov.
V Kangalileji ga je pil se svojo materjo; in ko so ga popili, naredil
ga je sam iz vode. Žal, da je naš odrešenik s tem čudežem slab
izglčd dal našim krčmarjem, ki le v tem posnemajo svojega učenika, da
vino delajo iz vode. (Dle Stritara.)

3. Ogleduhu so odvzeli listine in ga ostro sodili. — Gospoda sta
bila v dveh kopališčih. — O svojih dobrotnikih moramo spoštljivo
govoriti. — Z veščaki se da razumno razpravljati. — Tat je moral
iti uklenjen med dvema orbžnikoma. — Biriča se kmet boji. — Otro¬
koma prinese stric igrače. — Hribolazca so našli mrtvega v snegu. —
Izgnanca odpotujeta takoj v inozemstvo. — Pčvcema je ploskala cela
družba. — Sodba obeh preiskovalcev je, da listine niso prave. —
Izgubil sem dva ključa. — V dveh čolnih so lovili ribe. — Komarji
so jako nadležni. — Vozniki nosijo v rokah biče. — O voditeljih po¬
litičnih strank pišejo časopisi različno. — Dobro priporočilo včasi več
pomaga nego bistra glava. — Dve pismi ležita na mizi. — Naš graj-
ščak je lastnik dveh velikih posestev. — Odbor nam je poslal dve
vabili na zabavo. — Z dvema dobrima izpričevaloma morem dokazati
svojo sposobnost. — Poročila listov o železniški nesreči se ne ujemajo.

— K razumevanju mnogih pisateljev je treba strokovnih pojasnil. —
Pravilom sledijo izgledi. — O pooblastilih je včasi pri volitvah mnogo
prepirov. — Z ustmenimi zagotovili nismo vselej zadovoljni. — V Pragi
je duhovno semenišče blizu »kamenega« mosta. — Za pogozdovanje
praške okolice skrbi posebno društvo. — Gori; obe poslopji sta v ognju.

— Barva občh peresc je temnozelena. — K toporlščema kupim sekiri.

19

— Obrtnijska podjetja dajejo dčlavcem zaslužek. — Nekatera mesta
imajo po več višjih učilišč. — Na pokopališčih je polno križev. —
Zaslužnim državljanom deli cesar odlikovanja.

Uloha. Kako se imenuje prvi slovenski romanopisec? — Katera
je njegova prva povest? — Kateri Jurčičev roman je izščl v češkem
prevodu? — Po čem se odlikuje ta roman? — Komu so se priljubile
Jurčičeve povesti in zakaj?

Ali je poznal naš prvi oče vino? — Kdo je bajč Grkom prinesel
vino? — Kdo ga je dobil od Grkov? — S čim so krotili Rimljani
divje narode? — Kako je imenoval Kristus svojo cerkev? — Iz česa
je naredil v Kangalileji vino? - Komu je dal s tem čudežem slab
izglčd? — V čem posnčmajo naši krčmarji odrešenika?

O kom moramo spoštljivo govoriti? — S kom rad razpravljaš? —
Kdo vede tata? — Komu kupuje stric igrače? — Kje ležita mrtva
hribolazca? — Kam hočeš odpotovati? — Koliko pevcev poje? —
Kako sodijo preiskovalci o listinah ? — Koliko ključev si izgubil ? —
Koliko čolnov vidiš na reki? — Kaj ima voznik v roki? — Koga
hvalijo časopisi? — Kaj včasi več pomaga, bistra glava ali dobra pri¬
poročila? — Koliko pisem leži na mizi? — Kaj ste dobili danes od
odbora našega društva? — Kaj dokazuje tvojo sposobnost? — Ali
pišejo časopisi vselej, kar je res? — S čim hodijo nekateri ljudje
volit? — Ali se smemo na ustmena zagotovila vselej zanašati? —
Kaj deli cesar zaslužnim državljanom?

Futuruin, perfektum, kondicion&l.

§ 19. a)  Futurum slovesa pomocnčho biti  ma dva tvary, delši
bodem  a kratši bom  (budu).

b)  Futurum ostatnich sloves sklada se z futura slovesa biti
a part. perf. akt.  na  -l.  Na pr. bodem delal  n. bom delal  (budu
dčlati), bodem  n. bom pekel  (budu pčci), bodem  n. bom pel  (budu zpi-
vati). Srv. § 12, 1!

c)  Perfektum tvori se jako v češtinč. Na pr. delal sem.

d)  Kondicional sklada se z neohebnčho bi  a part. perf. Na pr.
bil bi. delal bi.

1. Tvary bodem  a bom  jsou rovnocennč. avšak kratšiho bom  uživa
se v obecne mluvč častčji. Rovnčž tak časuje se složenina dobodem
n. dobdm  (dobudu, obdržim, dostanu), jež se nčkdy vyskytuje vedle
obvyklejšiho dobim.

20

2. Kratši futurum bom  vzniklo z bod-m\  v 2. a 3. os. dualu a v 2.
os. plur. bylo by tedy bod-ta, bod-te,  což se dle § 13, 3 mčni v bosta ,
boste.

3. Podle bom  časuji se v praesentu ješ tč vem , vedeti, vedel ,

-o (vim); jem, jesti, jedel, -dla, -o  (jim); dam, dati, dal, -a,-o  (dam);
grem  (n. idem), iti, šel, šla, šlo  (jdu); maji tedy v 2. a 3. os. dualu
a v 2. os. plur. vesta  a veste, jesta  a jeste, dasta  a daste, gresta  a
greste,  kterčžto tvary vznikly z kmenu ved-, jed-, dad-, gred-  a nale-
žitych pripon. 1 ) Ve 3. os. plur. vedo, jedo, dado  n. dajo, gredo.  —
Pamatuj složeninu: povem, povedati, povedal, -a, -o  (povim).

4. a)  Dlužno pamatovati, že se v perfekte pomocnč sloveso v prose
nikdy nevynechava, tedy i ve 3. os. ne (jako v stč. a nar. pisnich).

b)  Čas pfedminuly jest o part. bil  delši, jako v češtinč. Na pr.
bil sem prišel.

c)  Zaporka ne  slučuje se v perf. se slovesem pomocnym. Na pr.
nisem vedel  (nevčdčl jsem), nista prišla  (neprišli onidva), niso dali
(nedali), ni hotel  (nechtčl).

5. a)  Slovce bi  je ztrnuly zbytek starčho aoristu 2 ) a nečasuje se.
Osobu poznavame ze souvislosti včty.

b)  Kondicional druhy nebo minuly je o part. bil  delši, jako v če-
štinž. Na pr. bi povedal — bi bil povedal.

c)  Zaporka ne  muze byti pred bi  nebo za nim. Na pr. ne bi po¬
vedal  — bi ne povedal , ne bi bil povedal — bi ne bil povedal.

6. Pripony participii srovnej s priponami dotyčnč deklinace v nom.
naležiteho čisla!

Poznamka.  Praesentni tvar sloves jednodobych, dokonavych
ma vfznam budouci jako v češtinč. Preš to tvori nyni (vlivem nčm-

1 )  Srv. Geb., Ml. č. §§ 279—284!

2 ) Viz Geb., Ml. g. §§ 195; 291, 3!

21

činy) častčji futurum pomoči slovesa jako slovesa nedokonava. Na
pr. kupim  n. bom kupil  (kouplm), samem  n. bom začel  (začnu), na¬
jdem  n. bom našel  (najdu). 1 )

Cvičenl 6.

1. K prvi seji poslanske zbornice so prišli vsi poslanci, samo če¬
ških ni bilo, ker so se sklicevali na svoje staro kraljevsko pravo in
zahtevali, da cesar to pravo pripozna in se da kronati za ččškega
kralja s krono svčtega Vaclava. Proti temu so pa ugovarjali Nemci
in ministri in tako ni prišlo do sprave in sčdeži čeških poslancev so
ostali prazni. Vsi drugi poslanci so storili obljubo, da bodo zvesto
izpolnjevali svoje dolžnosti, vsak je odgovoril v svojem jeziku in tudi
Slovenci v svojem slovenskem.

Na drugi dan so bili vsi poslanci povabljeni v cesarsko palačo,
kjer bodo slišali iz ust cesarja samega prestolni govor. Že davno
pred določeno uro je pridrdrala kočija za kočijo na dvor cesarske
palače, iz katerih so prihajali poslanci občh zbornic, gosposke in po¬
slanske, in šli po stopnicah, pokritih s preprogami, v veliko dvorano.
Nasproti vratom je na zgornjem koncu med dvema oknoma stal ce¬
sarski prestol, nad njim baldahin. Poslanci so se postavljali ob občh
stranskih stenah, na levi oni iz gosposke zbornice, večinoma v uni¬
formah z redi in križci na prsih, na desni pa so ostali od ljudstva
izvoljeni poslanci, največ v črnih oblekah, le poljski v svoji blesteči
poljski noši in nekaj kmetov v preprosti kmečki obleki.

Točno ob določeni enajsti uri se odprč vrata, dvorni maršal stopi
na prag in udari s svojo palico trikrat na tla, potčm vstopi v dvo¬
rano, za njim pridejo nadvojvode in poslednji je cesar v uniformi
feldmaršala. Poslanci, ko zaglčdajo cesarja, ga pozdravljajo z živah¬
nimi klici, vsak v svojem jeziku.

Cesar gre do prestola, zraven katčrega se postavijo nadvojvode
stopi po stopnicah na oder in se usede na prestol. Zdaj se bliža mi¬
nistrski predsednik prestolu, se globoko prikloni in izroči cesarju
pisanje. Cesar vzame list, se vzdigne s prestola in bere glasno in raz¬
ločno prestolni govor. Pri stavkih, kateri so občtali občekoristne na¬
prave, so poslanci pritrjevali in ko je cesar končal, so ga zopet po¬
zdravljali z navdušenimi klici, dokler ni po istem redu zapustil dvo¬
rano. (lile dr. J. Vošnjaka.)

') O vvznamu sloves dokonavVch viz na pf. Lj. Zv. 1910, str. 499 — 502,
561-568, 638—640.

22

2. (Pismo prijatelju) : Včeraj sem se bil naveličal pisati. Solnce
je gorko sijalo, sneg seje  po strehah topil: bil je najlepši zimski dan,
kakor si ga le na deželi misliti moreš. Vzamem knjigo in grem ven.

Konci vrta stoji ulnjak. Zahajam skoro vsak dan tja na ldopico
sest. Ne bom dejal, da me mika na to mesto le solnce, ne, resnico ti
povčm, tudi zato hodim rad tja brat, ker dostikrat nahajam tam Ma¬
nico, 1 ) s katero se kaj pomeniva. Pa da si ne boš mislil, Bog vedi,
kaki so ti pomenki, moram ti povčdati, da se nisva še nikdar druzega
razgovarjala ko najpametnejše reči.

Vselej sva imela pogovore, iz katerih sem jaz veliko koristnega
pridobil. Ne vem, če sem ti že povedal ali ne, da je ta deklica izobra¬
žena in razumna. Posebno rada ima Valvazorja. 2 ) Pesmi našega me-
nišiča Vodnika 3 )  zna iz glave in kedar začne kako deklamovati, zdi
se mi za trikrat lepša kakor če jo berem.

Usedel sem se bil na klop pred ulnjak. Bil sem nekaj nemiren^
sam ne vem prav zakaj. Nisem imčl nič veselja do branja; vendar da
bi se razmislil, odprfem knjigo. Zopet jo zaprem.

Dolgo sem menda tako sedel. Mil in prijeten glas me prebudi in
ko kvišku pogledam, vidim njo pred seboj. (jju Jurčiče.)

3, Studenčku.

Studenček pod skalo,
Kako si vabljiv
In v svoji prostosti
Kako ljubezniv!

A zdaj več izviral
Ne bodeš za me,
Več tvoje jaz vžival
Ne bodem vodč.

Midva sva si stara
Prijatelja že,

Ker dan sem za dnevom
Obiskoval te.

Po tujem hoditi
Obsojen sem jaz,

Kako je to bridko,
Težko ti povčm:

Kozarček si mali
S pijačo hladno
Šumljaje napolnil
Mi vselej voljno.

A jaz med spomine
Bom svoje sladke,
Studenček pod skalo,
Zapisal si te.

’) Divči j m dno.

2 ) Valvazor (1641—1696), autor veledila »Die Ehre des Herzogtums Krain«.

3 )  Vodnik (175S —1819). slovinsky basnlk a spisovatel.

23

4. Pred durmi.

Glasno si pevala,
Strune ubirala,
Nisi pač mislila,
Da sem te čul.

Kljuko prijemala,
Skoro pritisnila,
Pa se ni upala
Roka moja.

Blizu pri durih bil,
Tvoje sem glase pil,
Ž njimi sred pojil,
Vbogo sred.

Solza je padala,

Lice namakala,

Nisi je videla

Lite zastonj. (& Jenko.)

5. Obraz.

»Kadar mlado leto
Pride z novim cvetjem,
Zopet prideš, slavec,
Praznovat ga s petjem;

Kake nove pesmi
Nam prineseš v gaje?*
Drobni ptič odgovor
Dal mi je skakljaje :

»Z mladim letom pride
Cvetje kakor lani,

Jaz pa vam prinesem

Petje kakor lani.« (S. Jenko.)

6. Hitra izprememba.

Čez kratkih mes’cev pet
Sva videla se spet;
Pobesil jaz oči,

V stran glddala si ti.

In skoro bi se smeh
Polotil bil obdh,

Ker razumela sva,

Kaj misliva oba. (S. Jenko.)

7. Zveličar in Peter po svetu hodila,

Po svetu hodila, nevedne učila.

Pa gresta mi ndkega dne oba

Po vdliki cesti tako sama itd. (Aškerc.)

8 . Fantje na vas gredo,

Žvižgajo, pojejo,

Jaz pa piščalko imam,

Žvižgat ne znam. (Nar.)

9. Nikdo ne more reči, kdaj bo konec sveta. — Sami se bodeva
učili. — Kakor si bosta postlala, tako bosta tudi ležala. — Vedno
bomo pozorni. — Ne boste nas prekanili. — Niste nam hoteli verjeti,

24

zdaj pa imate škodo. — Stari Slovani so bili jako gostoljubni. —
Bili bi se včeraj pripeljali v Prago, pa sva zamudili vlak. — Ne bilo
bi vam treba dolgov dčlati, ko bi varčno gospodinjile. — Dobro veva,
kaj nama dajo (n. dado) stariši za božični dar. — Kaj pa jeste dobrega?

Uloha. Kateri poslanci niso prišli k seji poslanske zbornice in
zakaj? — Kaj so zahtčvali češki poslanci od cesarja? — Zakaj se
cesar ni dal kronati v Pragi? — V katerem jeziku so poslanci sto¬
rili obljubo? — Katerih zbornic člani so prišli poslušat prestolni
govor? — Kje je stal cesarski prestol? — Kaj so imeli člani go¬
sposke zbornice na uniformah? — Kdo vstopi pred cesarjem v dvo¬
rano? — Kakci pozdravljajo poslanci cesarja? — Kje se postavijo
nadvojvode? — Kdo izroči cesarju list s prestolnim govorom? —
Kdaj pritrjujejo poslanci?

Kakšen dan je bil včeraj? — Kam je šel Lovre 1 ) s knjigo? —
Kaj ga je mikalo na to mesto? — Kakšna dčklica je bila Manica? —
Iz česa vidimo, da je bila izobražena? — Ali je Lovre pred ulnjakom
na vrtu bral knjigo? — Zakaj ne? — Kdo ga je prebudil iz premiš¬
ljevanja?

Deklinace ženska. 2 )

§ 20. Vzory: riba ; nit, kost.

b Lovre = Vavfinec, jenž liči pffteli svuj život učitelsky v zamku.
2 ) Viz Geb., Hist. ml. III, 1 §§ 132, 169, 314!

25

1. a)  Jelikož dle § 10, 1 a)  ve slovinštinb prehlasky a-e  nenl,
sklonuji se dle vzoru riba  tež kmeny mčkke, jako ovca, žlica  (lžlce),
srajca  (košile), igrača, gošča  (houšt), toča  (kroupy, krupobitl), graja,
kuhinja, meja , zemlja, duša, paša  (pastva), kaša, koža , straža, mreža
(mrlže) atd.

b)  Dle § 10, 3 a)  prehlasuje se o v e po mčkkych souhlaskach ;
avšak u a-deklinace se v akk. a instr. sing. tato zmčna nedčje, ježto
zde pripona -o  vznikla z byvalb nosovky (janez  čistbho o jako
u deklinace raužske a strednl. Akk. znl tedy na pr. žlico, igračo
grajo, dušo, kožo]  instr. na pr. z žlico, z igračo, z grajo, z dušo
s kožo.

2. Nčkolik jmen v -va  ma ještč vedlejšl tvar v -ev.  Na pr. cerkva
n. cerkev, tikva  n. tikev, britva  n. britev , molitva  n. molitev, žrtva  n.
žrtev  (žertva), setva  n. setev  (setba, seti), žetva  n. žetev  (žen). Tvar
v -va  sklonuje se podle riba,  tvar v -ev  lišl se od vzoru riba  tim,
že akk. sing. rovna se nominativu, instr. sing. pak konci se v -ijo.
Na pr. 1. 4. cerkev, molitev , 7. cerkvijo, molitvijo]  ostatnl pady v sing..
dale cely dual a plural podle riba.

3. Tvrdb souhlasky ltmenovb se pred priponami nembkčl. Viz
§ 13, 7!

4. a)  Ženska i-deklinace ma dva vzory, nit  a kost.  J e d n o sla¬
bi č n a j m 6 n a, jež maji v gen. sing. prlzvučnou prlponu
-i,  sklonuji se vesmšs podle  kost,  kteryžto vzor ma prlzvuk
vždy na pflponš kromč dat. a lok. sing. Ostatnl jmena jednoslabidna,
všechna dvoj- a vlceslabična sklonuji se podle nit,  podržujlce prlzvuk
veskrz na teže slabiče, na nlž jest v nom. sing. Podle nit  na pr. dolž¬
nost, modrost, sposobnost, oblast, žival  (živočich, zvlfe), čeljust  (čelist))
gorečnost  (vroucnost), kokoš  (slepice), zmes  (smčs), pot  (cesta), dale
jmena pomnožna jako prsi, gosli  (housle), jasli  (jesle, žlab), duri
(dvbre); podle kost,4  na gr. peč,-i, skrb-i, gos-i  (husa), os,4  (osa, na¬
prava), klet,4  (sklep), klop,-i, pest-i  (pžsf), cev,4  (roura, trubka), prst-i
(prst).

b)  Jmbna s pohybnym -e-  jako pesem — pesmi , bolezen — bolezni
(nemoč) maji v instr. sing. prlponu -ijo,  v dat. a instr. dualu prlponu
• ima,  v instr. plur. prlponu -imi.  Na pr. s pesmijo, (s) pesmima, s pes¬
mimi, z boleznijo, (z) boleznima, z boleznimi.

c)  V gen. dualu a plur. jsou pflpony 4 (4)  a -ij (-ij)  rovnocenne;
tedy kleli  n. kletij  (sklepu), bolezni  n. boleznij  (nemoči). V dobč nej-
novčjšl dava se prednost tvaru kratšlmu.

26

Cvičen! 7.

1. Slovani so posneli po Nemcih narodno misel. Vidčč svojo ne¬
samostojnost nasproti dragim narodnostim, zlasti Nemcem, so klicali
po združenju slovanskih narodov. Kollar je izumčl naslov: slovanska
vzajemnost. Nastal je kulturni in politični panslavizem. Češki buditelji
Dobrovsky, Jungmann, Šafarlk, Kollar so sanjali o skupni slovanski
državi pod ruskim vodstvom, z enotnim slovanskim jezikom, ki bi bil
seveda ruski. Rusija je bila up in cilj kot edina samostojna slovanska
država. Pozneje se je politični panslavizem Šafarlka in Kollarja za¬
menjal samo s kulturnim, literarnim panslavizmom. Kollar je določil
pojem literarne slovanske vzajemnosti tako, da naj bi bila vsa slo¬
vanska plemena en narod, njih narečja naj bi se smatrala za en jezik
in polagoma bi se približevali idealu vseslovanskega jezika. Glavni
razširjevalec Kollarjevih idej na jugu je pa postal dr. Ljudevit Gaj,
začetnik ilirizma.

Gajev ilirizem je bilo stremljenje, združiti vse južne Slovane v en
narod z enim književnim jezikom. Proti madjarizaciji Hrvaške je iskal
Gaj zaveznikov tam, kjer jih je bilo najprej najti: pri Srbih, Sloven¬
cih in Bolgarih. Tako je nastala jugoslovanska ideja, ki je blagodejno
vplivala na slovenski narodni preporod.

(Bleimeisov Zbornik 1909, str. 143).

2. Matajev Matija iz male zakotne vasi Zaplane je prišel prvič
v Ljubljano za svojo sestro Špelo, ženo nekega trgovca. Ni je mogel
takoj najti in zato je blodil po ulicah.

Ves motoglav, malone omamljen po toliko novih vtisih, jo je pri-
mahal mimo gostilniškega vrta in takoj občutil hudo žejo. Pod koša¬
timi kostanji je sedelo nekaj gostov. Matajev Matija je veselo pospešil
korake po belem pesku in stopil k pogrnjeni mizi. Svoj ljubi dežnik
in palico je naslonil ob drevo, položil pisano culo na mizo in sedel
moško in široko na stol.

Priletčl je bled, skrbno počesan fantič, ves črno oblečen in vihtčl
belo brisalko.

»Polič najboljšega!« je naročil Matija in imenitno pogledal po
drugih gostih. »"Skoraj bi bil pozabil jesti in piti, he, he!«

Dečko je prinesel pijače in okroglih žemelj. Mataj pa je iztrebil
kos sira iz cule in pipec iz žepa.

»Kako naj pa jem ta drobiž, da se mi ne bodo smčjali oni tam,
ki me glčdajo tako debelo, kakor bi me hoteli zajeti vase?« se je
vprašal in prebiral žčmljice. »V Zaplani imajo najmanj trikrat večje

27

žemlje in štirikrat večje regije. Ali naj devljem po dvoje teh drobnih
kruhkov naenkrat v usta ali samo po čnega?«

V tem je prišla zalo oblečena natakarica z usnjeno torbico in
rdečo vrtnico za pasom k Matajevi mizi, za njo pa krepak gospod.

»Dober večer, ljubi mož!« je nagovoril gostilničar Mataja. »V hiši
imamo sobo, ki je za take goste, kakršen ste vi. Preselite se tja!
Tukaj je za gospodo.«

»Saj ne bom dolgo tukaj, nikar se ne bojte, nič ne bom gospodi
na poti!« ga je tolažil Matija. »Pozno je že, kmalu moram k sestri.
Počakajte no, da se malo okrepčam; Bog vč, kako dolgo bom moral
še iskati Spelo po mestu!«

Tako je Matija obsedel in mirno užival vino, sir in žemljice. Ko
je izpraznil svoj polič, je zahteval drugega.

Polagoma je prihajalo vedno več gostov. Na odru so se pokazali
godci z velikimi in majhnimi piščalkami, trobentami in drugimi čud¬
nimi svirali, kakršnih Matajev Matija ni bil še videl nikdar. Sedli so
na stole; pred seboj je imčl vsak svoj kos počečkanega papirja na
stojalcu.

»Slabo znajo!« jih je obsodil Mataj, ko so uglašali in poizkušal
svoja glasbila. »Vsak piska in trobuzlja tja v en dan, kakor se mu
pač ljubi. Znajo pa zaplanski godci vse bolje! Če bi prišli ti mojstri
— skaze k nam, bi bili tepeni, da bi bilo grdo! Zakaj nisem poslušal
krčmarja, ki mi je povedal, da je tukaj le za gospodo!

Tedaj je stopil gospod s črno paličko med nje in potrkal z njo
na svoje stojalo.

»Dobro jih je ugnal mož!« se je oveselll Mataj. Tako so se zbali
njegove šibe, da so umolknili vsi!«

Začeli so svirati, izprva rahlo in počasi, potčm pa zmerom
glasneje.

»Zdaj pa že, zdaj!« je kimal Matajev Matija odobravaje. »Dobro
jo žlngajo! He, he! Kaj vse naredi šiba, dobrodelna mati! Lej, lej,
kako jim mojster miga in žuga ž njo in jih roti, sicer bi mu razbili
nemarni divjaki boben in vse! He, he!«

Prijazno je kimal ter bobnal s kltnato roko po taktu na mizo.

»Presneta reč vendar, zakaj pa nič ne plčšete, ko imate že godbo?«
je vprašal natakarico. »Saj prostora je tukaj dovblj, he, he!«

Ona pa se mu je le nasmehnila in hitela na drugo stran, kamor
so jo klicali žejni poslušalci.

Ko je utihnila godba, je jelo občinstvo burno ploskati, Matajev
Matija pa je nalil svoj kozarec do vrha, nataknil kos sira na pipec
in šel oboje ponujat kapelniku.

28

»Dobro ste jih krotili!« ga je hvalil. »Nate, okrepčajte se malo,
prijatelj!«

Občinstvo je vstajalo s sčdežev, se smčjalo vsevprek in jelo plo¬
skati iznova.

»Ako ste pijani, pojte spat!« je velčl gostilničar, ki je prihitel
k Mataju.

»Od dveh poličev ne bom pijan, he, he!« se je smejal Matija.
Presneto slabo me poznate! Ali je kaj tako hudega, če ponudim svo¬
jemu bližnjemu kozarček vina?«

»Plačajte in izgubite se!«

»Dobrota je sirota!« je vzdihnil Matajev Matija, plačal, pobral
svoje reči, prijazno pokimal kapčlniku in odkorakal z vrta. Občinstvu
pa je bilo žal, da je bilo tako kmalu konec nenavadne zabave.

(Dle Murnika.)

3. Iz obeh trditev govornikovih je bilo videti, da razmčr dobro
ne pozna. — Obema bitvama se pripisuje po pravici velika važnost.

— H klopema smo postavili dve mizi. — Želčznica je neprecenljiva
tčhnična pridobitev. — Poravnal sem tvojo terjatev. — Z nepričako¬
vano pošiljatvijo me je presenetil poštni posel. — Izpovedi zanesljive
priče verjameno. — Miš je v pasti. — S kaznijo še mnbgokrat krivica
ni poravnana. — Dve poti včdeta v mesto. — Iz občh nevarnosti sem
se srečno rešil. — Na obeh dlanih sem se z nožem ranil. — Z obema
slavnostima smemo biti zadovoljni. — Duri so visoke. — Marsikaterih
naravnih prikazni (-ij) si ne moremo pojasniti. — Dobili sva za bo¬
žični dar nove gosli. — Boli me na prsih. — Z višjimi obrestmi se
poplačuje ob enem tudi glavnica. — Še pred nočjo prideta domu. —
Dvignil je obč pesti in grozil. — V obeh ldetčh smo imeli ob povodnji
vodo. — Peči so iz gline ali iz železa. — Zaupam le svojim moččm

— O cevčh praškega vodovoda se je svoje dni mnogo govorilo in pi¬
salo. — Geslo našega cesarja je: Z združenimi močmi.

Uloha. Odkod je prišla narodna misel k Slovanom? — Kako ime¬
nujemo to narodno misel po Kollarju? — Kakšen bi bil Kollarjev
literarni panslavizem? — Kdo je začčl razširjati slovansko idejo med
južnimi Slovani? — Kaj je bil ilirizem? — Proti čemu je meril?

Kaj je bila Matijeva sestra Špela v Ljubljani? — Kam je prišel
Matija, ko je blodil po mestu? — Kaj je nosil v rokah? — Kaj je
pil in jedel na gostilniškem vrtu? — Kam je pošiljal gostilničar ne¬
navadnega gosta? — Koliko vina je popil Matija? — Kateri godci so
mu bili bolj všeč, ljubljanski ali zaplanski? — Kdo je prisilil godce,

2

da so začeli lepo igrati in s čim? — Kaj se je Matiji čudno zdelo,
ko imajo vendar godbo? — Kaj je prinesel kapelniku za plačilo? —
Ali je gostilničar občinstvu ustregel, da je izgnal Matijo?

Deklinace adjektiv 1 ); adverbium.

§ 21. Vzor: bel, bela, belo — bel, -a, - o  (bily).

1. Dle toho vzoru sklonuji se všechna adjektiva, jak puvodni tak
odvozena, jak určita tak neurčita, jak kmene tvrdčho tak mčkkčho.
Nebot jsou veskrz trojvychodna a sklončni jmenneho pozbyla. Sklo-
iiuje se tedy na pr. sosedov travnik  (sousedova louka), sosedovega
travnika, sosedovemu travniku  atd.; sestrin robec  (sestrin šatek), se¬
strinega robca, sestrinemu robcu  atd. Zbytkv jmennč deklinace ad¬
jektiv jsou ve vyrazech prislovečnych jako iznova (z iz nova) n. znova-,
izlepa  (z iz lepa)  n. zlepa) po dobrem) a j.

2, Po mčkkych souhlask&ch kmenovfcb prehlasuje se dle § 10, 3 a)
v nom. a akk. rodu stredniho o v e. Na pr. tuj, tuja, tuje  (z tujo),

‘) Srv. Geb., Hist. ml. III, 1 § 438!

30

divji, -a,  -e (divoky), rdeč, -eča, -e  n. rudeč. -eča,  -e (rudy, červeny),
naš, -a , -e.

3. a)  Adjektiva pfivlastnovaci tvori se jako v češtinS od muž-
skych substantiv kmene tvrdčho pfiponou -ov, -ova, -ovo  (-fiv, -ova,
-ovo), od kraenu mčkkych pfiponou -ev, -eva, -evo  pfehlaskou o v e.
Na pr. bratov, -a, -o, sosedov, -a,  -o; ale kraljev, -a,-o  (kraluv, -ova,
~o), učiteljev, -a, -o  (učitelfiv, -ova, -o), oračev, -a, -o  (oračuv, -ova,
-o). Kmenova souhlaska c mčni se pri tom v c, kmenovč z \ ž.  Na pr.
stric—stričev, -a, -o, Aškerc—Aškerčev, -a, -o, knez  (kniže) — knežev,
-a, -o.

b)  Od ženskych jmen tvori se jako v eeštine pfiponou -in, -ina,
-ino.  Na pr. materin, -a, -o  (matčiu), sestrin, -a, -o  (sestfin), tetin,
-a, -o.

4. Tvar neurčity ma slovinština pouze v nom. a akk. sing. rodu
mužskčho: 1. bel,  4. bel.  Za to uživa se ho častčji než v češtinč, a.to
a)  vždy, j e-1 i d o p 1 n k e m v no m., b)  j e-1 i p f i v 1 a s t, k e m, jenom
tehdy, k d y ž o prislušnčm substantivč nestala se pred tim zminka a
jest pravž p o p r v 6 feč o dotyčnemjmčnč.  Na pf. a) kruh
je dober, kamen je težek, nos je oster, most je nov ; nekdy i v češtinč:
jsem štasten; žak je hoden pochvaly atd. b) črez reko stavijo nov
most  (nšm. e in e neue Brucke) — ale novi most je krasen  (nčm. die
neue Brucke). Rovnčž tak: oster nož dobro reže  (nžm. [einj  scharfes
Messer) — ostri nož sem izgubil  (nem. da s scharfe Messer) a j. Když
tedy uživa N črnec členu neurčiteho nebo žadneho, klade se ve slovin-
štinč v nom. a akk. sing. rodu mužskčho adjektivum neurčitč, jindv
vždy určite.

5. a)  Adjektiva pfivlastnovaci v -ov, -ev, -in  maji v nom. a akk.
sing. rodu mužskčho pouze tvar neurčity. Na pf. bratov, kraljev, se¬
strin  (nikdy -ovi, -evi, -ini) ; rovnčž tak vsak, -a, -o  (každy; nikdy
vsaki ; proti tomu noviny často hfeši).

b)  Adjektiva v -ski, -ški, -ji,  komparativy a superlativy maji
pouze tvar určity. Na pf. slovenski, -a, -o, češki , -a, -o, divji, -a, -e,
večji, -a, -e  (včtši), najvišji , -a, -e,  dale neki, -a, -o  ijakysi, kterysi;
i zde noviuy často nedbaji spravnych tvaru).

6. a)  Rozdil mezi jmeny životnymi a neživotnymi čini se u ad-
jektiv jenom v akk. sing. rodu mužskeho. Na pf. imam dobrega uči¬
telja,  ale imam nov klobuk  (jako v češtinč); v nom. plur. rodu muž-
skčho je pfipona -i  jak pro životna tak pro neživotna. Na pf. beli
konji, beli klobuki.

b)  Pamatuj slovinskou zvlaštnost: jaz imam top nož, ti imaš
ostre  ga (česky: ostry, ne ostreho); oster je bil nož, katerega sem iz-

31

gubil  (česky: ktery). Ačkoliv je nuž neživotny, preš to ma adjektivum
ostrega  a zajmeno katerega . v akk. priponu -ega,  což vždy byva,
když jest adjektivum anebo zajmeno mužskč v akk. bez pfislušnčho
substantiva, vztahujic se jenom k n6mu.

7. Neurčity nom. sing. ma v mužskbm  rodč nškdy dva tvary,
budto s pohybnym -e- nebo s pfizvučnfm -a-.  Na pr. krepek  n. krepak,
težek  n. težak, močen  n. močan  (silny). Zmenu e v d zpusobil dlouhy
prizvuk; z lehek  vzniklo z tčže pričiny lahek , - hka, -o.

8. a)  Jako adjektiva skloiiuji se tčž nčktera zajmena. Na pr. moj,
tvoj, njegov  (jeho), n/en (jeji), nas, mš, njihov  (jejich), najin  (naš,
nas dvou), vajin  (vaš, vas dvou), njun  (jejich, jich dvou), svoj, oni
(onen), isti, kateri  n. kteri  a j.

b)  Adjektiva rodu stredniho jsou jmena zemi na -sko  a -ško.  Na
pr. Češko  (Geciiy), Moravsko  (Morava), Štajersko  (Styrsko), Kranjsko
(Kransko, Krajina), Koroško  (Korutany), Primorsko  (Primori), Hrvaško
(Chorvatsko), Rusko , Bavarsko  (Bavory) atd. Skloiiuji se tedy: Češko ,
Češkega , -emu, -o, -em, -im  atd. Na otazky kde? a kam? uživa se
zde predložky na  s naležitym padem. Na pr. kde? OdpovSd’: na
Češkem  (v Čecliach), na Štajerskem  (ve Štyrsku), na Koroškem  (v Ko-
rutanech); — kam? Odpovžd’: na Češko  (do Gech), na Štajersko  (do
Styrska), na Koroško  (do Korutan). Na otazku odkud ? klade se na-
sledkem toho predložka s nebo z  s genitivem. Na pr. s Češkega  (z Čech),
s Štajerskega  (ze Štyrska), z Ruskega  (z Ruska).

Tataž jmena zemi maji nekdy i tvar žensky: Češka, -e, Štajerska,
-e, Koroška, -e,  ale neutrum vyskytuje se častSji.

9. 0 mškčeni souhlasek pred priponami viz § 13., 7.1

10. V prose kladou se adjektiva pred  substantiva. Slovosled
česky je v t6 pričinS volnSjši.

11. Pripony adjektiv jsou v prose vždy nepfizvučnd: belega, dra¬
gemu, dobrima, z visokimi  atd. maji tedy prizvuk na treti  od konce
bel-, drag-, ddbr-, visok-,  protože jsou -ega, -emu, -ima, -imi  nepfi-
zvučnč pripony. Na pfištč  takovy prizvuk na treti od konce
preddvojslabičnymipriponamiadjektivnimioznačovan
n e b u d e.

§ 22 . 1. Adverbia, tvorena od adjektiv, rovnaji se ve slovinštinS
rodu strednimu v akk. sing. Na pr. dobro  (dobre), visoko  (vysoko, vy-
soce), glasno  (hlasitš), rdeče  (rudč, červenč), divje  (divoce), višje  (vyše),
najvišje  (nejvfše).

2. Jen adjektiva na -ski  a -ški  maji v tčto podobž mužskd za-
roven vyznam prislovečny. Na pr. slovenski govoriti  (slovinsky mluviti),

32

češki  (česky), nemški  (nčmecky) nebo po slovensko  (po slovinsku), po
češko  (po česku), po nemško  (po nemecku). Avšak moško  (zmužile).

Cvičeni 8.

1. Le enkrat so se vsi Slovani, severni in južni, strnili v večjo
politično skupino in ustanovili državo Samovo. Samova slovanska
država je bila neka narodna zveza med Čehi, Slovenci in polab¬
skimi *) Srbi.

Slovani so ubili mnogo frankovskih trgovcev, ki so kupčevali
v Samovem kraljestvu, in se polastili njihovega blaga. To je bil po¬
vod razpora med kraljem Dagobertom in Samom, kraljem Slovanov.
Dagobert pošlje k Samu poslanca Siharija, ki začne rabiti zasramo-
valne besede, groziti in zahtčvati, naj bodeta Samo in njegovo ljudstvo
pokorna kralju Dagobertu: »Ni mogoče, da bi živeli kristjani in slu¬
žabniki božji v prijateljski zvezi s poganskimi psi.« »Dobro,« mu reče
nato Samo, »ako ste vi božji služabniki, mi pa poganski psi, vas
smemo raztrgati, ker se tako obnašate proti svojemu Bogu.« Potem
so vrgli Siharija iz Samovega dvora.

Po Samovi smrti je njegova velika država razpadla. Slovenci so
se odločili od svojih severnih bratov Cehov in zopet živeli pod svo¬
jimi domačimi vojvodi. {Gruden.)

2. Slovenski vojvoda Borut je poslal na Bavarsko svojega sina
Gorazda in nečaka Hotimira z nekaterimi drugimi odličnimi Slovenci.
Izrekel je željo, naj bi se oba mladčniča na Bavarskem poučevala
v krščanski veri.

V Solnogradu je tedaj vladal škof Virgilij. Ta je poslal slovenska
kneževiča v benediktinski samostan na otoku Awa v Kiemskem jčzeru,
kjer je bila sloveča šola. Tu sta Gorazd in Hotimir prejela sveti krst.
Njun učitelj in krstni boter je bil Lupo, 'predstojnik Kiemskega sa¬
mostana.

Ko je umrl vojvoda Borut, so Slovenci prosili Bavarce, naj jim
pošljejo njegovega sina Gorazda za naslednika in so ga takoj dvignili
na vojvodski prestol. Gorazd je bil prvi krščanski slovenski knez.
Vladal je tri leta.

Sledil mu je Hotimir. S tema dvema slovenskima knezoma seje
priselil z Bavarskega ob enem tudi nemški vpliv. Poganska stranka
je zavidno glčdala tujce, ki so prihajali v deželo in bili na vojvodo-
vem dvoru vedno dobro sprejeti. Menda jih je tudi strah, da izgube

J ) Pozor na pfizvuk! § 21., 11.

33

Slovenci svojo samostojnost, ako zmaga krščanstvo, nagibal k odporu.
Prvi dve domači vojski med Slovenci sta se ponesrečili, šele v tretje
so pogani zmagali, vse tuje in domače duhovnike pregnali in cerkve
razrušili. _ (Gruden.)

3. Siromak.

Kar Bog mi je življenje dal,
Odkar sem se zavedel,

Pod svojo streho nisem spal,
Pri svojih nisem jedel.

Svatuje dan za dnevom grad,
Po njem veselje vriska;

A siromaka mraz in glad
Pod milim nebom stiska.

Kedo z menoj spregovori
Besčdioo prijazno ?

Kedo, kedo razveseli
Srce veselja prazno?

Po svetu hodim čisto sam
Od praga pa do praga,

Nikdo ne praša: kod in kam?
Z nevoljo vsak pomaga!

To pa nadloga vseh nadlog,

To hudo je najhuje,

Da, ker sem reven, ker ubog,
Me ljudstvo zaničuje.

Kdor kruha vbranega ne jč,

Ni zkusil sirotenja,

Kaj je trpljenje, on ne ve,

On ne pozna življenja.

Za vse je svet dovolj bogat
In srečni vsi bi bili,

Ko kruh delil bi z bratom brat
S prav srčnimi čutili. ( Gregorčič .)

4. Na sveti večer.

Pod goro gre dekletce mlado,

Ko svet obhaja sveto noč,
Spoznalo bi v potoku rado,

Kaj višja jej namenja moč.

Na valih lunin svit trepeče,
Trepeče v deklici srce,

Želeče pa in koprneče
Očesci vpre na dno vodč.

In, glej, iz dna valov pozdravi
Jo znan, krasan in ljub obraz,
Ki jej z nasmehom sladkim pravi,
Da tu je njiju združbe čas!

K potoku vleče tudi mene,

Ko sveto noč proslavlja svet,
Tam morda tema se razžene,

Ki v njo neba je sklep odčt.

Prinagnil bodem se nad vodo,
Prisluškal, kaj bo val šumljal;
Ne svoje, naroda usodo
V proročnih valih bom iskal.

Kdaj srečno moje bo domovje?
Rešitve njemu le še ni?

Kaj mi razkrilo boš, valovje?
Nadja sreč se in — boji.

( Gregorčič .)

Skrbinšek, Učebnice jaz. slovinskčlio.

3

34

5. Mavrica.

Biserna lestva se vspenja v oblak,

Spušča se onkraj na zčmeljski tlak,

Mavrica pisana, božji prestol.

Angelji hodijo gor in pa dol,

Zlate kropilnice v rokah drže,

Zemljo prežejno hladč in poje.

Gori na stolu pa Večni sedi,

Kapljici vsaki on srečo deli:

Pade na polje — rodi zelenjad,

Kane na drevje — obilen da sad,

Kaplja na njivi — da žito zlato,

Kaplja na trti pa — vince sladko.

Sreča se spušča na sleherno stvar,

Kadar zaliva nebeški vrtnar. ( Gregorčič .)

*

Uloha. Kdo je strnil severne in južne Slovane v eno državo?

— Odkod so prihajali trgovci v Samovo kraljestvo? — S čim so
Slovani razžalili Dagoberta? — Kaj je zahteval njegov poslanec od
Sama? — S katerima besčdama je Siharij razžalil slovansko ljudstvo?

— Kaj se je zgodilo poslancu za zasramovalni besedi? — Kdaj so se
Slovenci odločili od severnih Slovanov?

Kako se je imenoval Borutov sin in kako njegov nečak? — Kam
je Borut oba poslal? — Kdo je skrbčl za njun pouk v krščanski
veri? — Kdo je sledil Borutu na vojvodskem prestolu? — Katere
vere je bil Borut, katere Gorazd? — Kako dolgo je čakal Hotimir na
vojvodski slovenski prestol? — Kdo ni rad videl razširjevalcev krščan¬
ske vere med Slovenci? — Kje so imeli nemški tujci svoje zavetje? —
Zakaj so se bali slovenski pogani Nemcev? — Kaj je nastalo vsled
tega med obema slovenskima strankama? — Kakšne so bile poslčdice
tretje domače vojske?

Imperativ, optativ.

§23. Imperativ  slovinsky zachoval tvary starši než česky;
končit se 2. os. sing. vždy v -i, 1 )  jež po samohlaskach pfechazi v -j
(jako v češtinč). Na pr. bodi  (bud’), nesi  (nes), lezi  (lez), vzami  (vezmi),
pij, delaj  (dšlej), kupuj.  Druha os. sing. tvori zaklad, k nčmuž se
v dalšich tvarech pričinuji naležitč pfipony.

M Viz Geb., Ml. č. § 198., 4.

35

1. Prvni os. sing. prirozeni imperativu nema; v dualu a pluralu
schazeji tvary pro 3. os., jež se nahrazuji slovcem naj  (necht, at’) a
indikativem dotyčniho čisla (optativem). Na pr. naj delata  (at [dva]
delaji, dilejtež), naj kupujeta, naj delajo, naj kupujejo.  V sing. maji

2. a 3. os. tvar společny.

2. Kmenove k  mini se pred pfiponou -i  v c, kmenovi g  v s jako
v češtine. Na pr. peci  (pec), teci  (tec), reci  (rci), vrzi  (vrz, hod’), po-
mozi  (pomoz).

3. Slovesa, majici v indik. praes. pfizvučnou priponu -im,  zvra-
ceji v imperativi prizvuk na slabiku predchazejici. Na pr. indik. učim,
imper. uči, učiva , učita, učimo , učite; pustim: pusti, pustiva  atd.
(pustim, necham). Rozeznavej tedy indik. od imper.: uči—uči  (uči — uč)
učiva  — učiva  (učime — učme [dva]), učimo  — učimo  (učime — učrne),
učite  — učite  (učite — učte). Casuj soubežni v ind. a imper. tato slo¬
vesa: lovim, sedim, hitim, molčim, govoriml  V sing. zvraci se prizvuk
u takovych sloves vždy, v dualu a pluralu nikdy ne, takže indik. a
imper. zniji stejni. Dokonce se stava, že v basnich slovesa jako po¬
vzdigniti  posunuji prizvuk v dualu a pluralu o jednu slabiku na pravo;
misto spravneho a puvodniho imperativu povzdignimo  byva pak po¬
vzdignimo !

Zpravidla zustava prizvuk v imperativi na tiže slabiče, na niž
jest v 1. os. indik.

4. Pamatuj imperativy: pojdi  n. poj  (pojd), gledaj , gledi, glej
(hled’, divej se, viz), poglej  (podivej se), vedi  (ved’; viz), jej  (jez), povej
(poviz), idi  (jdi) od meni obvvkleho idem  (jdu), misto nihož byva
časteji grem, pridi  (pfijd’), hoti  (chtij), imej  (mij).

§ 24 . 1. a)  Op ta ti v sklada se ze slovce naj,  povstaleho z nehaj,
a indikativu. Na pr. naj berem  (at, necht čtu), naj govorita , naj ku¬
pujejo; naj sem rekel  (at, necht jsem reki), naj sva prišla, naj smo
govorili.  Misto 2. os. opt. uživa se imperativu. Na pr. pridi  (at prijdeš)
pridita, pridite  (at prijdete).

3 *

36

b)  Optativ pomocnčho slovesa sem, biti z  m: naj bodem  n. naj
bom  (at j sem) atd., zrldka naj sem.

c)  Optativ vyjadruje se tež častici naj  a občma kondicionaly;
v češtinč uživa se pomocnčho slovesa »mam« s infinitivem. Na pr.
jaz naj bi se učil  (mam, mčl bych se učiti); vidva naj bi se bila
učila  (mčli jste, byli byste se mčli učiti) atd. Tento optativ ma i 2.
osoba.

Poznam k a 1. a)  Otazky rozvažovaci,  prime a nepflme,
vyjadfuji se a)  optativem, /?) imperativem. Na pr. a ) Kaj mu naj odgovo¬
rim?  (Go mu mam odpovčdčti ?). — Kdaj bi naj prišel?  (Kdy mam, bych
mčl prijiti?) — Koga naj bi bili k vam poslali?  (Koho jsme ničli,
byli bychom mčli k vam poslati ?) — Ne vesta, ali naj bosta z od¬
škodnino zadovoljna.  (Nevčdi, zdali maji' byti odškodnym spokojeni.) —
j) Kaj mi dajte za mojo dobroto?  (Co mi mate dati atd.?)

Nčkdy pred kondicionalem naj  i schazl. Na pr. Bil sem v zadregi ,
kaj bi odgovoril.  (Byl jsem na rozpacich, co mam odpovčdčti).

b)  Češkemu pomocnčmu slovesu »mam« odpovida i ve slovinštind
nčkdy imam.  Na pr. Kaj imamo zdaj storiti?  (Co mame nynl učiniti?).

Poznamka  2. V češtinč uvozuji se vštyučelnč anepflme
rozkazj  spojkou »aby«.

1. Včty ličelne. Na pr. Prijdu tč navštiviti, abych videl, jak se ti
vede.

Ve slovinštinč vyjadrujl se trojim zpusobem:

a)  spojkou da  a indikativem praesentnlm: Pridem te obiskat,  da
vidim, kako se ti godi-,

b)  spojkou da  a kondicionalem prvym (= aby); Pridem te obiskat ,
da bi videl, kako se ti godi-,

c)  spojkou da  a indikativem futura: Pridem te obiskat,  da bom
videl, kako se ti godi.

2. Neprlmč rozkazy. Na pr. Prosil mč, abych mu pomahal (rozkaz
p?imy: pomahej mnč!).

Ve slovinštinč vyjadruji se nepfimč rozkazy paterym zpusobem:

a)  slovcem naj  a indikativem praes. (optativem): Prosil me je,

naj mu  pomagam;

b)  slovcem naj  a kondicionalem prvym (optativem): Prosil me

je,  naj bi mu  pomagal;

c)  spojkou da  a indikativem praes.: Prosil me je,  da mu  po¬
magam;

d)  spojkou da  a kondicionalem prvym: Prosil me je,  da bi mu

pomagal;

37

e)  spojkou da  a imperativem: Rekel sem ti,  da ostani doma,
dokler se ne vrnem  (Reki jsem ti, abys zastal doma atd.).

V pripadech a)  i b)  vyskytuje se pred naj  často spojka da,  tedy
da naj  s ind. praes. a da naj bi  atd. Nejobvyklejši je pfipad a).

Cvičenl 9.

1. Slovo.

Stala sta v sivi megli gori ob robu gozda in ji je govoril tiho:

»Pospravljeni so kovčegi, voznik se napravlja.«

»Ne hodi, ljubljeni!«

Zatrepetalo mu je v oččh, vprl jih je mimo njenih v daljavo,
kakor daleč se je pač videlo v žalostni jesenski megli.

»Ostal bi, a ne morem ... Ne, ne morem! Ljubim te neskončno,
a umrl bi tukaj, ali pa bi umrla najina ljubezen.«

»A kaj bo z menoj ?«

Zadrhtel je ob boli, ki je zavpila iz tihega vprašanja. Zadrhtel
je in jo je pogledal s kratkim pogledom. Obledelo mu je lice, roka
je izpustila njeno.

»Ne boj se, Bogomila! Glej, sen je življenje, sen je bila najina
ljubezen. Vzdramiš se, s treznim pogledom se ozreš okoli sebe in se
začudiš: ,Kake sanje! 1  - In se nasmehneš pomilovalno in z obžalo¬
vanjem.«

»Nikoli, nikoli!«

Vpila ji je vsa duša, ki se je vila pod trdimi besčdami, kakoršnih
ji ni govoril še nikoli.

»Ali veruje v te strašne besede, ali me hoče le raniti, da mu
izpustim dušo in ga pustim od sebe v miru?«

Vpila je duša in je povpraševala v grozi, a usta so ostala stisnjena
in nema.

Pogledal ji je v oči, še bolj mu je pobledelo lice: videl je ne¬
skončno njeno bol.

»Odpusti, ljubljena, raniti te nisem nameraval ... A mudi se . . .
Dovoli, še en poljub, zadnji!«

Vse je dovolila brez besede in brez odpora.

»Hvala! Zdrava in z Bogom, ljubljena!«

Izpustil jo je, okrenil se je naglo in je hitčl dol proti vasi. Obrnil
se je še enkrat, zamahnil je z roko zadnji pozdrav in je izginil v megli.

Odščl je in ni ga videla nikoli več. (Meško.)

2. Metka:  »O mati, mati! o ne ravnajte tak grozovito s svojim
ubogim otrokom! Ne silite me, da vam razkrijem, kar bi mi za vselej

38

odvrnilo vaše sreč! Ne zavrzite svojega nesrečnega otroka! Bog mi je
priča, kako rada bi vam spolnila željo, ali — ne morem — ne smem!
— Moje srce ima že drugi — Teodor.«

»0 ti brezbožno dete,« vpije mati, »pojdi, pojdi, obesi se mu na
vrat .. . Bog te bo kaznoval.«-

V senci pod starim košatim orehom pred hišo sedi v nedeljo po¬
poldne Metka z debelo knjigo v rokah. Potem zaprč knjigo, nasloni
se nazaj, položi križem roke in mirno sedi. Tako zamišljena dčklica
ne čuti, da se ji bliža mladenič v navadni lovski obleki. Ko je že
blizu nje, pozdravi jo:

»Dober dan, Metka!«

Metka se prestraši in s slabim glasom odgovori:

»Bog daj, Valentin!«

»Ali se ne spominjaš več, Metka, tistega časa, ko sva vkupe hrt-
dila v šolo, vkupe se učila in igrala? In pozneje, ko sem odhajal na
Štajersko k stricu, veš, kak6 sva jemala slovd? — Prišel sem čez tri
leta. Cdej, tu stojim pred tebčj, Metka; Metka, pojdi, če ti je mogoče
in bodi moja! — Ne! Glej! pokleknil bom pred-te!«

Metka ne ve, kam bi se dela, kaj bi rekla.

»Valentin! kaj bi rekel kdo, ko bi vas videl takb! Vstanite!«

»0 ti me ne ljubiš!« zavpije Valentin in skoči kvišku.

Predno je mogla še kaj pregovoriti Metka, izginil je že med
drevjem. (Dle Stritara).

3. Ciril in Metod sta prejela prvi pouk v domači hiši. Ko sta
nekdliko odrastla, so ju poslali stariši v Carigrad na cesarski dvor,
da se ondi še bolj izobrazita. Prvi delokrog se je odprl bratoma, ko
sta bila poslana v misijonsko delo h Kazarom.

Kazari, divje ljudstvo v južni Rusiji, so prdsili carigrajskega ce¬
sarja, naj jim pošlje učenega moža, ki bi jih poučil v pravi krščanski
veri. Poslanstvo apostolskih bratov med Kazari je trajalo približno
dve leti. Potem ju je poslal cesar Mihael na Moravsko. {Grudm.)

4. Akvilejski patriarh Sieghard J ) je cerkvenemu dostojanstvu pri¬
družil še svetno oblast črez velik del slovenske zemlje in ustvaril
cerkveno državo akvilejsko. Imela je namfen, da varuje nemškim ce¬
sarjem prost odhod v Italijo. Prejčl je knežje žezlo od cesarja Hčnrika IV.
(četrtega) v plačilo, ker mu je izdatno pomagal v boju proti papežu
Grčgorju VII. in prčtikralju Rudolfu. Ko se je Henrik 2 ) vračal iz

1068-1077. 2 ) r. 1077.

39

Italije domov na Nemško, da pričnč vojsko zoper Rudolfa, ga je
Sieghard spremljal na poti. Na državnem zboru v Ulmu je patriarh
predložil cel6 ponarejena papeževa pisma, ki naj bi dokazala, da je
le Henrik IV. (četrti) pravi kralj. S tem je nemške kneze zbegal, da
niso vedeli, pri čem da so. {Gruden.)

5. Kakor ima vsaka oseba pri svojem narodu in svojem jeziku
neovržno pravico do svojega imena, takd mdramo tudi osebam drugih
narodnosti in jezikov pustiti njih pisavo, brez vsakega ozira na sldv-
nico ali na obični pravopis svojega, bddisi tujega jezika. Pri lastnih
osebnih imenih mora torej vladati svetovna vzajemnost.

Isto veljaj za druga lastna imena, zlasti za zemljepisno-krajevna.
Slovenci v tem oziru v marsiččm grešimo napram Slovanom in dru¬
gim narodom, vselej pa v lastno škodo. Bddimo zatd dosledni in
pravični in pustimo tujcem, kar je tujega. Naši geografi bi naj sesta¬
vili seznamek lastnih imen v slovanski in drugojezični obliki za vse
slovanske jezike, tudi za slovenskega.

Gesto se tudi greši proti jasni zahtevi, da jemljimo vsako tuje
lastno ime neposredno od njegovega lastnika, ne s posredovanjem
kakega drugega jezika.

Nekaj sitnosti prizadevajo i nam i tujcem različni črkopisi. Gledč
njih se dosledno in povsdd uveljavlja pravilo: tuje ime pišem tudi
s tujim črkopisom, naj bo še tako čuden za naše oko in v izreki
zamotan. A poznanje tujih črk spada med dolžnosti olikanca.

V začudenje vsakega motrilca stoji naša pisava na povsčm na¬
sprotnem stališču pri latinščini in grščini, ko vendar ni nikakega po¬
voda, da bi jim odmerili čisto posebne zakone. (Dr. J. Tominšek.)

6. Belokranjska,

Eno si zapojmo, Pijte, kol’kor mor’te,

Bratci, dobro vemo, Vince je vse sorte,

Da smo Slovenci vsi! Sam Bog ga nam je dal.

Glažke si nalijmo,
Vince vsi izpijmo,
To vince rdmeno!

Tam na onem sveti
Ne bo vinca v kleti,

Tam vedno suša bo. {Ndr.)

7. Pri zibeli.
Dete, zatisni premile oči,

Materin ljubček, le kmalu zaspi!

40

Sanje naj sladke zazibajo te,

Zlatih perot naj približajo se.

Slušaj, kar angel jeki tebi poj 6:

Spavaj, oj dete, le spavaj sladko. ( Ljudmila .)

8. Nikar, nikar se me ne boj,

Nedolžni, nežni angelj moj,

Le semkaj k meni sedi,

0k6 v ok6 mi gledi! ( Gregorčič .)

Uioha. Zakaj so poslali stariši Cirila in Metoda v Carigrad? —
Kateremu narodu sta brata najprej oznanjevala krščansko vero? —
Kje je bival ta narod? — S katerimi besedami so prčsili kazarski
poslanci cesarja za apostola? — Kakč dolgo sta se mudila brata med
Kazari? — Kje je bil drugi njun delokrog?

Kdo je pridružil akvilejski cerkveni oblasti še svetno? — Kdo je
podelil patriarhu knežje žezlo? — Kakšen naj bi bil namen akvilejske
države? — Zakaj je bil cesar Sieghardu naklonjen? — Zoper koga
je nameraval cesar vojsko? — Na kateri poti je spremljal Sieghard
Henrika IV.? — Kje so se sešli nemški knezi s cesarjem? — S čim
je zbegal Sieghard udeležence državnega zbora? — Čemu je predložil
knezom ta pisma?

Kako pišimo tuja lastna imena? — Ali je slovenski pravopis glede
njih vselej dosleden in pravičen ? — Kaj bi se smelo zahtčvati od
slovenskih zemljepiscev ? — Odkod naj bi se jemala tuja lastna
imena? — Od koga naj zahtevamo, da pozna tuje, posebno slovanske
črke? — Proti katerim lastnim imenom najbolj greši slovenski pra¬
vopis ?

Doplnenl deklinace mužske a stfedrn.

§ 25 . Zvlaštnosti deklinace mužske.

1. a)  Četna dvoj- a viceslabična substantiva na -r  zmčkčuji pred
priponami kmenovou souhlasku v -rj-  a skloiiuji se tedy podle vzoru
konj.  V češtinS maji stejnozvučna jmena často již v nom. -r, kdežto
ve slovinštinč se tu jotace ztratila. Na pr. gospodar,  gen. gospodarja,
(hospodar), cesar , cesarja  (cisaf), pisar, -rja  (pisar), pastir , -rja  (pa-
styr), mornar, -rja  (namornik, plaveč), dihur , -rja  (tchor).

b)  Mčkčeni vvskytuje se tčž u cizich slov na -r, jež maji v češtinš
deklinaci tvrdou. Na pr. doktor,  gen. doktorja , profesor, -rja, agitator,
-rja, papir, -rja.

c)  Nčktera jmčna v -r  však kmene nemčkči a sklončni jejich jest
tedy tvrdč podle vzoru mlin ; jsou to obzvlaštč neživotna na -or.  Na

41

pr. govor,  gen. govora, tabor,  - a, večer, -a , prepir, -a.  Pamatuj: deš,
gen. deš;« atd. tdešf).

d)  Jmena, zmekčujici pred priponami kmenovč -r v -r/, vytvoruji
adjektiva privlastnovaci v -rjev, -a, -o,  prehlaskou z -rjov  vznikle. Na
pr. gospodarjev , -o (hospodaruv, -ova, -o), cesarjev, pastirjev, pro¬

fesorjev.

2. NSkolik jednoslabičnych  jmen mužskvch ma vedle pra-
videlnž deklinace v gen. sing. tčž  prizvučnd -m  nebo -d. V dualu a
pluralu pak vsouvajl pred priponami pfizvučnou slabiku -ov-.  Na pr.
most,  gen. mostu-, dolg , gen. dolga  (dluh). Sklonšni jejich pak zni
tedy takto:

Ktera jmena maji v gen. pfiponu -u  a ktera -d, dlužno si u kaž-
deho zvlaštb zapamatovati. Na pr. dar, -u, glas, -u, sad, -u;  ale Bog,
-d, les, -d  (les; drevo), svet, -d.  Pozor na pfizvuk!

3. a)  Jm6na na b, d, f, t maji pravidelnou deklinaci tvrdou, je¬
nom nom. plur. konci se v -bje, -dje, -fje, tje.  Na pr. golob  (holub).
gospod, škof  (biskup), brat;  nom. plur. golobje, gospodje, škofje, bratje.
Gen. plur. zase golobov, gospodov, škofov, bratov  atd.

b)  Jmena v -dn  maji v nom. plur. bud’ pravidelnou pfiponu -i
nebo -je.  Na pr. meščan,  nom. plur. meščani  n. meščanje; Praždn,
nom. plur. Pražani  n. Prazanje.  Srv. mbštane, Pražand. Gen. plur.
meščanov  atd.

4. a)  Jmbna tat, a  n. -u, las, -a  n. u  (vlas), zob  (zub), mož,  -d
(muž) sklonuji se v pluralu takto: 1.5 . tatje, lasje, zobje, možje; 2. las,
zob, mož  (stary gen. bez pfipony); 3. lasem, zobem, možem;  4. lase,
zobe, može:  6. o laseh, zobeh, možeh;  7. z lasmi, zobmi, možmi.  Jmeno
tat  obyCejnš dle most, -u.  Gen. plur. bez pfipony maji ještž konj  vedle
konjev, otrbk  (džti).

b) ljudje  (lidš) se sklonuje: 1. 5. ljudje, 2. ljudi  (- ij),  3. ljudem,
4. ljudi,  6. o ljudeh,  7. z ljudmi.  Podle ljudje  sklonuji se v plur. nSkdv
maskulina jednoslabična, jež maji v gen. sing. -u  nebo -d. Na pr.
grad, -u;  plur. gradje  atd. Nejobvyklejši je lokal. Na pr. na gradeh.

42

na grobeh, na valeh  (na vlnach), na vrheh.  .Imena uvedena zde pod
4- a) b)  prechazeji tedy častečne do ženskč i-  deklinace.

5. Jmčno oče  (oteč), v obecne mluvč i oča,  vsouva pred priponami
prizvučne -et-: oče , očeta, očetu  atd.; plur. nom. očetje , gen. očetov  atd.

6. Jmeno dan  se sklonuje:

7. Jmeno pot  (cesta) je v sing. maskulinum anebo feminilnim,
tedy pot, -a  nebo pot,  - i ; v plur. je maskulinum, potje, -tov,  v nom.
i akk. nekdy i neutrum, pota.  Zbytek pouhdho instrumentalu je svojim,
potem  (svou cestou), sodnijskim potom  (soudni cestou).

§ 26 . Zvlaš tnosti deklinace stredni.

1. Nčktera jmena rodu stredniho vsouvaji pred priponami pfi-
zvučne slabiky -en-, -et-, -es-.  Na pr. a) breme,  gen. bremena; vreme f
vremena  (počasi); ime, imena; b) dekle,  gen. dekleta  (divka); dete,
deteta; žrebe, žrebeta  (hribč); tele, teleta; c) drevo,  gen. drevesa  (strom);
kolo, kolesa; pero, peresa; telo, telesa  (tšlo, teleso); slovo, slovesa
(louCeni); oko, očesa; ulio, ušesa.

Jmena pod a)  uvedena odpovidaji českym: bfimč, bremene; jmč,
jmene atd.; pod b)  ditš, ditčte; hribč, hribčte atd. Ve slovinštinš za-
chovava se -et-  i v dualu a pluralu, kdežto v češtinč jest -at-. Na pr.
žrebeti, žrebeta  (hribata) atd.

V češtinč utvofily se novotvary: bremeno, jmeno atd.; ve slovin-
štinč novotvarfl neni.

Vsouvane -en-  a -et-  byva nškdy i neprizvučnb. Na pr. jagnje,
gen. jagnjeta  (jehnš); vime, vimena  (vvmč); seme, semena  (simč).

2. a)  Nčktera jmena v -d, -esa  maji v pluralu dva tvary, ale
rozličnčho vyznamu. Na pr. kolo, -esa : kolesa  (kola) — kola,  (vftz);
drevo, -esa: drevesa  (stromy) — drva  (drivi = palivo); oko, očesa:
očesa  (oka; kurja očesa  = kuri oka) — oči  (oči; podle kosti).

b)  Jmeno nebo  (nebe, obloha) v sing. nepribira -es-;  tedy 1. 4. 5.
nebo,  2. neba,  3. 6. (o) nebu,  7. z nebom ; plur. nebesa, nebes  atd.
(bydlištč svčtcd a svčtic). Pozor v sing. na pfizvuk!

43

3. Dual k dete  je otroka,  plur. otroci,  gen. otrok,  dat. otrokom ,
akk. otroke , lok. o otrocih  n. otrokih,  instr. z otroki.

4. Jmeno pomnožile tla  (zemž, puda, podlaha) prechazi častečnš
do ženske i-  deklinace: 1. 4. 5. tla,  2. tcd,  3. tlom  n. tlem,  6. o tleh,
7. tlemi.

5. a)  V gen. dualu a plur. vsouva se pri skupinach souhlasek
mezi nd pohybnč -e- Na pr. okno  — oken, deblo  (kmen) — debel ,
jedro  —• jeder.

b)  Pred -j  vsouva se -i-.  Na pr. bitje  — bitij  (bytost), poslopje  —
poslopij, stoletje  — stoletij ; starši nom. totiž zndl bitije  atd.

Po z nam k a. O osobach, jimž jsrne uctou povinni, mluvl Slovinec
velmi často i v jejich nepritomnosti ve 3. os. pluralu.  Na pr. Oče
so na vrtu  (oteč je na zahradč). — Mati  šivajo (matka šije). — Do-
plriky adjektivni a participia maji pak jak u mužskyeh tak u‘ženskych
jmen shodu mužskou.  Na pr. Oče  so prišli iz mesta.  — Mati  so
rekli, da  pridejo gospod župnik k nam,.  — Stric  so bolni, teta  so
zdravi.

Vykame-li nškomu, maji doplhky adjektivni a participia pri pri-
mčm osloveni tutčž shodu mužskou v pluralu  bez ohledu na pohlavi
osoby oslovene. Na pr. Gospod, doktor, mnogo ste mi  računili za svoj
majhen trud; vi ste jako  dragi.

Cvičeni 10.

i. Rokovnjaška spretnost.

V Kamniku 1 ) je bil semdnj. Po cesti jezdil je dolg mož v pol
kmetski obleki iskrega konja, a štiri druge je gnal za sebdj privdzane
in poleg sebe.

»Hej, to je Obloški Tonček, kobilar in konjski mešetar,« reče eden
izmed kmetov, ktere je konjar prijezdil na poti. »Od tega se včasi
po ceni kupi, čudno po ceni. Dolgo ga že nisem videl.«

V tem in podobnem razgdvoru pridejo kmetje v Kamnik na se¬
menj. Ljudi je bilo malo. Vendar na velikem trgu je bilo še prilično
polno kmetov in meščanov, starih in mladih.

Pred mestno hišo je namreč na vzvišenem kamenu stal na tak6
imenovanem sramotnem odru obsdjenec, berač, ki so ga poznali ne¬
kateri ljudjč le z imenom Tomaž. Pred prsimi je imčl tablico, na ka¬
teri je bilo zapisano: »Tat.« Po tedanjem kazenskem zakonu je imčl
biti nepoboljšljiv zločinec tri dni za vrstjd po eno uro takd na sra¬
motni oder na javnem trgu izpostavljen.

’) mgsto v Krajine severng od Lublang.

44

Tudi kobilar je izpostavljenca že od daleč ugledal. Ko pa bliže
prijaha, hitro skoči s konja in pelje svojo živino za uzdo dalje. Na
oglu pa prosi dečka, naj poprime za nekaj časa konje, da dobi groš.
Sam pa pristopi bliže v tolpo med ljudi, ki so neusmiljeno sčdili
izpostavljenega tatu, berača Tomaža.

Kakor zanj nalašč oglasi se na trgu boben. Mestni birič je stopil
na usnjarjev voz, ki je stal na semnju. Ljudje so se zbirali okoli
mestnega biriča. Glasno in daleč razumljivo je naznanjal ta:

»Gospod Štefan Poljak, kateri gospodari na gradu Kolovcu v imenu
visokorodnega gospoda grofa Hohenwarta in kateri je v našem okraju
poglavar narodni gardi, ukazal je vsem ljudšm v Kamniku in daleč okoli
Kamnika povedati, da dobi tisti, kdor povč ali pokaže, kak6 bi se na sled
prišlo tatinski in razbčjniški družbi rokovnjaški, od njega petnajst
kron ali trideset goldinarjev, ali v cesarskem avstrijskem srebru ali
v francoskih frankih, kakor kdo hoče. Kamniški mestni sodnik, gospod
Janez Gavrič, prideva iz svojega še tdliko, tudi petnajst kron ali tri¬
deset goldinarjev v francoskih frankih.«

»Lep denar obetata, zet in tast! Dobro bi ga bilo zaslužiti,« to je
bilo obče mnenje. »Ali nevarno je.«

In ko so kmetje in meščanje tak6 govorili, raznese se med njimi
kakor blisk novica, ki jih je mogla v njih veri o strahoviti rokovnjaški
moči le potfditi.

Mestni ječarski čuvaj, ki je imel stražiti berača Tomaža, pristopil
je bil tudi dva koraka bliže k mestu, odkoder je birič razkričaval svoj
razglas. Ali ko se je črez nekaj hipov zopet ozrl po svojem varo¬
vancu, bilo ga ni več. Na tleh leži prerezana vrv, s katero je imčl noge
zvezane. Tudi tablica je ležala odtrgana na tleh. Velik strah je obšfel
vse ljudi.

Kobilar Obloški Tonček pa je sedel že davno zopet na svojem
konju in odjahal na zgornji konec mesta, kjer je bil konjski semenj.

Umevno je tedaj, da je bil v tako nevarnih časih pomladanski
semčnj v mestu Kamniku prav majhen. Kmetje so se bali prodajati,
nekdliko zatd, ker so bili zmešani zaradi ne polne veljavnosti prej¬
šnjega avstrijskega denarja zaradi uvedbe novih »frankov«. Kupovat
hdditi so se tudi bali, ker je bil vsak pot opasen pred razbdjniki.

( Dle Jurčiče.)

2. Pšenično zrno.

Ko zadnji je večer prišfel,
K večerji se je Jezus vsel,
Po nji je hrepenčl.

Pšenični kruh je vzel v rok6,
V častitljive in vse svetč
In djal besede te:

45

'Sprejmite vi, zakaj le-to
Resnično moje je tel6,

Ki za vas dano bo.«

Na koncu zrna, glej, je znak,
Kot Jčzusov obraz prav tak.
Boga naj hvali vsak!

Vživali so od te jedi
In v nji dobili so moči:
Med svet so šli čvrsti.

Pšenično zrno pa zmeljč,
Iz moke beli kruh speko,
Oj, hostijo lepč.

Pšenično zrno pa ima
Še danes vtisek božji ta,
Oj kdo ga ne pozna?

Besedo mašnik izrekč
Nad njo in spremenč taleč
V presveto jo Tel6. ( Prelesnik )

3.

Mati božja rajskomila
Iz nebes je šla na zemljo,

Ino koder je hodila,

Vse ljudi je in živali
Ljubeznivo pozdravljala.

Glej, in vsaka stvar pod nebom
Njej nasproti je hitela,
Priklanjala se je k zemlji,

V slavo pesem ji zapela.

Ptice glasne v senčnih vejah,
Slavca milega iz gaja
In skrlico izpod neba
Jedna misel koj navdaja,

Da z nižave in višave
Pred popčtnico hitijo
In ji tamkaj z gladkim grlom
Sladke pesmi žvrgolijo.

Ni je šibe, ni cvetlice,

Topol.

Da se ne bi priklonila.

Samo topol kraj potoka
Glave noče upogniti,

Iz napuha v trdem srcu
Noče blažene častiti,

Ampak drzno odgovarja:

»Jaz, ki dvigam se v nebesa,
Nikdar se ne bom klanjala;

Naj se druga ji drevesa,

Ki so brez peres srebrnih!«
Bliža se ji božja mati,

Tako milo jo pogleda,

Da začnč vsa trepetati.

Topol se je tresti jela,

Vstaviti se pa ne more;

Zato nje peresa bela
Gibljejo od dne do zore.

( Vilhar.')

4. Ukazky ze Stritar  a.

Jablana moja! sadu obetala si mi obilo,
Kadar mi pride jesen, zlate darove deleč.
Oj, kako si lepč mi cvela v veseli pomladi!

Cvet tvoj bčlo-rudeč bil je veselje oččm.
Jablana moja! sadu sedaj ne vidim obilo
In še ta, se mi zdi, mnogo prerano zori.

Žalost zaliva sreč, solza okč mi zaliva,

Ko se oziram skrbno p6 domovini okrog,

Ko preštevam možč, Slovenije zveste sinove,

Ki sem nanje svoj up stavil in vero vešči.

Oj siromak, v srce se smiliš slovenski mi jezik,
Kaj počnejo s teb6j naši pisatelji vprek!

Na Prokrustovo tč razpenjajo pčsteljo kruto,

Da ti udje, kosti pokajo, stčkajo: joj!

Vsak rokodčl se uči, uči se in vadi umetnik,

Sam pisatelj, poet, bratje! bi se ne učil?

Dan za dnevom z neba nevsmiljeno solnce pripeka,
Žejna, razpčkana tla zčvajo v jasno nebč!

Tožno glavice visč cveticam, peresa drevesom;

Tožno razlega se glas pivke, ki prosi dežja.

S skrbnim očesom ratar na polji v nebč se ozira,

V južno ozira se stran, da bi zagledal oblak.

Na tujem, zgodaj ločen že od doma,

Živim med glasnim hrupom tihe dni;

A duh mi brez miru po svetu roma.

Pretekle in sedanje zre stvari;

Človeštva gleda trudapolna pota,

Povsčd trpljenje, siromaštvo, zmota.

Z hymny »Cesarju svojemu Slovčnija«.

Pozdravljen, svetli car, v Ljubljani beli!
Slovčnija se klanja pred Teb6j;

Sinovi moji, glej, so prihiteli
Od vseh strani, obhajat prihod Tvoj:
Obličje gledat svojega cesarja.

Ki z njega sveti milosti jim zarja.

Iz zibelke je dete vzela mati,

V naročji z njim gre, kamor vsi gredč;
Doma ne more starček sam ostati,

Popotni les je v suho vzel roko:

Iz mest, vasi, iz zadnje gorske koče
Prišlo je vse, pozdravit tebe, oče!

47

Stoletij šest je slavni hiši Tvoji
O jasni, hudi uri bil udan;

Tih v miru oratar, v krvavem boji
Vihtll je bridki meč nestrahovan.

Stoletij šest, naš cesar, dolga doba!

Slovencu ni omahnila zvestoba.

Uloha. Kje leži mesto Kamnik? — Koliko rokovnjačev je imeno¬
vanih v našem članku? — Kako se imenujeta? — Je li prodajal
Obloški Tonček konje drago ali po ceni? — Zakaj je bil semčnj
v Kamniku majhen? — V katerem delu mesta je še bilo najvččljudi? —
Kaj je bilo posebnega videti pred mestno hišo? — Zakaj so Tomaža
privezali na sramotni oder? — Kak6 so tedaj kaznovali nepoboljšljive
zločince? — Kdo je odvrnil pozornost občinstva od berača? —• Kdo
je porabil to priložnost, da reši Tomaža? — Komu so po razglasu
biričevem hoteli priti na sled? — Kčliko denarja se je obetalo izda¬
jalcu rokovnjačev? — Kakč je mogel Tonček neopažen Tomažu pre¬
rezati vrvi?

Z sij mena. 1 )

§ 27 . Zajmena osobnl a zvratnč.

') Viz Geb., Hist. ml. lit., 1. §§ 429 n&sl.

48

Zajmeno os. z vrat  n e: 2. 4. sebe, se,  3. sebi,  si, 6. o se&i,
7. s se5oj.

1. Tvarfi silnžjšich uživa se jako v češtine pod durazem a pri
predložkach, jindy slabšich.

2. Vedle instr. z menoj,  s teboj, s seboj  vyskytujl se často tvary
z mano, s tabo,  s sabo.

3. Ve tvarech prehlasuji starši spisovatele u  v i:

naji, vaji.

4. Nčkteri spisovatele uživaj! v 1. a 2. os. plur. pro žensky rod
rnlsto mi, vi  tvaru me, ve.

5. Silnčjši tvary 3. os. prisouvaji v naslovi ve spisovnč slovin-
štinč n-  vždy  bez ohledu na to, predchazi-li predložka čili nic. Stara
slovanština a čeština prisouvaji n-  jenom pri predložkach.

6. Akk. sing. rodu mužskeho a stredniho jsou si rovny: njega, ga;
neubrana je  vyskytuje se častšji pri predložkach nežli samostatnč: ponje
{= po nje:  pro nč), zanje {—za  nje;  za, pro ne) a p.

7. Akk. plur. bez pfedložkv je vždy jih;  tvar nje  ponejvice pri
predložkach: nanje {= na nje;  na nč) a p.

8. zame = za mene, zate — za tebe, zase  = za sebe; vame =
v mene, vate = v tebe, vase = v sebe  (do sebe); zanj  = za njega
(zan, proh), nanj = na njega  (nah); vanj — v njega  (ven); ponj —
po njega  (pron), predte — pred tebe, predse = pred sebe, predenj  =
pred njega , črezenj  = črez njega  a p. Pfizvuk je ve tvarech staže-
nych na predložne, v nestaženych na zajmene.

§ 28. 0 zajmenech privlastn ovaci  ch  viz § 21., 8 a)!

§ 29. Zaj mena ukazovaci  jsou: ta, ta, to  (ten, ta, to), ta-(c
ta-le, to-le =  Ze-ta, le-td, le-to  (tenhle, tahle, tohle), oni, ona, ono
(onen, ona, ono), tisti, -a, -o  (onen, ten), isti, -a, -o  (tyž, tentyž), sam ,
-a, -o, tak , -a, -o  = takšen,  - sna, -o  (takovy), tolik, -a, -o  = tolikšen,
-šna, -o  (tak veliky). Všechna tato zajmena sklonuji se jako adjektiva
krome ta, ta, to,  jehož deklinace liši se od adjektivni tim, že ma
v pfiponach misto i  všude e.

49

Podle ta, ta, to  sklotiuje se v sing. a plur. ves, vsa, vse  (všecelc,
cely: ves svet —  cely svčt; plur. vsi, vse, vsa =  všichni, všechnj,
všechna), tedy gen. vsega , vse, vsega  atd. Dual ma jenom nom. i akk.

§ 30 . Zajmena tazacl  jsou: kdo? kaj?  (co ?), kateri, -a, -o? —
ko ji, -a, -e? čigav, -a, -o?  (čl?), kolik, -a, -o? — kolikšen, -sna, -o?
(jak veliky? kolikaty?). Kdo?  a kaj?  sklonujl se takto:

kdo? koga? komu? koga? o kom? s kom?
kaj ? česa ? čemu ? kaj ? o čem ? s čim ?

Gen. Česa?  vzniki ze starčho čbso,  z čehož vyvinulo se v češtinS ^co 1 . 1 )

Poznamka.  V nepflmych otazkach sesilujl se nškdy tazacl za¬
jmena a prlslovce nepreložitelnou spojkou da.  Na pr. Radki vedel, kdo
da me je pri tebi očrnil  (rad bych vgdčl, kdo mne u tebe očernil). —
Piši mi, kam da se obrneš po maturi  (piš mi, kam se obratlš po
maturitS)!

§ 31 , Zajmena vztažna:  1. kdor  (kdo = kdož), kar  (co = což),
kateri, -a, -o — koji, -a, -e, ki  (jenž, jež, již), kdkoršen, -šna, -o  (jaky)
kolikor šen, -šna, -o  (jak velikf, kolikaty).

Kdor  a kar  se sklonujl: kdor, kogar (čigar), komur, kogar,
o komer, s komer; kar, česar, čemur, kar, o čemer, s čimer,

Tvarum tčmto odpovldajl v češtinš tvary na -ž, jichž se však
dftslednč neužlva: kdož, což, čehož, o čemž atd.

Pamatuj: kdo  a kaj  nemohou nikdy byti vztažna.

2. V českč mluvg obecnč rlka se na pr.: Dum, co jsme jej vidčli,
je pana stavitele Horačka = dum, jejž  jsme vidšli atd. — Housle,
c o na nich  schazl struna, dam spraviti = housle, na nichž  atd.
Toto co kryje se uplnč se slovinskym ki: Hiša, ki smo jo videli, je
gospoda stavitelja Horačka.  — Gosli, ki na njih manjka, struna,
dam popraviti.  Deklinace sklada se tedy, genitivem počinajlc, z ne-
ohebnčho ki  a slabšlho zajmena osobnlho; nom. všech čisel a rodu je
pouhč ki:

ki  (jenž),
ki ga  (jehož),
ki mu  (jemuž),
ki ga  (jehož, jejž),
ki o njem  (o n§mž),
ki z njim  (jlmž),

ki  (jež),
ki je  (jlž),
ki ji  (jlž),
ki jo  (již),
ki o njej  (o niž),
ki z njo  (jlž),
a t. d.

ki  (jež)
ki ga  (jehož)
ki mu  (jemuž)
ki ga, je  (jež)
ki o njem  (o nčmž)
ki s njim  (jlmž)

‘) Viz Geb„ Ml. c. § 163.!

Skrbinšek, Učebnice jaz. slovinskeho. 4

50

Poznamka. Tentyž rozdil jako mezi kdo? kaj?  a kdor, kar  je
mezi prislovci tazacimi a vztažnymi, jež v češtinč dle zevnčjšku často
jsou si rovna:

kje?  (kde?),
kam ?

kod?  (kudy?),
odkod?  (odkud?),
dokdd?  (až kam?),
kdaj?  (kdy?),
kako?  (jak?),
koliko?  (kolik?),

kjer  (kde = kdež)
kamor  (kam = kamž)
koder  (kudy = kudyž)
odkoder  (odkud = odkudž)
dokoder  (až kam = až kamž)
kedar , kadar  (kdy = když)
kakor  (jako = jakož)
kolikor  (kolik) a j.

§ 32. Zajmena neurčita:  kdo  = nekdo  (nčkdo, kdo), nihče —
nikdo, mdlokdb, marsikdo  (ledakdo, leckdo), marsikaj  (ledacos), vsakdo
(každy), kaj — nekaj  (nčco, co), kdorkoli  (kdokoliv), karkoli  (cokoliv),
nič  (nic); dale adjektivni kateri, -a. -o  = nekateri  (učkterv), kateri¬
koli  (kterykoliv), kak , -a, -o = nekak , -a, -o  (nčjaky, jakysi), kakšen ,
-sna, - o  (n6jaky), neki, -a, -o  (kterysi), mdrsikatčri, -a, -o  (ledaktery,
nejeden), mdrsikak , -a, -o  (ledajaky), vsak, -a, -o  (každy), sleherni,
-a, -o  (veškery, každy) a j.

Neurčitd zajmeno kdo  (= nekdo)  ajeho  složeniny sklonuji se bud’
podle tazaciho kdo?  nebo podle vztažnšho kdor, nihče  ma pouze no¬
minativ, ostatni pady jsou od nikdo.  Gen. tedy nikogar  n. nikoga  atd.
Zajmeno kaj  (= nekaj)  a jeho složeniny podle tazaciho kaj?  Na pr.
nekaj, nečesa  atd. Pamatuj: nič, ničesar , ničemur, nič, o ničemer ,
s ničimer.

Cvičeni II.

1. Parabola.

Bogsigavedi kaj je bilo vzrok napetosti, ki je vladala v mojem
času med nami nižjegimnazijci in med učenci nižje 1 )  realke. Menda
nič drugega kakor različnost zavodov, ki smo ju pohajali. Pa bčdisi
že karkoli, resnica je, da smo si bili sovražni. In svojemu sovraštvu
smo dajali duška s hudimi pogledi, s priličnimi sunki in z različnimi
psčvkami. Izmed teh najnavadnejša je bila za realce priimek kozel
medtem ko so oni nas imenovali koštrune. In te psovki sta se tako
udomačili, da sta bili naša stalna pridevka.

Omčnjeno sovraštvo je vzkipčvalo, čim bliže je prihajala pomlad.
Namreč tedaj smo se zbirali na planoti ljubljanskega gradu. Ondi

‘) K vyrazum  proloženym  tiskem označenym viz vzadu pozndmky!

51

smo se igrali Indijance in bili žogo.  Ker  so  si  pata prostor za
svoje torišče prisvojevali tudi kozli, je prišlo med nami in njimi cesto
do burnih prizorov.

Ko smo bili v naj hujšem  ognju, se je prikazal v podobi
stražnika Juppiter tonans.  Ta pa je bil naš skupni strah in
sovražnik. Strah pred polipom nam je tak6 prešinil ude, da smo se
ozrli nazaj šele, ko smo zaloputnili za sebčj vrata svojih dijaških
lukenj.

Drugi dan pa so se pričela mirovna pogajanja. In ker smo stali
pod vtiskom strahu, ki smo ga prejšnji dan prestali, so tekla mirno
in uspešno. Vsaki stranki se je pripoznala ena polovica planote. In
da bi že zanaprčj odstranili vsakateri povod za boje, smo ukrenili, naj
bi en teden kozli imeli pravico se igrati na onem delu, ki je lepši,
koštruni pa na onem, ki je g r š i, drugi teden pa narobe in tako
dalje.

Vendar pa sprava ni dolgo držala, ker sta bila prostora vsak zase
premajhna za igrišče.

Vprašanje pa, čigava da je planota, je ostalo nerčšeno.

(Dle Koruna.)

2. Študija o gledališču.

Nedeljski popoldan. Vse dvorišče, s peskom posuto  in visoko
ograjeno, je bilo še v solncu. Tudi otrolT je bilo veliko. Natakarji
v obnčšenih suknjah so bčgali od mize do mize.

V ozadju dvorišča je stal. dolg in ozek oder, skoraj meter visčk,
s sivo platneno streho pokrit in brez zastora. Na odru ob kulisi je
slonel mlad fant; v roki je držal zvonec, pred njim na tleh je ležala
harmonika.

Fant je pozVonil. Takoj se je odprla garderoba nastežaj in prika¬
zali so se ljudjč, čudno oblččeni — v pisane cunje, kakor jih proda¬
jajo starinarji za predpust.

Najprej tragčdija. Kčlikor se spominjam, je bila tista tragična
pantomima zelo viharna. Zdelo se mi je, daje  stvar prevčč krvoločna
in da bi Hamlet ne bil zadovoljen z njo. Toda spoznal sem kmalu
svojo zmoto in ves osramoččn  sem se zavedal svojega pokvar¬
jenega  okusa.

Nastopili so v tragediji različni ljudje. Najbolj pošteni in ljubezni
občinstva vredni so bili seveda tihotapci in divji lovci. Lep in
pretresljiv je bil konec. Vse mrtvo, vse tiho. Sredi odra leži po¬
glavar, smrtno ranjen. Desnica s« tyrčevito oklepa puške, levica pa

4 *

52

počiva na rami — nje. Ona kleči pred njim, bujni, svetli lasje ji lij6
na rame, na prsi, Tudi ona je bleda. Še en poljub, moj dragi — a ne
v slovč*.

No kaj bi pravil; genljivo je bilo. Navdušeni vzkliki, burno plo¬
skanje, solze v marsikaterih oččh. (Dle Cdnkara.)

3. Požar.

Okrčg hiše je nastalo silno vpitje, iz katerega se je slišal  nad
vse obupni klic:  Pomagajte — gori. Gospodarsko poslopje tik gradu
je bilo v plamenu. Posli so bčgali kakor brezumni in si niso vedeli
pomagati. Kričali so in jčkali, a nihče ni vedel, kaj naj stori.

Tedaj je prihitela na dvorišče markiza. Na izprehodu je bila za¬
gledala plamen na gradu. Kar je mogla, je tekla. Končno je dospela
do grada in kakor blazna kričala: »Kje je moj otrok?«

Groza je pretresla vse, ki so to culi. V tem,  ko  so ljudje pri-
stčpili k markizi, se je med nje prerinila Klariča, potčm pa se zapo¬
dila v goreči  grad. Naenkrat je zaoril po širnem dvorišču klic-
Kar vsi so naenkrat  zavzdihnili, kakor bi se jim bil kamen od¬
valil od srca. Vsa srca je olajšal ta klic. Tam iz plamena in iz dima,
z gorečo obleko in tlečimi  lasmi, se je zapodilo človeško bitje iz
grada, držčč na rokah otroka. Ljudjč so pogasili ogenj, ki se je bil
prijel Klariči n e obleke in njenih las. ( Dle Remce.)

4. Rokovnjači.

Poljak, Poljakovka in Rčzika.

Rezika (Stoji poleg gospe pri okrogli mizi): Oh, Štefan, zakaj počenjaš
to ravno zdaj s temi groznimi rokovnjači?

Poljak (Sedi poleg pisalne mize): Nikar se ne boj, sreč moje! To bo
vse v kratkem končano! Nekdo pa mora vendar začeti, sicer nam
zrastejo preko glave. (Sede na levo k pisalni mizi.)

Poljakovka (Sede na desno k mizici): Da, da, toda ne sili se toli
v prvo vrsto! Znano je, da ti najbolj deluješ zoper te tolpe in po le¬
pakih se čita tvoje ime, javno se razglaša tvoja nagrada za rokovnjaške
glave. To je lahkomiselno!

Rezika: Ah, mama, kako se bojim! (Gre k Štefanu). Vedno hodiš
sam okoli! Moj Bog, moj Bog, če se ti kaj pripeti! (Objame v strahu
Štefana.) Lepd te prosim, Štefan, ako me ljubiš, ne vtikaj se več v te
reči!

53

Poljak: Draga, rad ti to obljubim. Odslej ne rečem in ne storim
ničesar več.

Poljakovka: Tak6 je prav, Štefan! Ženiš se sedaj, skrbeti moraš
odslej bolj zase!

Poljak (Seže v besedo): In za svojo ženko. (Pritisne nežno Reziko nase.)
Da, da, mama, ubogati vaju hočem, saj sem se že naveličal brezu¬
spešnega posla. Bodi mirna, Rezika, odslej se hočem brigati le za na¬
jino poroko.

Rezika: Danes teden  bova že svoja, Štefan. (Naivno.) Ali se
k a j veseliš, dragec ?

Poljak (Vstane, jo objame in poljubi): Srce moje!

Rezika (Gre s Štefanom k Poljakovki): Kako sem srečna, mama!

Poljakovka: Bog vaju blagoslovi, otroka! Želim vama vso srečo,
kakor sem jo užila jaz nekdaj. Kakor sodim po svojem čutu, zaslužiš
jo, Rezika, v obili meri in prepričana sem, da je bode moj Štefan
ravno tako deležen. Mislila sem včasih in molila za to, da bodeta
vživala oba moja sina na tem svetu vse, kar jima more sreče podeliti

Bog. A eden — Fčrdinand — se mi je izgubil-ah, čisto izgubil.

(Si briše solze.) Ljubezni mu nisem vzela in mu je vzeti ne morem;
če je pa mrtev, naj bode vse — kar je želelo materino srce obema —
Štefanovo. (I)le Govekara.)

5. Nezakonska mati.

Kaj pa je tebe treba bilb,
Dete ljubo, dete lep6!
Meni mladi dčklici,
Neporočeni materi?

Kaj pa je tebe treba bilo,
Dete ljubo, dete lepo!

Al’ te je- bilo treba al’ ne,
Vendar presrčno ljubim te.

Oče so kleli, tepli me,

Mati nad mano jokali se:
Moji se mene sram’vali  so,
Tuji za mano kazali so.

Meni neb6 odprto  se zdi,
Kadar se v tvoje ozrem oči,
Kadar prijazno nasmeješ se,

Kar sem prebila, pozab  lj  enoje.

On, ki je sam bil ljubi moj,
On, ki je pravi oče tvoj,

Šel je po svetu, Bog ve kam;
Tebe in mene ga je sram!

On, ki ptice pod nebom živi,
Naj ti da srečne, vesele dni!
Al’ te je bilo treba al’ ne,
Vedno bom srčno ljubila te.

(Prešeren)

54

Uloha. Zakaj so se sovražili gimnazijci in realci ? — Kak6 so
imenovali gimnazijci realce, kakd realci gimnazijce? — Kdaj je bilo
sovraštvo med njimi največje? — Kje so se igrali dijaki Indijance in
bili žogo? — Kdo si je prisvojeval celo planoto za igrišče? — Koga
sta se sovražni stranki najbolj bali? — Kakšen je bil uspčh mirovnih
pogajanj? — Zakaj je igrala vsaka stranka vsak teden na drugi polo¬
vici planote? — Ali so bili prepiri s to spravo odstranjeni?

Kakšno je bilo dvorišče, kjer se je v nedeljo popoldne igralo gle¬
dališče? — Ali so sedeli gostje na stolih v vrstah ali okoli miz? —
Kdo je stregel gostom? — Kakšen je bil oder? — S čim je dal fant
na odru znamenje, da je začetek predstave? — Kakšna je bila obleka
igralcev? — Kakšna igra je bila prva na vrsti? — Kaj ni ugajalo
Cankarju na tej igri? — S čim se izgovarja? — Koga so predstavljali
igralci, ki so občinstvu najbolj ugajali? — Kateri dve osebi je videlo
občinstvo še živi na odru? — V čem se je izražala ginjenost gle¬
dalcev ?

Kateri poslopji vidimo pri požaru pred seboj ? — V čem se izraža
zbčganost poslov? — Kje je bila markiza, ko je začelo goreti? —
Katera misel ji je najbolj pretresla sreč? — Kdo je rešil iz gorečega
gradu njenega otroka? — Kaj so zapazili ljudjč na Klančini obleki
in njenih lasčh?

Doplnenl deklinace ženske; deklinace vlastmch jmen.

§ 33 . Zvlaštnosti ženskč a-deklinace.

1. a)  Jmčno gospa  (pani) ma prizvuk veskrz na priponach a sklo-
nuje se takto:

b)  Prizvučnou priponu -d  v genitivč dualu a pluralu maji vedle
pravidelneho tvaru beze pripony i jina jmčna. Na pr. gora  : gora —
gor, zelja : želja = želj, solza : solza solz, zvezda : zvezda  = zvezd.

2. Jmena mati  (mati, matka) a hči  (dci = dcera) sklonuji se v sing.
jako češke jmčno »mati«, v dualu a pluralu podle vzoru riba  s kmenem
mater-  a hčer:

55

Gen. dualu a pluralu muže miti tež pfizvučnč -d: materd , hčera.
V češtinS uživa se od *dci« pouze dat. a lok. sing.: (o) dcefi, ostatni
pady jsou od »dcera«, jakož i »matka« jest obvyklejši než »mati«.

3. Jmčno ženska  sklonuje se bud’ podle vzoru riba  nebo jako
adjektivum. Gen. plur. na pr. žensk  anebo ženskih , lok. o ženskah
aneb o ženskih  atd.

4. Stran pohybnčho -e-  v gen. dualu a pluralu treba podotknouti,

a) že se v češtinč vyskytuje častčji nežli ve slovinštinč. Obč reči sho-
duji se na pr. sestra : sester  — sester; neshoduji se na pr. stavba :
stavb  — staveb, znamka  : znamk  — znamek.

b)  Pred -j  nabyva puvodni -i-  zase sve platnosti. Na pr. škarje
(nužky): Škarij.

c) Dlouhy pfizvuk promčnuje pohybnč -e-  v -d- Na pr. deska
(deska, prkno); desek  n. desdk.  Srv. § 21., 7.!

§ 34 . Zvlaštnosti ženskč 7-deklinace.

1. Jmeno kri  (krev) se sklonuje 1. 4. 5. kri (hrv),  2. krvi , 3. 6.
(o) kivi,  7. s krvjo.  Pozor na pfizvuk!

2. Jmčno beseda  (slovo) ma vedle pravidelnčho gen. dualu a plur.
besed  tež besedi.

§ 35 . Deklinace v 1 a s t n i c h jmen.

1. Pfijmeni mužska v -a  sklonuji se podle vzoru riba.  Na pr.
Trdina, -e, - i  atd.

2. Pfijmeni mužska v -o podle vzoru mlin.  Na pf. Jenko , -a  atd.

3. Pfijmeni mužska v -i  vsouvaji pfed priponami -j-  a sklonuji
se tedy podle vzoru konj.  Na pf. Kosi , -ija, -iju  atd.

4. Pfijmeni mužska v -ski  sklonuji se jako adjektiva. Na pf. Ko¬
seski, -ega, -emu  atd.

5. Slovinska jmčna mistni byvaji v českych novinach znasilnovana
tim, že se jejich rod mčni a že se tedy sklonuji dle nepraveho vzoru;
obzvlaštč mistni jmena kmenu mSkkych pokladaji Češi radi za femi-
nina, ačkoliv jsou ve slovinštinš maskulina nebo neutra. Maskulina
jsou a podle vzoru konj  se sklonuji na pf. Ptuj, Ormož, Žalec , Kranj ,

56

Trbiž. Pulj, Rabelj ; neutra podle vzoru polje  jsou na pr. Celje, Ve¬
lenje, Kočevje.

Poznamka  1. a)  Je-li ve včtč kladnč pfisudkem pouze nč-
kterf tvar slovesa biti  bez jakčhokoliv doplnku, vyjadruje se tato vSta.
stane-li se zapornou, v ž d y neosobnou vazbou ni, ni bilo, ne bode,
ne bo, ne bi bilo  s genitivem. Na pr.

Vgty kladne:

Kosci so na travniku.

V omari je bil denar.

Mati bodejo doma.

Ko bi bil sneg, bilo bi boljše.

Vgty zaporne:

Koscev ni na travniku.

V omari ni bilo denarja.

Matere ne bode doma.

Ko ne bi bilo snega, bilo bi boljše.

Rozumi se samo sebou, že toto pravidlo plati i pro zajmena. Na
pr. Kje je tvoja sestra ? Odpovčd’: Doma je ni (je = sestre ). — Kje
so bili oče?  Odp.: Tukaj jili ni bilo (jih = očeta).  — Kje bodeta
vidva jutre  ? Odp.: Doma naju ne bode  atd. V češtinS uživa se často
vazby osobnč. Na pr. Rodiče nejsou doma.

Ve včtach zapornych uživa se tčž na otazky kam? a odkud?
vazby neosobne. Na pr. Davno te še ni bilo k nam  (davno již jsi
k nam neprišel). — Dolgo ni očeta iz mesta  (dlouho nejde oteč
z mčsla).

b)  Nškdy sesiluje se takova včta bezpodmčta nepreložitelnym
osobnim zajmenem B. osoby naležitčho rodu a čisla. Na pr. Ni g a
človeka, ki bi bil vsem všeč.  — Ni j e bilo zabave, ki se je nisem
udeležil. ■— Ni j i h stdrišev, ki bi jim otroci ne prizadevali skrbi-

Je-li v takovč včtč komparativ, sesiluje se tim spiše. Na pr. Ni
g a večjega sovražnika človeka ko bolezen.

Poznamka  2. Češkemu pomocnčmu slovesu »mohu« odpovida
slovinskč morem, moči, mogel sem.  Avšak často byva ve včtach klad-
nych  nahrazovano pfislovcem lahko  (lehce, snadno) a indikativem
po pripadč kondicionalem. Na pr. Zdaj pa že lahko greš  (nyni již
miižeš jiti). — Vi bi nam lahko posodili stotak  (vy byste nam molili
pujčiti stovku). — On je lahko dobro živel, ker mu je oče pošiljal
denar  (on tnohl dobre žiti atd.).

Ve vgtach zapornych je tato vazba nemožna. Na_ pr. Zdaj še ne
moreš iti.  — Mi vam ne moremo posoditi stotaka.  — On ni mogel
dobro živeti, ker mu oče ni pošiljal denarja.

Poznamka  3. Pamatuj: dokler =  pokud, dokud; dokler ne  —
doku d ne. až č= tak dlouho, až). Na pr. Zmiraj bom vince pil, dokler

V

bom šiv  (Nar.). — Čakali bomo, dokler ne pride brsojdv  (čekati bu-

57

v

deme [tak dlouho], až prijde telegram). — Čakali smo, dokler ni prišel
brzojdv  (čekali jsme, až prišel telegram).

Mlsto dokler ne  (dokud ne, až) muže byti tčž da  s indik. Na py
Čakali bomo, da pride brzojdv.  — Čakali smo, da je prišel brzojdv.

Češkemu »až«, jež se nerovna pojmu »tak dlouho, až«, odpovida
s lovinske ko.  Na pr. Ko prideš k nam, pokažem ti svojo zbirko me¬
tuljev  (až prijdeš k nam atd.).

Pozn^mka  4. Vazba dle smyslu jest na pr. Gospoda priha¬
jalo  (panstvo prichazi); nebot hromadnč jmeno gospoda  f. znamena
vice osob a proto byva sloveso nčkdy v pluralu.

Poznamka  5. Češke »než, nežli« pri komparativč je po slo-
vinsku nego , kakor, ko, kot.  Na pr. Zvonik je višji nego cerkev  (zvo-
nice je vyšši než kostel). Muže se takč ffci višji kakor, višji ko, višji
kot.  — Viz § 51., predi. od\

Cvičeni 12

1. Prizor iz gostilne.

»Kaj meniš, ali bi človek ne mislil, da bi morali gospoda, ki se
tdliko učd in tdliko berd in slišijo ter vidijo po svetu, pametnejši biti
kot smo mi? Misliš li, da so? Niso ne! Takd blodijo moški za žen¬
skami kakor pri nas, samo malo drugače. Vse ženske za možmi gle¬
dajo, naše kmetske in gosposke . . . «

»Beži, beži, ti gr din ti, grešnik sivi ti, da te sram ni kosmatiti
zoper šesto božjo zapoved! Precej pojdi večerjat!« To je bil nov glas ?
glas matere Z a b f d n i c e, ki je bila uprav ob istem hipcu  st6-
pila na prag.

Krčmar Zabrdnik svoji ženi ni nikdar ugovarjal. Zatorej je zdaj
izginil v hišo večerjat, kmetje so plačali »materi« svoj račun in odšli
vsak po svoji stezi. (Dle Kersnika.)

2. Zasliši se zamolkel glas zvondv od strani, kjer so bile Ra¬
dovlje.

»Kaj je to?« vpraša grof Walden.

»Ogenj — v Radovljah gori — vzklikne grofica Amčlija.«

»Idiva tja, morda pomagava kaj«, reče Rogulin Vinko tovarišu
Gčrnauvu ter se poslovi pri družbi.

Vinko je bil povsdd prvi in njegovemu trudu se je posrečilo, da
so plamenu ustavili pot na bližnje strehe. Otroci dveh pogorelcev so
stali pri sosednji hiši in jokali na glas z materama vred.

(Dle Kersnika.)

58

3. Barbara. Moj lastni, edini sin Erazem  te hoče osrččiti.

Katarina. 0 gospa — izpustite me domov! Zakaj bi kalila vam
srečo in morda zapravila tudi svojo! Moj oče, moj oče!

Barbara. Očeta boš lahko videla kmalu. Ti naše sreče ne boš
kalila. Le bodi prijazna in ljubezniva z Erazmom! Glej, ti boš obče¬
vala z visokimi gospemi. No — in jaz ti tukaj povem, da te sprejmem
v svoj dom kot svojo hčer, da bom take') ravnala s tebčj, kakor bo
hotel in želčl moj sin. {Medved.)

4. Erazem (Katarini):

Ko prvikrat sem videl tvoje lice,

Tedaj me je pogrelo v dno srca.

Ne vem, zakaj, a meni se je zdelo,

Da se pretaka v tebi modra kri,

Da lahko bila bi naj lepša knežnja,

Kar jih sedi po zemeljskih prestolih. (Medved)

5. Govoril v sanjah je z menoj,

Da prvič vidi me nocčj,

Da stariši mu mrtvi spč,

Da nima bratov, ni sestra,

A da ima

Za mene le sreč. (Medved.)

6. Solza pred svetom me je sram,

Izjokam naj si to raj sam

Bolčst, ki dušo mi prešinja. (Medved.)

7. V Egiptu sem, v Egiptu, draga mati!

Oh, mati moja! Kje sedaj ste vi

In kje sem jaz! Kak daleč sva narazen!

Imam prijetno službo v dobri hiši

Trgovski in otroke pčstujem

Ter vodim jih na sprehod dan na dan.

Saj ni ga dneva, ni je ure v tednu,

Da ne bi mislila na vas.

Vas, draga mati, nosi zmerom v srcu
In ljubi vas hči vaša — Malika.

(Aškerc.)

59

8. Gorska vila lovcu:

In trikrat ti gorjč, če puško svojo
Izprožil bi cel6 na Zlatoroga!
Nesmrten je. Naj strelja nanj kdorkoli,
Naj srce prestreli mu kdo makar,

A kamor kane kaplja mu krvi,

Tam vzklije roža mahoma iz tal.
Triglavska roža, Zlatorogov lek . . .

To cvetko ranjeni zavžije kozel —

In zdrav, močan in čil je ko poprej.

9. Šel lovit je ribe stari Katalan,

Ko se svita jutro belo, pod Grl j a n.

Vzdigne na površje mrežo pa pogleda:
»Hoho! To ni riba — žena to je bleda!«

In široko možu se odprč oči:

‘ 0 ,  za pet ran božjih! To je moja hči!«

Gledajo s pobrežja ribiča ljudjč,
Govorijo: »Sam si kriv, če ti deklč

V morje je skočilo, v morju utonilo!

Saj si vedel, koga davno je ljubilo!

Pa je nisi h tel mu dati, da Kolar
Stopil bil bi srečen s hčerjo pred oltar.«

10. Hej, to večerja je vesela!

Tu kmetje ukajo, pojo,

Tam plčšejo brez žensk med sabo,
A tu molčijo pa pijd.

11. Škofa Hrena  smrt:

»Čedalje več se k pčstelji jih gnete . . .
Vse črno moških, ženskih in otrok . . .
Zaprite vrata! Polna jih je soba . . .
Kakci grozijo mi! Moj Bog, moj Bog!«

{Aškerc.)

(Aškerc.)

(Aškerc.)

(Aškerc.)

60

Uloha. Kdo je bil v Zabrdnikovi gostilni ? — O kom jim je pri¬
povedoval krčmar? — Zakaj naj bi bila gospoda pametnejša kot
kmetje? — Zoper katero božjo zapoved so grešile krčmarjeve besede?
— S katerimi priimki je oštela krčmarica svojega moža? — Zakaj
je prišla ponj?  — Kaj je odgovoril Zabrdnik? — Komu so plačali
kmetje račun?

Katere osebe nahajamo v družbi grofa Waldena? — Blizu katere
vasi ima grof svoj grad? — Kakšna nesreča doleti Radovlje? —Ka¬
tera moža gresta pogorelcem na pomčč? — Koliko hiš je zgorelo? —
Komu se je posrečilo ustaviti plamen?

Kak6 je ime Erazmovi materi? — V katero priprosto deklč se
je zaljubil mladi grajščak? — Česa se boji Katarina, ko bi jo vzei
Erazem za ženo? — Zaradi koga se še brani dekle tega zakona? —
Kakšna naj bo z Erazmom? — Kaj obeta Barbara dekletu?

Stupnovanl adjektiv a adverbii.

§ 36 . 1. Adjektiva j e d n o s 1 a b i č n a na b, p,  na pr. slab, ljub,
lep  (hezky), vytvoruji komparativ priponou -si, -ša, -še-, slab-ši, -a,  -e,
ljubši, -a,  -e, lepši, -a, -e  fhezči).

2. a)  Tčž adjektiva j e dn o s 1 a b i č n a na d,  na pr. mlad, hud
(zly), rad,  vytvoruj( komparativ priponou -ši, -ša, -še,  ale d  promč-
iiuje se v j: mlajši, -a, -e  (z mlad-ši), hujši  (z hud-ši ; horši), rajši
(z rad-ši).  U adjektiv grd  (ošklivy) a trd  (tvrdy) mizi kmenovč d
pred priponou: grši  (z grd-ši), trši  (z trd-ši).

b)  Adjektiva tato vytvoruji komparativ tčž priponou -ji, -ja, -je,
pri čemž kmenove d  splyva s j  dle § 13., 1 .v j: mlaji,-a, -e  (z mlad-ji),
huji  (z hud-ji ), grji  (z grd-ji), trji  (z trd-ji).

3. Adjektiva j ednoslabi  čn  a na g, h, k,  na pr. drag, blag
(blahy, šlechetny), gluh, plah, jak  (silny), vytvoruji komparativ pri¬
ponou -ji, -ja, -je,  pred niž promehuje se kmenova hrdelnice v š, š,
c: dražji, -a, -e  (z drag-jv,  srv. draž-ši), blažji  (z blag-ji), glušji
(z gluh-ji), plašji  (z plah-ji), jačji (z jak-ji).

4. a)  Nčktera adjektiva dvojslabična  na -ek, -bk,  na pr.
ozek, nizek  (nizky), lahek  (z lagek), težek, tanek  (tenky), sladek, visok,
širbk, globbk,  odsouvaji v komparativč tyto slabiky pred priponou -ji,
-ja, -je-,  zaklad komparativni je tedv oz-, niz-, lag-, tež-, tan-, slad-,
vis-, šir-, glob-.  K tomu pfičinuje se pripona, pred niž podlčhaji nč-
ktere souhiasky kmenove naležitym zmčnam: ožji, -a, -e  (z oz-ji ; srv.
užši), nižji  (z niz-ji :  nižši), lažji  (z lag-ji  dle 3.), težji, tanji  (tenši),
staji  (z slad-ji  dle 2 6), višji  (z vis-ji;  vy šši), šir ji, globlji  (z glob-ji
dle § 13, 5 a).

61

b)  Nekolik adjektiv na -ek, ~ok  v komparativš tSchto slabik ne-
odsouva. Na pr. redek '  (fidky) : redkejši, -a, -e, bridek : bridkejši,
grenek  (bork j) : grenkejši, šibek  (ohebny, utly) : šibkejši  dle 5 a).

c) NSktera adjektiva na -ek,  -bk  maji po dvou, dokonce i po tfech
komparativech. Na pr. kratek-.krajši  n. kračji;  — sladek : slajši  dle
2 a)  n. slaji  dle 2 b ); — tanek : tanši  n. tanji;  — gladek : glajši  dle
2 a)  n. gladkejši  dle 5 a);  — mehek  (z mekek): meČji  dle 3. n. mehkejši
dle 5 a); — gorek: gorkejši  n. gorši;  — širok : sir ji  n. širši;  —
globok : globlji  dle 4 a)  n. globokejši  dle 5 a)  n. globočji  dle 3.

5. a)  Všechna ostatni adjektiva maji v komparativS pripona -ejši,
-ejša,-ejše.  Na pr. star  : starejši,-a, -e; — moder (moudry) : modrejši;

— pameten : pametnejši  atd.

6. Stupriovani nepravidelne. Velik  : večji, -a, -e;  — majhen : manjši
n. marnji ; — dober: boljši  n. bol ji;  — dolg  : daljši  n. dalji.

§ 37 . Superlativ tvori se od komparativu predponou naj-: najlepši,
-a, -e  (nejhezči), najmlajši, najgrši, najtrji, najdražji, najkrajši,
najstarejši  atd.

§ 38 . 1. Komparativ opisuje se často slovcem bolj  (vice, včtši
mgrou) a positivem, superlativ slovcem najbolj  a positivem. Na pr.
bolj top  (tupSjši), bolj tih  (tišši), bolj trpežen; najbolj top  (nejtupšjši)
najbolj tih, najbolj trpežen.

2.  Nutnd  jest opisovani u onšch adjektiv, jež obyčejnelio stup-
iiovani nemaji, a to jspu:

a)  adjektiva, jež znači barvu. Na pr. rdeč  n. rudeč : bolj rdeč
n. bolj rudeč  (červenSjši), najbolj rdeč n. najbolj rudeč  (nejčervenejši);

— črn : bolj črn, najbolj črn; — bel: bolj bel, najbolj bel;  — selen,
moder, rumen  (žluty), siv ;

b)  adjektiva, jež jsou pfivodem svym participia. Na pr. znan:
bolj znan, najbolj znan; učen , olikan  (vzdčlany), priljubljen  (obli-
beny);

c) skutečna participia. Na pr. potrt  (zdrcen): bolj potrt, najbolj
potrt; razburjen  (rozčilen).

3. Vysoky stupeii ngkter6 vlastnosti vyjadruje se:

а)  slovy zelo, prav, jako, močno, silno  — sila, kaj, kar, neznano
a positivem (velmi, velice, silnž, tuze, hezky, nadmiru a pod. s posi¬
tivem). Na pr. zelo trpežen, prav dober, sila bogat  (nesmirnb, tuze
bohat), kar hitro  (velmi rychle, ihned), kaj znana oseba  (všeobecn&,
velmi znama osoba), kaj rad  velmi rad;

б) predponami vele-, pra-.  Na pr. velespoštovani gospod!  (vele-
važeny pane!), prastara knjiga  ;

62

c) predponou pre-,  jež vsak ma dvoji vyznam: a) pre-  rovna se
češkemu »pre-«. Na pr. predraga mati  (predraha mati); (i) pre-  rovna
se českčmu »priliš« pri adjektivech i adverbiich. Na pr. preoster
(priliš ostry), premajhen  (priliš maly); prehitro  (priliš rychle);

d)  superlativ sesiluje se slovcem kar.  Na pr. kar najhitreje  (co
nejrychleji).

§ 39. 1. Komparativ a superlativ adverbii  rovna se akk. rodu
stredniho v sing. Na pr. dražje, najdražje ; lepše, najlepše  ; boljše
(16pe), najboljše  (nejlčpe).

2. Ma-li adjektivum dva komparativy a superlativy, pak ma i ad-
verbium dva tvary. Preš tojsou obvyklejši adverbia na -je  než na -;se.
Na pr. močneje  n. močnejše, redkeje, huje  (hure), sloje, gr je ; misto
višje, lažje  a pod. velmi často više , laže  n. lože  (snaze), niže, bliže,
draže,  tedy bez -j-.

Poznam  k a 1. Komparativ adjektiva rad, -a -o  jest a) rajši ,
-a, -e  n. raji, -a, -e,  jenž se tedy s podmčtem v rodS a čisle shoduje,
nebo b)  prislovečne rajši  n. raje {—  radčji). Na pr. a) Deček ima
rajši lesene konjičke, deklica ima rajš a punčke.  — b) Deček ima
rajši (raje) lesene konjičke, deklica ima rajši (raje) punčke. —  Ob¬
dobni; v superlativi.

Poznamka  2. 0 genitivi srovnavacim viz § 51, predi, od!

Poznamka  3. Pamatuj: še tako majhen —  sebe menši; še
tako dober  = sebe lepši; še tako hiter —  sebe rychlejši atd.

Poznamka  4. Češki predložce »pro« odpovida a)  ve rčenich
»pro nikoho, pro nico jiti, jeti, poslati« a p. slovinski po  s akkusa-
tivem (srv. § 51, predi, po)-, b)  jindy za  s akkusativem. Na pr. a) Grem
si po ključ.  — Poslali smo po zdravnika.  — h) Za reveža so časi
zmirom slabi  (pro chudaka atd.). — Proto zame  = za mene  je po
česku »za mne« nebo »pro mne«, zate — za tebe  »za tebe, pro tebe«,
zase — za sebe  »za sebe, pro sebe«, zato  »proto«.

Cvičeni 13.

1. Lokvanec, ki je bil izbran za vodnika upornih kmetov, se za¬
hvaljuje za zaupanje:

Izročili ste mi čast in odgovornost. Hvala vam ! Jaz sprejmem
vodništvo, če mi zaupate, a je tudi odstopim vsakemu, kdor meni,
da je'tudi sposoben. Mi smo vsi bratje po krvi, po stanu in kar je
sedaj največ, mi smo vsi tovariši v trpljenju. Zato si ostanemo tudi
bratje v boju za svojo pravdo. Verujte mi, z nami je Bog. Zastonj
so bile naše prošnje pri cesarju, zastonj pritožbe pri sodiščih, pri
gosposki višji in nižji.

63

A preje previdnost! Hodimo po svojem delu, kot bi ničesar ne
slutili! Dh, bodimo še mirnejši, pokornejši proti gradu, da ne vzbu¬
dimo najmanjšega suma! V Zalesju seveda se zbčremo. A zbrati se
bo treba kar najhitreje in najskrivneje. (Medved.)

2 .  Katarina. O gospod, molčite!

Mori me vaša prevelika hvala.

Erazem. Dovolj je besedi! Povčj mi zdaj,

Dekle najdražje, samo in odkrito,

Povčj, če hočeš biti mi družica,

Soproga, sklčnjena  z menoj do smrti?

Katarina. Ge resno govorili ste zarčs,

Resnejše mislite še zdaj na to,

Kako prežčnete iz srca čustvo,

Ki lahko vas onečasti pred svetom!

Erazem. Onečasti? Povej, zakaj, kako?

Mar sem zato ljubezni vreden manj,

Ker sem po rodu višji? (Medved.)

3 .  Grajan, Katarinin oče, bivši logar:

»Težak je čas za kmeta, kot nikdar
Doslčj, kar meni sveti luč življenja.

Živali nemi ne godi se slabše
In sužnjikom poganov nekedanjih
Ni trje šlo kot gre ubogim kmetom.

Gospodi več velja žival najmanjša
Kot mi ljudjč z neumrjočo dušo.

Oh, ali nekdaj vender je bil6

Drugače, vse drugače, boljše, lepše.« (Medved.)

4 .  Le pride naj Turek ! Ne ganem
Nikamor se! Tukaj ostanem!

Če vse nas podjarmi makar,
Kaj nam protestantom to mar!

Saj huje ne more več biti!

Al’ more se huje goditi

Pod divjim Turčinom  nam kdaj
Ko, bratje, godi se nam zdaj

Pod Hrenom Tomažem ljubljanskim
In vojvodom  našim krščanskim ?

5. Ti slovenska knjiga, naša tolažnica,

Naša učenica, naša mučenica!

Čuvali smo te ko svoj zaklad najdražji,
Ti spomin si bila zmerom nam najblažji.

In sedaj, predraga knjiga ti slovenska,
Trga nam iz roke  zloba te peklenska!

6. Moj dragi ženin fant preprost je mlad.
Njegova last pač ni ponosen grad,

Le duša blaga pa iskrena, zvesta.
Najboljši lovec naših je planin.

7. Da, lepi naši so domači kraji,

Zato jih tujci gledajo najraji,

Pa tihotapijo črez meje k nam . . .
Ni hiša naša jim že ni več sveta.
Najlepša nam že jčmljejo dekleta.
Nam ljubši vselej tuj je pritepenec
Ko domačin, naš brat, Slovenec.

8. Kdo sem, me vprašaš! In če ti povčm,
Ne boš še dalje vprašal me potem?

Kdo sem? Haha! Besedo da beseda,
in dalje silil vame  boš seveda,

In dalje, višje in pa globokeje,

A radovednosti nikjer ni meje —-

Spoznaš me skoro! Za sedaj je dosti!
Važnejše zate druge so skrbi.

Ne bližaj preveč se osebi moji!

Povrniva se rajša k Vidi  tvoji!

(Aškerc.)

(Aškerc.)

(Aškerc.)

(Aškerc.)

(Aškerc.)

65

9. Tam v globini krasno mesto,

Sredi mesta katedrala.

Vanjo  lepo je nevesto
Živa družba pripeljala.

Toda — ženin, on ne gleda
Svetlih lučij v kandelabrih,

Sumna godba mu preseda.

Ej, v njegovih prsih hrabrih
Jedna luč žari krasnejše
Nego vsi neba svetovi,

Jeden glas zveni krepkejše
Nego vse zemljč zvonovi,

Glas izvoljene  device. {Kette.)

10. Kam greš, jesen? Nekoliko postoj !

»Na jasni jug jaz grem v toplejše kraje,

Na dvor zeleni, beli gradič svoj.

Krog oken sadje tam visi najslaje,

Tam krasne so noči.« Jaz grem s tebbj,

O starka ljuba, tam bi bil najraje! (Kette.)

11. Kaj more biti bolj resničnega,

Ko naše duše glasni zdihi so! {Kette.)

Uloha. Katerega moža so si izbrali uporni kmetje za vodnika?

— Kaj so mu izročili s to izvolitvijo? -■ V čem se kaže Lokvančeva
nesebičnost? — Kaj spaja kmete v eno celoto? — Za kaj se hočejo
bojevati proti gradovom? — Kam so se obračali poprej s prošnjami
in pritožbami? — Kako naj se obnašajo kmetje, da ne vzbude suma?

— Kje se nameravajo uporniki zbrati in kako?

Kako je imč Katarininemu očetu? — Kaj je bil, predno je
oslepčl? — Čigavo usodo pomiluje? — Čemu primerja usodo ubogih
kmetov?

Participia.

§ 40 . 1. Particip ium praesentni  tvori se od 3. os. pluralu
tim zpusobem, že se k ni privčšuje pripona -c, a to ke tvaru kratšlmu,
pokud jej slovesa dle § 17, 3 vytvoruji. Na pr. pišo-č  (piše, -ic, -ice),

Skrbinšek: Učebnice jaz. slovinskčho. 5

66

peko-č  (peka, -ouc, -ouce), rekd-č  (rka, -ouc, -ouce), takoreko-č  (takrka),
tekd-č  (teka, -ouc, -ouce), gore-č  (hore, -le, -ice), lete-č  (letč, -ic, -ice),
delajd-č  (delaje, -ic, -ice), gledajo-č  (hledč, -ic, -ice), karajo-č  (karaje,
-ic, -ice), hote-č  (chtčje, -ic, -ice), vedo-č  (vžda, -ouc, -ouce). Prlzvuk
je vždy na slabiče posledni.

2. Ve slovinštinč je tvar na -c pro yšechny rody a čisla v nomi¬
nativi, kdežto čeština ma troje pripon, jak v zavorkach označeno.

3. a)  Niktera slovesa 5. tridy dle vzoru delam  vytvoruji vedle
participia na -ajoc  tež prechodnik na -aje,  podobni jako v češtini.
Na pr. lajati  (Stekati): lajaje  (Stikaje, -ic, -ice); ploskati: ploskajo
(tleskaj e, -ic, -ice).

b)  Častbji vyskytuje se part. praes. na -aje  u onech sloves 5. tridy,
jež maji v praesentu po dvou indikativech. Na pr. šepetati: šepečem
(šepci 1 )) n. šepetdAn  (šeptam); plakati: placem  (plači) n. plakam
(plakam); dremati  (drimati): dremljem  (drimu) o. dremam  (drimam);
gibati  (hybati); gibljem  (hybu) n. gibam  (hybam). Indikat. šepečem ,
plačem, dremljem , gibljem  časuji se podle vzoru pišem , indik. šepe¬
tam, plakam , dremam , gibam  podle vzoru delam.  Part. praes. tvori
se jen od 3. os. plur. na -ajo,  bud’ na -ajde  anebo na -aje : šepetajoč
n. šepetajo , plakajoč  n. plakaje, dremajoč  n. dremaje , gibajoč  n.
gibaj e.

4. Slovesa 6. tridy vytvoruji part. praes. nejčastiji pravidelni
podle pišoč : kupujoč  (kupuje, -ic, -ice), nikdy na -ujč: kupujč , nikdy
na -ovoje: kupovaje.

5. Niktera participia na -e  maji vyznam pfislovečnv, tvary na
-čč, -oč  jsou prechodniky. Na pr.:

tešč  [v] leže
sede  [v] sede
stoje  [ve] stoje
smeje se  s usmivem

moleč  mlčky

(ne)vede  (ne)vidomky

hote  schvalni

nehote  bezdiky

gredč  cestou, na, po cesti

igraje  hravi

gledč  (s gen.) vzhledem, k, stran

ležeč  leže, -ic, -ice

sedeč  sedi, -ic, -ice

stoječ  stoje, -ic, -ice

smeječ  se, smejoč se  sračje, -ic,

-ice se

molčeč  mlče, -ic, ice
(ne)vedoč  (ne)vida, -ouc, -ouce
hoteč  chtije, -ic, -ice
ne hotčč  nechtije, -ic, -ice
gredoč  jda, jdouc, jdouce
igrajoč  hraje, -ic, -ice
gledeč, gledajoč  lilcdi, -ic, -ice.

!) Srv. Geb., Ml. č. § 267 !

67

Nčkdv ( ne)vede — (ne)veddč. gredoč  = grede.  Pri tom vsak ne-
pada na vahu, zdali se kona cesta pššky či povozem, drahou, lodi a p.,
jako vyraz »cestou« muže znamenati »jda« a »jeda«. Mimogrede  =
mimochodem. Sloveso sem , biti  ve slovinštinč nema  part. praes.
(česky: jsa, -ouc, -ouce).

6. Uživa-li se participii jakožto privlastkfi, rovna se jejich dekli-
nace upln6 deklinaci adjektiv. Na pr. pišoč, -a, -e,  gen. pišočega  atd.
(pršici, pišiciho atd.). Pamatuj ; bodeč-, -eča , -e —  bo dav v, pichlavy;
bodoč, -oča , -e —  budouci, nastavajici; mogbč, -oča , -e —  možny, kte-
režto slovo je vlastnS part. praes. od morem , moči,  ale vyznamu par-
ticipialniho zcela pozbylo jako bodeč  a bodoč.

Poznamka.  Part. praes. vytvoruji ve slovinštinž jenom slovesa
nedokonava, kdežto v češting i dokonava na označovani predčasneho
dbje v budoucnosti. Na pr. Tento dopis dostana  odpovžz mi hned !
Ve slovinštinS nejldpe vedlejši vgtou: Ko dobiš  to pismo , odgovori
mi takoj!

§ 41 . 1. Participi um perfekta aktivniho  (prechodnlk) vy-
tvoruji slovesa dokonava od kmene infmitivniho, jenž jest o slabiku
-ti  kratši než infinitiv, a to priponou -vsi,  konči-li se kmen samo-
hlaskou, priponou -ši,  konči-li se kmen soublaskou. Na pr.: dospe-vši
(dospčv, -vši, -vše), ubi-vši  (zabiv, -vši, -vše), prešte-vši  (prepočitav,
-vši, -vše), razžali-vši  (uraziv, -vši, -vše), razjoka-vši se  (rozplakav,
-vši, -vše se); prines-ši.

Infinitivy speči  (upeci), uteči, reči, prebosti, razplesti  a p. vznikly
dle § 13, 3, 6 ze spek-ti , utek-ti , rek-ti , prebod-ti, razplet-ti  atd.; proto
zni part. perf. akt. spek-ši  (upek, -kši, -kše), utek-ši, rek-ši, prebod-ši,
razplet-ši  atd.

2. Slovesa 2. tridy, na pr. dvigniti  (zdvihnouti), umolkniti  (umlk-
nouti), ve slovinštinč nikdy neodsouvaji kmenotvornč pripony -ni-.
Proto part. perf. akt. dvigni-vši  = zdvihnuv n. zdvih, -hši, -hše;
umolkni-vši  = umlknuv, -vši, -vše n. umik, -kši, -kše atd.

3. Pamatuj nasledujici participia: prišedši, odšedši  (pri-, odešed),
vrgši  (od vržem , vreči), umrši  (ze-, umrev), odprši  (otevrev), ozrši se
(od ozrem se;  ohlšdnuv se), vzemši  (vzav).

4. Pripona -vši  n. -ši  plati pro všechny rody a čisla, kdežto če-
ština ma troje pripon.

5. Uživa-li se toho participia jakožto privlastku, pak se sklonuje
jako adjektivum, jen že v sing. rodu mužskčho nema tvaru neurčitčho.
Na pr. vstopivši , -a, -e ; vstopivši sluga, vstopivšega sluge  atd. Part.
bivši, -a, -e  od biti  ma vyznam adjektivni »byvaly« a nikdy partici-
pidlni jako češke »byv, byvši, byvše«.

5 *

68

Poznamka. Part. začenši  (od začnem)  rovna se češkemu »po-
činaje, -ic,« izvzemši  (od izvzamem)  češkemu »vyjma, -ouc«. Na pf-
Od božiča začenši se noči krčijo  (od vanoc počinajic se noči krati).
— Vsi so prišli izvzemši enega  (všichni prišli vyjma jednoho). —
Skrivši —  skrytč, potaji, kradmo.

Tohoto participia neuživa se ve slovinštinč tak často jako v če-
štine.

§ 42 . Participi um perfekta passivniho  tvori se eelkem
jako v češtinč; konci se na -n  aneb -t.  Na pf. nesen, -a, -o, preden,
pleten, kraden, zavržen, pečen, vprežen  (zapražen), zamotan, raztrgan,
pomazan, kupovdn, darovan ; razpet  (rozepiat), spet  (sepiat), začet
(za-, počat), vzet  (vzat), lit, bit, krit, zašit, obut, izid, posut  (posypan),
štet  (počitan), pet  (zpivan).

1. a)  Slovesa 2. a 4. tridy vytvofuji part. perf. pass. od kmene
infinitivniho pfiponou -en,  pred niž mčni se i v j.  Na pf. dvignjen
(z dvigni-en), vrnjen  (z vrni-en), prešinjen, pogreznjen, hvaljen, vo¬
ljen, deljen, kurjen, merjen, svarjen, cenjen, gonjen.

b) rojen  (z rodi-en = rod jen  = rojen)  dle § 13, 1 ; rovnčž tak
sojen  (ze sodi-en), grajen  (z gradi-en ), rejen  (z redi-en), sajen  (ze
sadi-en );

c) kročen  (z kroti-en — krotjen  = kročen)  dle § 13, 2; rovnčž
tak nasičen  (z nasiti-en), pozlačen  (z pozlati-en), zapečacen  (ze za-
pečati-en );

d) puščen  (z pusti-en — pustjen — puščen)  dle § 13, 4; rovnež
tak oproščen  (z oprosti-hn)  ;

e) ljubljen  (z ljubi-en = ljubjen  = ljubljen)  dle § 13, 5 a);  rov-
nčž tak vabljen  (z vabi-en), omamljen  (z omami-en), lomljen (z lo-
mi-en ), topljen  (z topi-en), kupljen (z kupi-en), stavljen  (ze stavi-en ),
lovljhn  (z to vi-en );

f) nošen  (z nosi en  = nosjen  — nošen), prošen  (z prosi-en),
brušen  (z brusi-en );

g) vozen  (z vozi-en  = vozjen = vožen), opažen  (z opazi-en).

Pfizvuk byva na pfiponč -en,  ma-li jej 1. os. sing. v indik. praes.

na slabiče posledni.

2. Pamatuj tato participia: obljuden  (zalidnSn), nagrmaden  (na-
hromadčn), iznenaden  (prekvapen), napoten  (jsa na cestč), podrt
(zboren, vyvracen), odprt  (otevfen), zaprt  (zavfen), mlet  n. mlen
(umlet), razodčt  (zjeven, odhalen), zaseden  (obsazen), zaželjhn  (kvženy),
odobren  ischvalen), posrebren  (postfibfen), poostren  (zostfen), češčen
n. časten  (ctčn), počen  (pukly, praskly).

69

§ 43. Podstatnč j m č n o s 1 o v e s n č tvori se od part. perf.
pass. priponou -je.  Na pr. pletcn-je  (pleteni), kupovanje  (kupovani),
merjenje  (mčreni), štetje  (počitani), petje  (zpivani, zpev).

Poznamka  1. V češtinč mlvaji podstatna jmčna slovesna, utvo-
rena od sloves zvratnych, pri sobS zajmeno zvratne. Na pr. Panovo
chovani  se  bylo vlidne (sloveso: chovam se). Ve slovinštinč se tu
zajmeno zvratne nikdy neklade : Gospodovo obnašanje  je bilo
vljudno  (sloveso: obnašam se).

Poznamka  2.  Part. praes. sloves zvratnych bfva ve slovinštine
obyčejnč se zajmenem zvratnym, nčkdy však se zajmeno tčž vyne-
chava. Na pr. Roka se trese : s tresočo se roko  n. s tresočo roko.  —
Valovi se penijo: na penečih se valovih  n. na penečih valovih.

Cvičenf 14.

1. Svidenje.

Grofica je prišla na izprehodu na malo planoto. Tu se stoprv
ustavi, se ogleda okolo, na licu ji je brati zadovoljnost.

Potem sede kraj pota na kamen, ki je samec ležal tukaj, lepo
od dežja opran. Tu zagleda korak od sebe proč mravljišče.

Naša mlada dama se upogne naprčj, vzdigne svoj speti svilnati
solnčnik in s pozlačenim končnikom njegovega držaja radovedno
pobrska po mravljinčjem naselišču. Huj! Kako so bile mravlje
razburjene.

Začuje se stčpanje konjskega kopita. V prvi hip preplašena
gospica skoči po koncu in hoče zbčžati. A takoj se ohrabri in obstane.

Koga bi se bala? Nikogar, tu na zemlji svojih ljudi. Mnogokrat
je že bila tu, a nikdar ni videla nobenega človeka izvzemši kakega
drvarja ali smolarja.

Jezdec bliže prišedši pozdravi nalahko, a vljudno in konja pred
grofico vstavivši jo ogovori smejoč se:

»Oprčstite, gospodična, moje usiljevanje, pa usmilite se zgubljene
sirote in pokažite mi pravi pot vun iz te začarane hoste.«

Grofica mu z nekako radostno resnobo odgovarja: »Jako se ču¬
dim, da pogumni ulanski častnik barčn Gernau ne more najti pota
iz čarovne zanjke.«

Jezdec skoči raz konja, seže ji v roko in pravi: »Ah — kontesa
Walden. . .«

»Bog vas živi — gospčd sosed!« Takč rekši poda prijazno svojo
roko baronu.

»Sosed?« vzklikne on. »Vi bivate stalno blizu?«

70

»Ne, ne, barčn, jaz bivam tu med štirimi zidovi in tu blizu.
Povprašajte po gradu, ki se zove Žerinje in vsak otrok vam ga po¬
kaže. Pa seveda vi ste stoprv dva dni tukaj. Mama in jaz sva do¬
speli sinbč.  Papa pride šele drug mesec  in nam pripelje še kaj
druščine .. . Sedaj pa dovblite, barbn, da vam pokažem pravi pot iz
tega gozdnega labirinta in mi boste dovčlili, da grem svojim potem.«

Takč govoreč je stčpila nekčliko naprčj in barčn je prijčl svojega
konja. Na ovinku mu je podala mimogredč roko in na levo z glavo
pokazavši mu veli: »Tu doli in potem na desno.«

»Hvala vam, kontesa.«

»Zbogom,  barbn, da se kmalu vidimo  na Žerinjah!«

(Dle Kersnika.)

2. Junak Ljudevit.

»Hej, Ljudevit!« odmeva po deželi,

Od ust do ust njegovo gre imč . . .
»Odreši Frankov nas, o knez mogočni!«
»»Preženi suženjsko od nas gorjč!««

In poklekavajo ljudje pred kneza
In ukajo solzčč se mu naprčt;

Darov prinašajo mu dragocenih,

S cvetlicami postilajo mu pot . . .

Pozdravljajo ga reke in potoki,

Zvonovi mu sami pozvanjajo.

In koder jaha knez, vršiči drevja
Ob poti se šumčč mu klanjajo.

In ptiči obletavajo junaka,

V pozdrav vesele pesmi mu pojčč . . .

In solnce sije jasno mu po dnevi,

A mesec razsvetluje knezu noč.

In Ljudevit leti ko veter dalje
Z armadami, oboževan herčj.

Kako bi rad zapletel se čimpreje
S sovražnikom v krvavi, ljuti boj!« — —

A tretji den končana je moritev.
Premagan je, poražen Kadolah.

Njegova vojska silna in ponosna
Razpršena in poteptana v prah.

Zaboden Kadolah se zgrudi s konja
In mrtvega odnese Balderik,

Edini sin njegov, bežč z bojišča . . .

Čuj, med Slovenci kak vešči je krik. (Aškerc.)

3. »Greš, ljubica, z mano na božjo pot,

K Mariji v Barbano na božjo pot?

Po morju bo barka letela
Ko da bi peruti imela!«

»»Oh, morja bojim se, bojim se vetr6v,

Bojim se razburkanih strašnih valčv!

Lahkč bi gredbč potopila

Se ladja — in jaz utonila.«« (Aškerc.)

4. Največjo blaženost občutil sem,

Kadar izrčeiti so morali
Mi protestanti knjige krivoverske.

Ko gledal sem, kak6 narašča kupj
Na javnem trgu biblij in postil
In pesmaric in drugih knjig slovenskih.

Ko smo zažigali grmade take
Pevaje psalme, ukala je duša
Od sreče  v prsih mi. (Aškerc.)

5. Sedčl sem vtopljen ves v čarobne sanje
In pri odprtem oknu gledal v noč.

Ah, moje duše tiho vzdihovanje
Po tebi, ki te žaliti ni moč,

Je demon čul. Skoz včtrca pihljanje
Začela mi je zla peklenska moč
Obujati obtip, zanikovanje,

In pokoj moje duše bil je proč. (Kette.)

6. O nastanku in namenu
Zemeljskih stvari živečih
Govorilo in pisalo
Mnogo duhov je mislečih.

(Medved.)

72

Uloha. Kje se je ustavila grofica naizprehodu? —Kakšno čustvo
je vladalo v njeni duši? — Na čem sedšč je dražila mravlje? —
S čim je razburila živalice? — Kaj začuvši je hotela zbežati? —
Kakšni ljudje se tod hčdili? — Kdo je bil jezdec? — Česa je prosil
bardn gospodično ? — Iz katerih besčd izvemo, da je že častnik dolgo
blodil po hosti? — S čim ga je iznenadila še nespoznana gospodična?
— Kdaj šele je spoznal Gernau grofico? — Kak6 dolgo je že bil
barčn tam blizu pri svojem prijatelju na dopustu? — Kčliko dni
je že bila grofica z materjo na Žerinjah? — Kdaj se pripelje grof
za njima? — Zakaj bo po oččtovem prihodu na Žerinjah bolj ve¬
selo ? — Kak6 sta se poslovila častnik in grofica ? — Kam je hodil
odslčj barčn na obisk?

Čfsiovky.

44 . Čislovky zakladni  jsou:

1 en, -a, -o, (j)eden, -dna, -o

2 dva  m. dve  f. n.

3 trije  m. tri  f. n.

4 štirje  m. štiri  f. n.

5 pet

6 šest

7 sedem

8 osem

9 devet

10 deset

11 enajst, edndjst

12 dvanajst

13 trinajst

14 štirinajst

15 petnajst

16 šestnajst

17 sedemnajst

18 osemnajst

19 devetnajst

20 dvajset

21 eden in dvajset

22 dva in dvajset

23 tri in dvajset

24 Štiri in dvajset

25 pet in dvajset

26 šest in dvajset  atd.

30 trideset

31 eden in trideset

32 dva in trideset  atd.

40 štirideset

50 petdeset
60 šestdeset
70 sedemdeset
80 osemdeset
90 devetdeset

100 sto

101 sto fin) eden , -dna, -o

102 sto (in) dva, dve

103 sto (in) trije, tri

104 sto (in) štirje, štiri

105 sto (in) pet  atd.

110 sto (in) deset

120 sto (in) dvajset

121 sto (j)eden in dvajset

122 sto dva in dvajset

123 sto tri in dvajset

124 sto štiri in dvajset  atd.
130 sto (in) trideset  atd.
200 dve  sfo

300 tri sto

73

400 štiri sto
500 pet sto
600 šest sto
700 sedem sto
800 osem sto
900 devet sto
1000 tisoč
2000 dva tisoč
3000 tri tisoč

1. Cislovka en, ena, eno —
adj ektiva.

2. Čislo vky dva, dve  a oba,
to  v dualu (§ 29.):

1. 5. dva, dve oba, obe

2. dveh obšli

3.  dvema obema

4000 štiri tisoč
5000 pet tisoč
10.000 deset tisoč
100.000 sto tisoč

1.000. 000 milijon

2.000. 000 dva milijona

3.000. 000 trije milijoni

4.000. 000 štirje milijoni

5.000. 000 pet milijonov  atd.

n, edna, edno  sklonuje se jako
obe  sklonuji se jako zajmeno ta, ta,

4. dva, dve oba, obe

6. o dveh o obeh

7.  z dvema z obema

3. Čislovky trije, tri  a štirje, štiri  sklonuji se takto:

1. trije, tri štirje, štiri

2. treh štirih

3.  trem štirim

4. Čislovky od 5—99 sklonuji
tiva: Na pr.:

1. pet hiš

2. pečih hiš

3.  pet  im hišam

5. Čislovky (určitd i neurčitč)
toliko  jsou nesklonne.  Na pr.:

t. sto gasilcev

2. sto gasilcev

3. silo gasilcem

4. tri štiri

G. o treh o štirih

7. s tremi s štirimi

se až na nom. i akk. jako adjek-

4. pet hiš

6.  o  peč ih hišah

7.  s  peči mi hišami

sto, tisdč, malo, mnogo, (ne)kdliko^

4. sto gasilcev

6. o sto gasilcih

7.  s sto gasilci

Proto lak/ 1  dve sto  atd. Jenom tisdč  nškdy pribira pnpony, ale
zridka. Na pr.: Vojska zahteva tisoče in tisoče človeških žrtev.

6. Ve slovinštinč kladou se jednotky pred  desitky. Na pr.: 35 =
pet in trideset , 9684 = devet tisdč šest sto štiri in osemdeset.

74

§ 45 . Čislovky rado  v S jsou:

1. prvi, -a, -o

2. drugi, -a, -o

3. tretji , -a, -e

4. četrti, -a, -o

5. peč«

6. šesč«

7. sedmi

8. osm«

9. deveti

10. deseti

11. ednajsti

12. dvanajsti

13. trinajsti  atd.

20. dvajseti

21. eden in dvajseti

22. dva in dvajseti

23. tri in dvajseti

24. štiri in dvajseti  atd.

30. trideseti

31. eden in trideseti

32. dva in trideseti
40. štirideseti

50. petdeseti
60. šestdeseti
70. sčdemdeseti
80. osemdeseti
90. devetdeseti

100. stoti

101. sto (in) prvi

102. sto (in) drugi  atd.
1000. tisoči, -a, -e

100.000. stotisoči

1. čislo vky rado ve se sklonuji jako adjektiva.

2. Jednotky (zakladni) kladou se pred  desitky. Na pr. 46. = šest
in štirideseti.

3. Obsahuji-li člslovky rado ve stovky, tisicovky atd., bfvaji tyto
vyjadrovany čislovkami zakladnimi. Na pr.: Leta 1897.  = l. tisoč osem
sto sedem in devetdesetega  (v češtinč veskrz čislovky radovS: roku
tisiciho  osmist eho  devadesate/m sedmeTm). Ve slovinštinš je tedy či-
slovka na poslednim m iste Stojiči radovou, všechny predchazejici jsou
zakladnimi.

§ 46 . Čislovky druhovd  jsou:

1. edin, -a, -o

dvoji, -a, -e, oboji, -a, e
troji, -a, -e
četver, -a, -o

petčr, -a, -o
sester, -a, -o
stoter , -a, -o
tisočer, -a, -o

2. oboje, dvoje, troje, četvero  pojimaji se ve smyslu substantiv
jako v češtinS: obe, dve, trS, čtvero atd.

§ 47 . Čislovky nasobnč  jsou:

enoteren, -rna, -o  jednoduchy četveren  čtvernasobny

dvojen  dvojity, dvojnasobny stoteren  steronasobny

trojen  trojnasobny tisočeren  tisiceronasobnf atd.

75

§ 48 . Čislo vky podil  n e jsou:

po en, ena, eno  n. po enega  po jednom
po dva, dve  n. po dvoje  po dvou
po trije, tri  n. po troje  po trech
po štirje, štiri  n. po četvero  po čt,yrech
po pet  n. po petero  po piti atd.

Pozoruj, že slovce po  ve slovinštini zde neni predložkou, ježto
na pr. na otazku kdo? co? nasleduje čislovka v nominativi. Akknsativ
tedy zni: po en(ega), eno, eno\ po dva, dve', po tri', po štiri',  lokal:
po enem, po dveh, po treh, po štirih, po petih'  atd. Na pr.: Sokoli so
korakali po štir\e v vrstah  (na otazku kdo ? co ?) — Sokole sem
videl po štiv\ v vrstah  (na otazku koho ? co ?). Proto taki po pet
goldinarjev, po deset kron.  V češtinš je tu »po« predložkou s lokalem:
po piti zlatfch, po desiti korunach.

§ 49 . Prislovce čiselna:

1. enkrat, dvakrat , trikrat, štirikrat, petkrat  atd.

2. a) prvič  n. prvikrat  po prvi

drugič  n. drugikrat  po druhi
tretjič  n. tretjikrat  po treti
četrtič  n. četrtikrat  po čtvrti atd.
vsdkikrat  po každi

b)  N6kdy vyskytuje se rnisto -krat  slovo pot.  Na pr. prvikrat  n.
prvo pot, drugikrat  n. drugo pot.

c) Prvič  znamena tiž: za prvni, predni, drugič  za druhi, tretjič
za treti, četrtič  za čtvrti atd.

§ 50 . 1 / 2  — polovica, dvojina, 1 / 3  = tretjina, 1 / l  — četrtina, četrt,
7b = petina,  7ioo = stotina,  7iooo — tisočina,  2 /g — dve tretjini,  s /b
= tri petine,  8 /s = pot osmin,  '*7ioo = sedem in štirideset stotin,
4 l l 2  — štiri in pol,  57* = pet in četrt, 16 z j i  — šestnajst in tri
četrtine  atd.

% = odstotek , -tka, procent  m. Na pr.: l°/ 0  = en odstotek, en
procent,  2% = dva odstotka, dva procenta,  3% = trije odstotki,
trijč procenti, 4°/ 0  — štirje odstotki, štirje procenti,  5% = pet od¬
stotkov, pet procentov  atd.

Hranilnice in posojilnice obrestujejo denarne vloge po 4 1 /. 2  °/ 0
(po štirih in pol odstotkih, procentih).

Po z nam k a. a) Koliko je na uri?  n. koliko je ura?  (Kolik je
hodin?) Odpovid: je ena, je dve, je tri, je štiri, je pet; je pol enih,

76

pol dveh , pol treh,  po/ štirih , pol petih; je četrt na eno,  če/rZ w« (Zve,
ceZr/ na tri, četrt na štiri ; je tri četrt na eno, tri četrt na šest, tri'
četrt na devet.

b ) Ob kolikih?  (O kolika hodinach?) Odpovčd’: ob enih  (o jednč
hodinč), ob dveh,  o& treh, ob štirih , o& petih, ob šestih , oč> sedmih , ob
osmih,  o6 devetih , o6 desetih, ob ednajstih, ob dvanajstih; o pol enih
n. ob pol enih  (o pul jednč hod.), o pol dveh , o po/ Zreft, o pol štirih,
o pol petih ; ob četrt na eno, ob četrt na dve, tri, štiri, pet ; 06 Zn
deZrZ na eno, (Zve, Zn. štiri, pet-

c) Od kolikih do kolikih?  (Od kolika do kolika hodin?) OdpovšcF:
od enih do dveh, od dveh do treh, od treh do štirih, od štirih do
petih, od ednajstih do dvanajstih, od četrt na sedem do tri četrt na
deset, od pol desetih, do pol treh , od tri četrt na pet do četrt na
devet  atd.

Cvičenl 15.

1 . Napčleon v Ljubljani.

Kristjan 1 ) je sklenil ostati v Ljubljani ter čakati. Ker je ‘slišal,,
da se francoska vojska vrne preko Ljubljane v Italijo, je ostal tem
rajši tu, da bi videl francosko armado. Par dni pozneje so vrele mn6-
žice ljubljanskih meščanov na Glavni trg pred škofijo; kajti ob osmih
zjutraj se je raznesla novica, da je dospčl Napoleon Bonaparte s svo¬
jimi generali ter si izvolil stanovati v škofiji. Mnbžice so stale na ulici,,
glčdale v okna ter pričakovale, kdaj se jim prikaže obraz groznega
zmagovalca. Med njimi je stal tudi Kristjan in zrl nepremično v za¬
prta okna.

Naenkrat je nastala velika tišina. Okno se je odprlo in prikazal
se je zagorel obraz, udrtih lic, podčlgastega, napetega nosu, pod mrač¬
nim čelom se je svčtilo dvoje ostrih, jasnih oči, ki so pol prijazno,,
pol prezirljivo zrle na mnčžico na trgu. To je bil Napbleon Bonaparte,
poveljnik francoske vojske. (Lah.)

2 . Rodbinsko življenje Muhičev.

Jezdeca sta stbpila na širok grajski most. Kristjan se je pri tem
ozrl na obč strani in zdelo se mu je, kakor da jaha  v zaklet
grad.

»Upam, da naju pričakujejo,« je rekel gospčd Muhič.

Stčpila sta v sobo in tam so stali pri polni, obloženi mizi štirje
bratje, strici Muhiči.

J ) Jmeno mužske.

77

Začela se je večerja-—

Na koncu mize se je dvignila črna glava in brat Marko je rekel
z divjim, temnim glasom:

>Ako spravijo črno vojsko skupaj, pa pride lahko sto Napoleonov
s Francoskega in vsi bodo bčžali.«

»To pa to,« je potrdil gospodar Mihael.

Nato je nastal zopet molk, ki je bil v navadi pri Muhičih. Kajti
pogosto so sedeli vsi štirje bratje pri jedi, ne da bi govorili eno
samo besedo. Bilo je to četvero ljudi, ki so pod eno streho živeli
vsak svoje življenje. To življenje je bilo res samostansko, tak6 da so
se nehotč navadili svete ččdnosti molčljlvosti. Najstarejši brat Mihael
se je čutil gospodarja  v gradu in na posestvih, in to je tudi bil
po poslednji volji svojega očeta. Enako si je drugi brat Krištof lastil
pravico, gospodovati konjem in drugi živini. Najbolj nežne nature
med vsemi brati je bil Andrčj, ki se je zanimal samo za ptiče in
golobe, četrti Muhič, Marko, pa si je bil osvojil gozdove in njegove
prebivalce. Njegovi predrzni lovski čini, dvakratni lov na medveda in
razni drugi dogodki niso bili neznani v kranjski zemlji. Tak6 je
Kristjan gledal svoje strice pred sebbj. Imel je pri tem priliko opaziti,
da je jedel vsak svojo jed: eden govedino, drugi divjačino, tretji pe¬
rutnino in videl je tudi, da jed6 nenavadno mnogo. Kristjanu danes
jed ni teknila, pač pa je pil mnogo vina.

Tak6 je prešla večerja brez posebnih pogbvorov, (Lah.)

3. Kristjanova ljubezen.

Ko je Kristjan pred par dnevi takb nenadoma srečal Heleno, si
je mislil, da je njegova vera v usodo in v slučaj popčlnoma prava in
da se bo vse zgodilo, kakor je pričakoval. Toda dasi je ostala Helena
še vedno tak6 nežno krasna, kakor je bila v dobi šestnajstih let, ko
jo je videl prvič, se mu je vendar zdelo, da se ji poznajo ona leta,
kar jih je bilo čez dvajset. Kazalo se mu je sicer, da ji dela krivico,
kajti tudi on ni bil več dvajsetleten mladenič, vendar, kar je takč>
lahko odpustil samemu sebi, tega ni mogel odpustiti njej. In še ena
težka misel se mu je vrivala: zakaj se Helena pri vsej svoji krasoti
vendar le ni možila? Kajti o njenih žčninih je čul vedno in povsčd,
koder ga je pot vbdila po svetu. To so bila vprašanja, ki so se mu
vsiljevala neenkrat in so zanesla v njegovo ljubezen one dvome, ki
jih je' moglo uničiti le odkrito in ljubeznipolno pripoznanje.

(Lah.)

78

4. Oznanilo.

»Kmetska posojilnica« ljubljanske okčlice, registrovana zadruga
z neomejeno zavezo v lastnem domu v Ljubljani, Dunajska cesta
štev(ilka) 18, ustanovljena leta 1882., obrestuje hranilne vloge po
čistih 47 a % brez odbitka rentnega davka. Račun pri avstr(ijski) pošt(ni)
hran(ilnici) št(evilo) 824.406, pri čgr(ski) pošt. hran. št. 19.864. Spre¬
jema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s ččkovnim prometom ter
jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga. Posojuje na zemljišča po
po 5Y 4 % brez amortizacije po dogčvoru. Eskomptuje trgovske menice.
Upravno premoženje v letu 1910. K 20,000.000. Denarni promet v letu
1910. K 100,000.000. Rezervni zaklad nad pol milijona kron. Stanje
hranilnih vlog dvajset milijonov kron. (» Slovenski Narod«.)

Uloha. Vzemi v roke koledar, v katerem so imena mesecev
v vseh slovanskih jezikih, torej tudi v slovenskem, ter povčj, katerega
dne, mčseca in leta si se narodll, katerega dne in meseca bo tvoj
god! — Kak6 star si? — Koliko imaš bratov in sester? — Kdliko
plačuješ letne stanarine? — Kdliko kron in vinarjev stane eden sedež
v pritličju vinograjskega gledališča? — Kčlikokrat so že igrali »Pro¬
dano nevesto« v »Narodnem gledališču« v Pragi? — Kakč dolgo vozi
med Prago in Taborom brzovlak, kakč dolgo (kčliko ur in minut)
osebni vlak? — Od kčlikih do kčlikih sede uradniki v pisarnah? —
Poštevanka se začenja: enkrat ena je ena, dvakrat dve je štiri, dva¬
krat tri je šest, dvakrat štiri je osem. Kak6 se glasi cela?

Nejduležitejši časti ze skladby.

Predložky.

§ 51. Blizu s genitivem: blizko.  Na pf. Hribci, oko stoje blizu
nas , nam zastavljajo pogled celo na visoke gore.

brez s genitivem: bez.  Na pf. Brez muke ni moke.

črez, čez s akkusativem: preš,  za.  Na pf. Solnce vrez hribček
gre , luna pa za gore.  — Gez tri dni se vrnem.

jdno s genitivem: na d n 6. Na pf. Mnogo zakladov leži dno
morja.

do s genitivem znači hranici mistni, prostorovou a časovou, až
k čemu  se nčco pohybuje, šaha, do kterč doby  trva. Na pf. Plavdč,
je s trudom priplaval do brega  (ku bfehu). — Do pasa  (až po pas). —
Naše gore se mi zdijo od leta do leta krasnejše.  — Často do = k.
Na pf. Vitovec je poklical zvestega vojaka, da nese pismo do kralja
Ladislava.  — Srv. predi, v!

glede s genitivem: vzhledem k, stran,  co  do. Na pf. Glede
tržaškega prebivalstva je zanimivo , da živi v Trstu čez 70.000 Slo¬
vencev.

h = k s dativem: k, k e, ku. Radi se zatekamo h knjigam , da
se razvedrimo.  — Srv. § 13., 8.!

iz s genitivem: z, z e. Viz § 15., 1., 2.!

izmed, iznad, izpod, izpred, izza s genitivem odpovidaji na otazku
odkud?, když uživa se na otazku kde? predložek med , nad, pod,
pred, za  s instrumentalem. Na pf. Med hrumom je Janez kričal na
vse grlo  (kde?). — Glas Janezov se je razločil izmed hruma  (z hluku;
odkud?).

Vihar je divjal nad našimi glavami.  — Vihar je izginil iznad
naših glav.

Pes je ležal pod posteljo.  — Pes je prilezel izpod postelje.

Gosta megla se nam je naredila pred očmi.  — Megla se je
izgubila izpred oči.  — Izpred sodišča  ze soudnl slnS.

Solnce je še za gorami.  — Kmalu se prikaže izza gor.

80

Predi ozka izmed  byva nejčastšji misto pouheho genitivu celko-
veho. Na pr. Najslavnejši izmed slovenskih pesnikov je Prešeren  (ze
slovinskych basniku).

k s dativem: k, k e, ku. Na pr. Ljudje so dohajali k božji službi.

kljub, vkljub s dativem: preš  (vzdor). Na pr. Kar smo obljubili ,
to bodemo storili kljub vašemu očitanju.

konec s genitivem: na konci.  Na pr. Konec vasi stoji košata

lipa.

kraj s genitivem: na kraji, vedle,  u. Na pr. Hišica se je belila
kraj potočka.

krog, okrog, okoli s genitivem: o kolo, kolem.  Na pr. Poglej
krog sebe!

med poji se a)  s akkusativem na otazku kam?: mezi  s akk.
Na pr. Med vriskanje pogumnih mladeničev se je mešal jok mater
in sestra in nevest ; — b)  s instrumentalem na otazku kde?: mezi
s instr. Na pr. Med vrstami visokih hiš so široke ulice.

mimo s genitivem pri slovesech pohybu: kolem, okolo.
Sel sem mimo tebe , pa te nisem spoznhl.  — Nekdv ma i vyznam
českč pfed!ožky »mimo« s akk. Na pr. mimo tega:  mimo to, kromS
toho. — Viz predi, od!

na poji se a)  s akkusativem na otazku kam?  jako v češtine.
Na pr. Položil je gobo na kamen in počel kresati.  — V češtinč
uživa se nškdy predložky »na«  s akk. v tčmže smyslu jako »k« s dat.
Na pr. na rozkaz otcuv = k rozkazu otcovu; na žadost obče = k za¬
dosti obče. V takovych pripadech je ve slovinštinš vylučnč predložka
na  spravna. Na pr. na očetov ukaz: na prošnjo občine; na čast na¬
šega cesarja; na smrt obsoditi; na pomoč priti.  — b)  s lokalem na
otazku kde? jako v češtinč. Na pr. Rože je na vrtu pleta.

nad poji se a)  s akkusativem na otazku kam? jako v češtinS-
Na pr. Nagnila se je nad vodo.  — b)  s instrumentalem na otazku
kde ? jako v češtinč. Na pr. Nad vhodom je pribita tablica s hišno
številko.

namesto, mesto s genitivem: na mistč, misto.  Na pr. Namesto
denarja sem dobil menico.

napram s dativem: vtiči. Na pr. Vedite se vljudno napram
gostom!

navzlic s dativem = kljub. Na pr. Grki so navzlic manjšemu
številu porazili Perzijane.

o ve slovinštinš jenom s lokalem. Na pr. Na današnjem zboro¬
vanju se je mnogo govorilo o politiki.  — Srv. predi, ob, za :  dale
§ 59 , 2 .!

81

ob poji se a ) s akkusativem na otazku kam? oč? pri sloveslch
narazu a ztraty:  »o« s akk. Na pr. Udaril se je ob  četo (do čela).
— Voz je zadel ob kamen  (o kamen). — S pestjo je tolkel ob mizo
(o stul, na stul). — Vlak je trčil ob prazen voz.  — Vrgel je knjigo
ob tla.  — Kolo se drgne ob os.  — Zapravljivec je prišel ob svoje
premoženje.  — Nepoštenost pripravi človeka ob dobro ime.  — Obso¬
jenca so ob glavo dejali  (odsouzenci hlavu stali); — 6) s lokalem na
otazku kde?: vedle, podčl.  Na pr. Ob potoku pelje lepa pot.  — Ob
vznožju Triglava  (na upati).

Ceska predložka »o b« s akk. vyjadruje se ve slovinštinč vyrazem
vsak drugi.  Na pr. vsak drugi dan  ob den; — vsako drugo noč  ob
noc; — vsako drugo leto  ob rok. — Srv. českč: každčho druhčho dne!

od s genitivem jako v češtinč. Na pr. Jabolko ne pade daleč od
drevesa.  — Cesar Franc Jožef vlada od leta 1848.  — Srv. § 59, 4 !

MIsto neobvyklčho genitivu srovnavaclho klade se od  s gen.

Na pr. Tih sovražnik je nevarnejši od odkritega.  — V tčmže
smyslu b^vajl i predložky mimo  s gen., črez, čez  a nad  s akk. V če¬
štinč bud’ pouhy genitiv srovnavacl nebo nad s akk.

okoli, okrog = krog s gen. Na pr. Kralj je zbral okrbg sebe
svoje svetovalce.

onkraj, onstran s genitivem: s onč strany.  Na pr. Onkraj
Sumave je Bavarsko.

po poji se a)  s akkusativem: pr o, podle § 39., pozn. 4. ve rčenlch
»pro nčkoho, nčco jiti« atd. V tčmže smyslu poji se po  ve slovin¬
štinč i s genitivem celkovym. Rozeznavej: Idi po vino!  t. j. prines
všechno vino! — Idi po vina!  t. j. prines nčkolik vina! — b)  s lo¬
kalem na rozmanitč otazky jako v češtinč : po, podle,  d le.  Na pr.
Krepko se je razlegala pesem po dolini.  — Leta 79. po Kristusovem
rojstvu je Vezuv s pepelom zasul nekoliko mest.  — Po dlaki spoznaš
volka.  — Po božji volji.  — Tujci prihajajo k nam po kupčiji  (za
obchodem).

pod poji se a)  s akkusativem na otazku kam? jako v češtinč.
Na pr. Vdovec je klical stare svoje vojake pod orožje.  — b)  s instru¬
mentalen! na otazku kde?  jako v češtinč. Na pr. Visoko pod nebom
žvrgoli škrjanec.  — Viz § 59!

poleg s genitivem: vedle.  Na pr. Poveljnika so pregovarjali vi¬
tezi, ki so stali poleg njega , naj dovoli še en napad.

pred poji se a)  s akkusativem na otazku kam?  jako v češtinč:
pred.  Na pr. Dobil sem poziv pred sodnijo.  — b)  s instrumentalen!
na otazku kde? jako v češtinč. Na pr. Po maši so postajali moški
pred cerkvijo in izpraševali drug drugega , kaj da je novega.

Skrbinšek, Učebnice jaz. slovinskčho. 6

82

pri s lokalem zahrnuje v sobč češke predložky »pri«  s lok. a m«
s gen. Na pr. Človek se lahko prenagli pri najboljši volji.  — Sedelo
je pri mizi kakih 40 gostov.  — Pri gozdu je lep travnik.

prek, preko s genitivem: preš,  ve vyznamu mistnim. Na pr. Celi
teden so se izseljenci vozili prek morja.

proti s dativem: proti,  o p r o t i, v u č i. Na pr. Proti vodi pa-
robrodi počasi vozijo.  — Vitoma je začel opravičevati razum , da se
je vedel on pač čudno proti cesarju , da se vede nekako čudno proti
kneginji Katarini.

radi, zaradi, zastran, zavoljo, zbog s genitivem: pro pričinne,
k v u 1 i, v z h 1 e d e m k. Na pr. Radi slabega vremena ostdnemo
doma.  — Glavo bo dal zaradi izdajstva.  — Zaradi tega  proto. —
Zavoljo dobička se podajajo ljudje cesto v nevarnost.

raz s akkusativem: s . . . dolu.  Na pr. Narodna zastava je vi¬
sela raz streho.  — Vazba s genitivem je nespravna.

s, z poji se a)  s genitivem na otazku odkud? = raz: s, se s gen.
Srv. § 15.! — 6) s instrumentalem: s, se s instr.; v češtinč často
pouhy instrumenta!. Na pr. Z radostjo ti izpolnim zeljo.  — Mesto je
bilo obdano z rovi in zidovjem, utrjeno z visokimi stolpi.  — Srv.
§ 18., pozn. 2. a)  § 59., 4.!

skozi s akkusativem: s kr z; v češtinš často pouhy instrumental
dle § 59., 1. Na pr. Hohemvart ie iskal radovoljnika , ki bi si upal
nesti zarana drugega dne skoz sovražni tabor poročilo v Ljubljano.
spričo = radi, nčkdy i: pri.

sredi s genitivem: uprostred.  Na pr. Na travniku sredi gozda
se pase divjačina.

takraj s genitivem: s tč to s t r a n y. Na pr. Ravnina je takraj
reke , onkraj je hribovje.

tik s genitivem: tčsnč vedle,  u, takže se jinč včci dotyka. Na
pr. Na obzidju tik stolpa je dremal stražnik.

v poji se a ) s akkusativem na otazku kam? a zahrnuje v sobč
českou predložku »v« s akk., častečnč i »do«  s gen., a to ve vfznamu
mistmm. Kdykoliv na otazku kde? odpovida v  s lokalem, tehdy klade
se ve slovinštinč na otazku kam? v  s akkusativem. Na pr. Prehud
gnev izpremeni pravičnika v slepega krivičnika.  — Vtaknila si je
rožo v lase.  — Ne vtikajmo se v politične boje , kjer ne moremo od¬
ločiti ničesar!  — V vodo  do vody, v gozd  do lesa, v mesto  do mčsta,
v žep  do kapsy, v sobo  do pokoje, svčtnice atd. — 6) s lokalem na
otazku kde? jako v češtinč. Na pr. V vsakem nadstropju stanujeta
po dve rodbini.
vkljub = kljub.

83

vpričo s genitivem: za svšdectvl, v pritomnosti. Na pr.
Cesar je poklical predse Gregorja , ga pohvalil vpričo Ldmbergarja
in drugih imenitnih vojakov.

vrh s genitivem:  na vrcholi, na temeni, na nejvyššim
bod<5, Na pr. Lepšega nikjer ni kraja, kakor kraj je vrh planin.  —
Vrh tega , vrhu tega  mimo to, kromč toho.

vsled s genitivem: na s L« d k e m. Na pr. Kadar vam konj opeša
se obrnite do prvega graščaka; vsled cesarske poverilnice vam mora
dati svojega najboljšega konja.

vspričo, vzpričo = spričo.

vštric s genitivem: vedle  (soubčžnč). Na pr. Ves čas sva šla
vštric sebe in se prijetno zabavala.

vzlic = navzlic.

z viz s!

za poji se a)  s genitivem na otazku kdy? jako v češtinč. Na pr.
Starček je imel samo eno oko, drugo je bil izgubil v bojih za mla¬
dih let.  — b)  s akkusativem. a)  Skoro každe češke z a s akk. je po
slovinsku tež za.  Na pr. Skril se je za drevo.  — Za dve uri še ne
bom z delom gotov. — Pestunja vodi otroka za roko.  — ji) za =  pr o.
Viz § 39., pozn. 4. Za zdaj, za danes, za vselej.  — y) za  udava
r o z d i 1, o nčjž jest nčktera osoba nebo v<5c vštši nebo menšl, mladši
n. starši, dražši n. levnčjši nežli jina. 1 ) Na pr. Jaz sem za šest let
mlajši od sestre.  — To-le blago je za tri krone dražje nego ono.  —
Občinske doklade bodo zvišane za  45%. — Nškdy predložka za
i schazi. Na pr. Naj bi ti bil prišel tri dni prej  (m <51 j si pfijiti o tri
dni dfive); — mnogo večji  mnohem včtši; — malo krajši.  — d) za
s akk. vyslovuje u č e 1 osoby nebo včci. Na pr. Stroj za sejanje  (na
seti); — posoda za vodo;  — dvorana za ples;  — za boj nas je premalo:
—prispevki za spomenik;  —• ta človek ni za rabo  (neni k upotrebem); —
stori to, če si za kaj  (jsi-li k nččemu). — e)  viz § 53., 5 a)! — ■ |) viz
§ 54. c); 56., 4., 5.; 58. — c)  s instrumentalen! na otazku kde? a j.
jako v eeštinč. Na pr. Nekateri narodi nosijo vedno orožje za pasom
s seboj.  — Drug za drugim smo šli po ozkem potu.  — Viz § 59.!

zaradi, zastran, zavoljo, zbog = radi.

znotraj s genitivem: uvnitč.  Na pr. Znotraj hiše so stene okin-
čane z rogovi jelenov, srncev in divjih koz.

zoper s akkusativem: proti,  ve smyslu nepratelskem. Na pr.
Kdor ni z menoj, ta je zoper mene.

')  Vi/. Geb., Ml. 6. str. 282!

6 *

84

zraven s genitivem: vedle.  Na pr. Zraven kolodvora zidajo
nov hotel.

zunaj s genitivem: mimo,  v n g; ngm. auBerhalb. Na pr. Zunaj
mestnega obzidja stoje gospodarska poslopja.

Poznamkal.  V češting se predložky nškdy opakuji. Na pr.
Pri tom pri všem; — z tobo ze všeho; — k tomu ke všemu. Ve
slovinšting klade se pfedložka jenom jednou. Na pr. Pri tem vsem  n.
pri vsem tem ; — iz tega vsega  n. iz vsega tega;  — k temu vsemu
n. k vsemu temu.

Poznamka  2. Ve slovinšting vyskytuje se ngkdy pred privlast-
kem pfedložkovym ještg pfedložka za.  Na pr. Te vence položimo na
grob ; zato so ti venci za na grob.  — Ta šopek si pripnem na
klobuk ; zato je ta šopek za na klobuk.  — To obleko sem si pri¬
pravil na pot; zato je ta obleka z a n a p o t.

Prisudek, doplnek.

§ 52 . Vazba  dle  s m y s 1 u byva ngkdy pri jmgnech hromad-
nych: gospoda  f. panstvo, družina  f. služebnictvo, žlahta  f. pfibuzen-
stvo, deca  f. dgti, kdež inisto singularu klade se prisudek do pluralu
Viz § 35., pozn. 4.!

§ 53 . Doping  k se shoduje vždy se jmgnem, k ngmuž se tahne,
kdežto v češting často byva v instrumentale bez ohledu na pad onoho
jmgna. Na pr.

1. doplngk tahne se k nominativu:  Gojz je bil posestnik bo¬
gatih rudnikov na Kranjskem;

2. doplngk tahne se ke genitivu:  Na lovu je bilo ustreljenih
300 zajcev;

v

3. doplngk tahne se k dati  v u: Človeku ni dobro samemu biti;

4. doplngk tahne se k akkusativu:  Leva imenujemo kralja
živali.  — Napoleona so napravile razmere velikega.

Pri slovesich zvratnych byva jmgno doplhkovg v akkusativg, kdežto
v češting v nominativg. Na pr. V novem bivališču se čutim zado¬
voljnega  (citim se spokojen).

5. a)  V češting byva pri nškterych slovesech doplngk v instru¬
mentale nebo v padg pfedložkovgm, z a s akkusativem. Na pr. Soud
ustanovil pana doktora poručnikem n. za poručnika osifelych dgti. Ve
slovinšting byva v takovych pripadech doplngk vyjadrovan padem
predložkovym, tčž za  s akk. Na pr. Sodnija je postavila gospoda dok¬
torja za varuha osirotelih otrbk.

85

b)  Jenom slovesa imenujem , izvolim  mivajl n6kdy i ve slovinštinš
pri sobS doplnek v instrumentale. Na pr. Poslanec dr. Kramar je bil
imenovan častnim meščanom  n. za častnega meščana mnogih čeških
mest.  — Ivan Hribar je bil izvoljen poslancem  n. za poslanca mesta
Ljubljane.

6. DoplnSk miva pri sob£ n<5kdy častiti kot  (jako, jakožto, co).
Na pr. Škof Anton Martin Slomšek je bil kot duhovnik ter kot slo¬
venski narodnjak in pisatelj vzoren človek.

Pfivlastek.

§ 54. Pfivlastek soufadnf nevykazuje nijakfch zvlaštnosti.

Pfivlastek podradnf  dilem se s češtinou shoduje, dilem
se od ni razni. Vyjadfuje se:

a)  genitivem. Na pr. Potreba dežja;  — znamenje zaupanja;  —
osrčje zemlje;  — konec sveta;

b)  dativem často, kdež bjchom očekavali genitiv. Na pf. Kaj je
temu vzrok P  — Bog je oče vsem ljudem.  — Katarina je bila nasled¬
nica rajnemu grofu;

c)  padem predložkovym. Na pf. Ljubezen k stdrišem  n. ljubezen
do stdrišev;  — zvestoba k domovini  n. zvestoba do domovine ; — vda¬
nost do cesarja;  — sočutje do siromaka ; — dolžnosti do bližnjega;  —
priprava na vojno  n. priprava za vojno;  — cas za odhbd; — za¬
drega za dober svet  (rozpaky o dobrou radu); — verižica iz srebra ; —
strah pred smrtjo.

Predmet.

§ 55. PfedmSt v akkusativg  byva pri kladnych slovesich
pfechodnych jako v češtinč.

1. Ve slovinštinč jsou nčktera slovesa pfechodna, v češtinš nepre-
chodna. Na pf.

blagoslavljam koga  žehnam nškomu. Na pf. Papež blagoslavlja
vernike.

čakam koga  n. na koga  čekam na nškoho. Na pf. Moraš nas
čakati , da poj demo skupaj.

dohajam koga  stačim v chilzi, v prači nškomu. Na pf. Ne hodi
tako hitro , da te bom mogel dohajati!

dosežem, doseči kaj  dosahnu nččeho. Na pf. Pevci so dosegli velik
uspčh.

gledam koga  hledim, patriin, divam se na nškoho. Na pf. Kaj
me gledaš P  — Grdo gledam koga  mračim se na nčkoho.

86

jaham, jezdim jedu (na koni). Na pr. Polkovnik jaha (jezdi) lepega
vranca.

kolnem, kleti koga  kinu nekomu. Na pr. Grešnik kolne Boga.
mečem, metati kaj  metam, hazim nečim. Na pr. Dečki mečejo
kamenje prek potoka.

molim Boga modlim se k Bohu. Na pr. Pogani molijo malike.  —
V nedeljo smo Boga molili.

nadzorujem, -ovdti kaj  doziram, dohližim na nčco. Na pr. Pouk
na srednjih šolah nadzorujejo deželni šolski nadzorniki.

občudujem, -ovdti koga  ob-, podivuji se nekomu. Na pr. Občudu¬
jemo smotrenost v naravi.

obžalujem, -ovdti kaj  lituji, pykam nččeho. Na pr. Dolgo bosta
obžalovala svojo neprevidnost.

poslušam koga, kaj  posloucham nškoho, nččeho. Na pr. Otroci
poslušajo mater.

premaknem, -niti kaj  hnu n6čim s mista. Na pr. Kamen je bil
tako težek, da smo ga komaj premaknili.

preziram koga  nevšimam si nekoho, pohrdam nekym. Na pr.
Marsikdo prezira bližnjega, ki je boljši od njega.

razumem koga , kaj  rozumim nekomu, nečemu. Na pr. Govornika
je bilo dobro razumeti ; vsako besedo sem razumel.
slušam = poslušam.

spominja me nekaj česa  pfipomina mi nčco nejakou včc. Na pr.
Ta podoba nas spominja krasne mladosti.

sučem, sukati kaj  macham, mavam, točim nečim. Na pr. Slovenci
so sukali meč v krvavih bojih za staro vero proti nemškim vsi-
Ijencem.

tičem n. tikam koga  tykam nekomu. Na pr. Mož, ki o njem go¬
voriš, je moj dober prijatelj; z njim se tičeva  n. tikava.

tresem, tresti kaj  tresu nečim. Na pr. Ti tresi drevo, mi bomo
pobirali jabolka!

treščim kaj  mrštim nečim. Na pr. Knjigo je treščil ob tla.
ubogam koga =  poslušam.

učim koga kaj  n. česa  učim nekoho nečemu. Na pr. Slomšek je
učil v Celovcu bogoslovce slovenščino  n. slovenščine.

učim se kaj  n. česa  učim se nečemu. Na pr. Učenci se učijo pe¬
sem na pamet.  — Franc Ksavčr Meško, slovenski pisatelj in pesnik,
se je učil bogoslovja v Mariboru in v Celovcu.

uživam kaj  uživam, poživam nečeho; tešim se nečemu. Na pr.
Kdor hoče biti vodnik svojemu narodu, mora uživati njegovo za¬
upanje.

87

verjamem, verjeti  = verujem, -ovdti  vgrim, ma predmet osobny
v dativg jako v češting, predmgt vgcny v akkusativg  (ve vgtach
zaporu veh v genitivg). Na pr. Verjdmite mi!  — To rad verjamem.  —
Tega ne morem verjeti.  — Vgcny predmgt v dativg vyskytuje se velmi
zridka.

vicem n. vikam koga  vykam ngkomu. Na pr. Na kmetih otroci
stdriše vičejo  n. vikajo.

vprašam koga kaj  n. česa  n. za kaj  n. po čem  ptam se, taži se
nekolio neco, na ngco, po nečem. Na pr. Vprašaj teto ! — Kaj  n. česa
me vprašate?  — Ne vprašajte za vse reči!  — Nekdo je vprašal po
tebi , ko te ni bilo doma.

zahtevam kaj  zadam, vyžaduji ngčeho. Na pr. Za storjeno nam
škodo zahtevamo odškodnino.

zahvaljujem, -evdti koga za kaj  n. zahvaljujem se komu za kaj
dekuji ngkomu za neco. Na pr. Zahvaljujemo vas za prijaznost  n.
zahvaljujemo se vam za prijaznost.

zaničujem, -evdti koga  opovrhuji, pohrdam ngkym. Na pr. Kdor
zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.

zasmehujem, -ovdti koga  vy-, posmivam se nekomu. Na pr. Iz
škodoželjnosti ljudje kaj radi zasmehujejo drug drugega.

zmerjam koga  laji, spilam ngkomu. Na pr. Nasprotnika zmerjati
še ne pomeni , da ima kdo prav.

NSktera z techto sloves poji se za určitych okolnosti tšž s geni-
tivem, ale zridka.

2. S akkusativem poji se nekolik vyrazu neosobnych. Na pr.

greva me lituji, pykam. Na pr. Grevalo te bo, da si bil tako
lahkomiseln.

jezi me mrzi me. Na pr. Jezi nas , da se niste odzvali našemu
povabilu.

mika me vabi, laka mg. Na pr. Naj vas ne mika, kako gospo¬
darijo drugi!

skrbi me kaj  starost mi zpusobuje ngeo. Na pr. Skrbelo me je
tvoje zdravje.

zebe me v kaj  zebe mg ngco, je mi zima na neco. Na pr. Zeblo
vas bo v noge.

žeja me žiznim, mam žizen. Na pr. Ob veliki vročini nas je hudo
žejalo.

groza me je česa  hruza mg jima z ngčeho. 1 ) Na pr. Poštenega
človeka je groza hudobij , ki se godijo po svetu.

') Sr v. Geb., Ml. č. § UH.,  3.. 5.!

88

misel me je zamyšlim, hodlam. Na pr. Kaj vas je misel zdaj
storiti P

skrb me je česa —  skrbi me kaj.  Na pr. Skrb me je bilo tvojega
zdravja.

sram me je česa  stydim se nččeho, za nčco. Na pr. Sram te bodi
lenobe!  — Ali vas je sram P

strah me je česa  strach m§ jima z nščeho, bojim se nččeho. Na
pr. Toliko ga je sram kakor volka strah.

volja me je mam vali, je mi libo. Na pr. Pridite , kadarkoli vas
bo volja.

Slova groza, misel, skrb, sram, strah , volja  maji zde vyznam pfi-
slovečny; nebot perfektum na pr. zni groza me je bilo  (ne bila).  Srv.
v češtinč: bylo nam zima (ne: byla).

Ve vštach zapornfch mčni se akk. v gen. Na pr. Nekaterih ljudi
nič ni sram.

8. Nčkolik sloves, jež znamenaji rychlou chuzi  nebo u t 6 k,
byva v určitych rčenich sesilovano nepfeložitelnym zajmenem jo  (akk
osobniho zajmena ona).  Na pr.

maham jo ženo se, ubiram se. Na pr. Jaz sem jo raje mahal po
pešpoti nego po prašni cesti.

odkurim jo ztratim se, zmizim. Na pr. Odkurili so jo o pravem
času.

poberem jo odklidim se. Na pr. Ubežniki so jo pobrali odtod.

pobrišem, pobrisati  jo uplachnu. Na pr. Pobriši jo, da te ne za¬
lotijo.

popiham jo jsem, budu ten tam. Na pr. Ponoči jo je popihal.

potegnem jo vypravim se, pustim se. Na pf. Potegnili smo jo za
njimi.

udarim jo vydam se (na cestu), zamčrim kroky. Na pf. Udarili
smo jo naravnost črez polje.

§ 56 . PfedmSt v genitivč  byva:

1. ve vetach zapornvch pri slovesich pfechodnych; jest to genitiv
zaporovf. Viz § 18., pozn. 1.! Vfjimku čini akkusativy nič , kaj, kar,
nekaj , marsikaj,  jsou-li mimo duraz. Na pf. Nič vam ne povem no¬
vega.  — Nimam kaj delati ; zalo se kratkočasim s čitanjem.

2. Supinum sloves pfechodnych ma i ve včtach kladnych nškdy
pfedmčt v genitivš, ale mnohem častčji v akkusativg.

3. Pfedmčt v genitivč maji nčktera slovesa zvratna jako v češtinč.
Na pf. bojim se česa-, iznebim se česa  zbavim se nščeho; kesam se

89

česa  lituji, pykam ngčeho; odrečem se česa  odreknu, zreknu se nžčelio;
polastim se česa  zmocnim se nžčeho. Na rozdil od češtiny na pr.:

izogibljem, izogibati  se česa  n. čemu  vyhybam se nčCemu. Na pr.
Izogibal sem se vedno tega kraja in danes me je slučajno vedla pot
tod mimo.

lotim se česa  dam, pustim se do nččeho. Na pr. Z uspehom, smo
se lotili trudnega dela.

navadim se česa  zvyknu, privyknu nščemu. Na pr. Kdor se je
navadil rednega življenja , temu preseda ponočevanje in potrata.

naveličam se česa  omrzi mS nSco, nabažim se nččeho. Na pr. Kar
nas ne veseli , tega se kmalu naveličamo.

odvadim se česa  odvyknu nččemu. Na pr. V sili se moraš marsi¬
česa odvaditi.

ogibljem, ogibati  se = izogibljem se.

podstopim se česa podstoupim, podniknu nčco, opovažim se. Na
pr. Ce se podstopiš nevarne kupčije , lahko prideš ob premoženje.

radujem, -ovdti  se česa  raduji se nččeho, z nččelio, nad n&čim. Na
pr. Radujte se zdravja!

spominjam se česa  pamatuji se, vzpominam na neco. Na pr. Ali
se spominjaš onih dogodkov, ki so nama, prizadeli toliko neprijet¬
nosti in stroškov?

sramujem se česa  ostycham se, stydim se nščeho, za nšeo =
sram me je česa.  Srv. § 55., 2!
učim se česa; viz § 55., 1!

usmilim se koga  smiluji se nad nčkvm. Na pr. Usmili se nas!
veselim se česa  tššim se z nščeho, na nčco. Na pr. Nič se ne
veselimo zime.

4. Nčktera slovesa maji neprimy, včcny predmčt v genitivč. Na pr.
dolžim koga česa  obvinuji n č k oho z nščeho. Na pr. Ro krivici me
dolžiš sebičnih namenov.

oprostim, otmem, oteti,  rešim koga česa  zbavim nčkoho nčjakeho
zla, osvobodim od .nččeho, vysvobodim z nščeho, zachranim. Na pr.
Marljivi, nepremožni dijaki so šolnine oproščeni.  —• Ot/mi nas nad-
Ibg!  — Zdravnik je rešil bolnika smrti.

prosim koga česa  n. za kaj  prosim nčkoho o, za nžco. Na pr.
Berači prosijo miloščine  n. za miloščino.

sumim n. sumničim koga česa,  podeziram nčkoho z nččeho. Na pr.
Cesto po pravici sumničimo koga goljufije , pa moramo molčati, ker
nimamo dokazov in prič.

90

5. Pfedmčt v genitivš byva u nSktervch vyrazu neosobnych. Na pr.
hoče se mi česa  chce se mi nščeho, bažim po nččem. Na pr. Za¬
kaj se vam hoče vedno prepira?

konec je česa.  Na pr. Ob pol ednajstih je bilo konec gledališke
predstave.

manjka, nedostaje česa  schazi nšco, nedostava se nččeho. Na pr.
Se tega je manjkalo.  — Ob suhih poletjih nedostaje vode.

mar mi je česa  n. za kaj  je mi do nžčeho, dbam nččeho, na nčco. Na
pr. Kaj vam je mar tujih zadev  ? — Trdoglavemu človeku ni mar
za dober svet.

v

škoda je česa  n. s a kaj.  Na pr. Časopisi prinašajo včasi tako
brezpomembna poročila, da je škoda papirja in črnila  n .za papir
in za črnilo.

treba, potreba mi je česa  treba, potrebi je mi nččeho, potfebnji
nčco. Na pr. Kaj pa je tebe treba bilo  ? — Pozimi nam je treba
kurjave in tople obleke.

žal mi je koga , česa  n. za koga , za kaj  lito je mi nčkoho, nččeho.
Na pr. Žal nam je vsakega človeka, ki je obubožal po tuji krivdi. —
Toliko mi je žal za njega kakor za lanski sneg , to je, nič mi ni žal
zanj.

6. Pfedmčt v genitivč byva u nčkterych adjektiv jako v češtinč.
Na pr. Sod poln vina',  — željen počitka',  — deležen darov.  Na rozdil
od češtiny na pr.:

bogat česa  n. na čem  bohat nččim, na nčco. Na pr. Pfibramski
rudniki so bogati srebra, idrijski na Kranjskem pa živega srebra .—
Pesniška dela so bogata na lepih mislih.

kriv česa  vinen nččim, nččeho. Na pr. Sam si si tega kriv.  —
Kdo je bil kriv železniške nesreče ?

vajen česa  zvykly nčeemu, na nčco. Na pr. Vojak mora biti va¬
jen truda , gladu, žeje , vročine in mraza.

vesel sem česa  jsem nččemu rad, raduji, tčšim se z nččeho. Na
pf. Kdo bi ne bit dobre knjige vesel  ?

§ 57 . Predmet, v dativč  byva jako v češtinč pri slovesich, na
pf. pomagam , odgovarjam , čudim se komu.  Na rozdil od češtiny na
pf. u sloves:

1. gabi se mi kaj  štitim se nččeho. Na pf Laž se nam gabi.
odpovem, odpovedati  se čemu  odfeknn se, vzdam se nččeho. Na
pf. V sled sleparij se je moral odpovedati službi.

sledim komu  n. koga  slednji, nasleduji nčkoho, za nčkym. Na pf.
Godbi je sledila velika množica občinstva.

91

smilim se komu  vzbuzuji nšči soucit, lituje mne nškdo. Na pr.
Zločinec se nam ne smili, če ga zadene lmda kazen.

strežem, streči komu  obsluhuji, ošetruji nškolio. Na pr. Po bol¬
nišnicah strežejo bolnikom usmiljene sestre.

zamerim se komu  urazim nekoho. Na pr. Najbolj sem se vam
zameril, ker sem vam resnico povedal.

2. Nepnmy predmet v dativš byva pri slovesich prechodnych jako
v šestine. Na pr. zamerim komu kaj  mam, pričitam nškomu neco za
zlš. Na rozdil od češtiny na pr.

pridružujem, -evdti kaj čemu  pžidružuji, pfipojuji neco k nščemu.
Na pr. Večina predmestij bode pridružena Pragi.  — Volilci so se
pridružili mnenju svojega poslanca.

prištevam koga komu  počitam nškoho mezi nškoho. Na pr. Slavca
prištevamo pticam pevkam.

3. Vyrazy neosobne s dativem. Na pr.

dremlje se mi chce se mi spati. Na pr. Dolgo smo bedeli, da se
nam je že vsem dremalo.

je mi za kaj stojim o nšco. Na pr. Za sebične prijatelje nam
nič ni.

kaže mi kaj storiti  zda se mi zahodno, zbyva mi nšco učiniti.
Na pr. Ni nam kazalo nič drugega kakor čakati, da se razmere
zboljšajo.

mraz mi je je mi zima.

mudi se mi spšcham, pospicham. Na pr. Počakajte; saj se vam
nikamor ne mudi.  — Mudi se  již je čas.

ni mi moči = ne morem  nelze mi, nemohu. Na pr. Ljudem ni
moči živeti brez zraka.  — Nškdy infinitiv moči  i schazi. Na pr. Ni
mu bilo živeti.  *

sanja se mi zda se mi, mam sen. Na pr. Kaj se vam je nocoj
sanjalo?  — Od toho dlužno rozeznavati: zdi se mi  zda se mi, pri¬
pada mi, mam zdani.

toži se mi po kom  n. za kom  styska se mi po nčkom. Na pr.
Dolgo se mi je tožilo po domu.

treba mi je kaj storiti  treba mi je, musirn nčco učiniti. Na pr.
Treba je vsakemu štediti, če noče zabresti v dolgove.  — Každe češke
zaporne musirn,  tedy nemusim  atd. je po slovinsku ni mi
treba  atd. Na pr. Ni se vam bilo treba bati.

zdeha se mi zivam. Na pf. Komur se dremlje , temu se navadno
tudi zdeha.

ime je komu Franc  jmenuje se nškdo František. Pozornj, kterak
se Slovinec pta a)  na jmšno krestni, b)  na prijmeni, c) na oboje!

a) Kako je ime tvojemu stricu?  — Odpoved: Mojemu stricu je
ime Anton.

b) Kako se pišejo tvoj stric? —  Odpovšd’: Moj stric se pišejo
Skaza.

c) Kako se imenujejo  n. pišejo tvoj stric?  — Odp.: Moj stric
se imenujejo  n. pišejo Anton Skaza.

4. Predmet v dativš byva pri nškolika adjektivech jako v češtinš.
Na pr. koristen, škodljiv , vdan komu  atd. Parna tuj:

kos sem komu  silou roven j sem nškomu. Na pr. Napoleonu
dolgo nikdo ni bil kos.  — Adjektivum kos  je nesklonne; proto nismo kos
atd. bez pflpony. — Rčeni sem kos  atd. byva nškdy misto slovesa
morem.  Na pr. Vi bi radi poravnali dolg , pa niste kos, ker vam
manjka denarja.

vešč c emu  znaly nščeho, zbšhlv v n d če m. Na. pr. Težko izhaja
v tujih deželah, kdor ni vešč tamkajšnjemu jeziku.

§ 58. Predmšt vyjadfuje se tež padem pfedložkovym  jako
v češtinš. Na pr. hrepenim po čem  toužim, bažlm po nščem. Často
se vazby ve slovinštinš a češtinš shodujl, jindy zase se razni. V na-
sledujlclm bude uvedeno jen nškolik malo odchylek. Na pf.

bojim se za koga, kaj  bojim se o nškoho, nšco. Na pf. Vsak se
boji za svojo kožo.

brigam se za koga, kaj  staram se o nškoho, nšco, všimam si,
hledim si nščeho. Na pf. Trgovec , ki se premalo briga za svojo trgo¬
vino, pride na kant.

v

gre za kaj  jde, bšžl, jedna se o nšco. Na pr. Slo je za zgradbo
nove železnice.

godrnjam črez koga, kaj  reptam na nškoho, nšco, proti nškomu,
nščemu. Na pf. Nezadovoljnež godrnja čez vse.

hudujem, -ovati se nad kom  zlobim se, horšim se na nškoho.
Na pf. Ne huduj se brez vzroka nad menoj!

jezim se nad kom  n. na koga  zlobim se na nškoho. Na pf. Je¬
zimo se nad zahrbtnimi ljudmi  n. na zahrbtne ljudi.

menim se za koga, kaj  všim&m si nškoho, nščeho, dbam na nš¬
koho, nšco. Na pf. Ko sta se sprla, nista se več menila drug za
drugega.

oglašam se za kaj  hlasim se o nšco. Na pf. Za dedino se oglaša
mnogo sorodnikov.

poslavljam se od koga  n. pri kom  n. s kom  loučlm se s nškym.
Na pf. Poslavljali smo se s težkim srcem od prijateljev in znancev
n. pri prijateljih in znancih  n. s prijatelji in znanci.

93 .

potegujem, -ovdti  se za koga , kaj  zastavam se nčkoho, uchazim
se, usiluji o nčco, domaham se nččeho. Na pr. Za ravnateljsko mesto
se je potegovalo mnogo prosilcev.

prepiram se za kaj  hadam, pru se o nčco. Na pr. Za denar se
prepirata-

razumem o čem  rozumim nččemu, vyznam se v nččem. Na pr.
O čemer nič ne razumeš, v to se ne vtikaj!

skrbim, -eti  za koga , kaj  staram se, pečuji o nškoho, nčeo. Na pr.
Redarji skrbijo za red po mestih.

učim se za kaj  učim se nččim. Na pr. Eden se uči za mesarja ,
drugi za črevljarja , tretji za krojača , četrti za brivca i. t. d.

V

vem za kaj  vim o nččem. Na pr. Ce kdo ve za mesta, kjer rade
rastejo gobe , mu jih ni treba dolgo iskati.

zanimam se za koga, kaj  zajimam se o nčkoho, nčco. Na pr. Za
praško razstavo se povsod Slovani jako zanimajo.

znesem, znesti se nad kom  schladim si žahu na nčkom. Jz za¬
sede ga je napadel in se nad njim znesel.

žalujem, -ovdti  po kom  truchlim pro nčkoho, nad nčkym. Na pr-
Po rajnem očetu žaluje mati in pet nepreskrbljenih otrbk.

Prišlo ve čini určeni.

§ 59. Pfislovečna určeni vyjadfuji se a)  prislovci pfivodnimi a
odvozenymi, 6) nškterfmi pady bez predložek a c) pady pfedložko-
vymi jako v češtinč. Jelikož pouhy instrumental ze slovinštiny až na
nepatrnč vyjimky vymizel, odpovidaji českčmu instrumentalu prislo-
večnčmu ve slovinštinč pady predložkovč, jež i v češtinč vedle onoho
se vyskytuji. Na pr. po polju  polem, po poli.

1. Pfislovečna určeni mi st a. Na pr.

a) tu, tukaj  tu, zde
tam  tam (na otazku kde?)
tja  tam (na otazku kam?)
drugje  jinde
nikjer  nikde
notri, notre  uvnitr
noter  dovnitr
zunaj  venku, vnč
ven, vun  ven
dotdd  až sem
drugod  jinudy

od drugčd  odjinud
gori, zgoraj  nahore, svrchu
pokoncu, po koncu  vzhuru
dole, doli  dole
dol , doli  dolu

krog in krog  kolem do kola
mestoma  misty a j.

b) svojo pot  i

.. , > svou cesto a

svojim potem )

c) med potjo, po potu  cestou,

po cestč

po cesti  silnici, po silnici
med vrati stati  ve vratech, ve
dverich stati

na stran skočiti  stranou skočiti,
odskočiti

na kmetih  na venkovč

s kmetov  s venkova

na vlak sesti  do vlaku si sed-

nouti

ob strani  po boku

po gozdu  lesem, po lese
po morju  morem, po mori
po svetu zapoditi  do svčta vy-

hnati

pri kraju  krajem, na kraji
skozi okno gledati  oknem, z okna
se divati, hledčti
v oknu  v oknš, za oknem
skozi vrata  dvefmi, skrz d vere.

vrata atd.

2. Prislovečna určeni času. Na pr.

a) češče  častčji
davi  dnes rano
drevi  dnes večer

sinoči , snoči 1 )  včera večer

jutri , jutre  zitra

od jutri  od zitrka

rano , zgodaj  časnč, zahy

letos 1 )  letos

dosihdob 1 )  dosud

odsihdob  J ) od nvnčjška, bu do učne

doklej?  do kdy? do lcterč doby?

izprva  zprvu

kmalu potem  brzy na to

nedavno tega  pred nedavnem

neprenehoma\  neustale, bez pre-

neprestano  / stavky

vsekdar  vždy

ravnokar  pravč, pred chvili

vnovič  znova

venomer  v jednom kuse

b) dne 15. marca leta 1878.  dne

15. brezna roku 1878.
meseca marca  v mčsici breznu
jeseni  na podzim
spomladi  z jara, na jare
drugega dne  druhčho dne

vsako leto  každoročnč

drugo jutro  druheho rana

mesec dni  cely me si c

leto dni  cel v rok

nekaj časa  po nejakou dobu

noč in dan  dnem i noči, ve dne

v noči

svoje dni  sv eh o času, kdysi
ta Čas  za tu dobu, zatim
to pot  ten krat, nyni

vse življenje \
vse žive dni I

po cely život

mlade dni  v mladi

vso pot  celou cestou, po celou

cestu

začetkom leta  počatkem, na po¬
datku roku

koncem mčseca  koncem, na, ke
konci mčsice
tekom dveh let  behem dvou let

c) čez leto in dan  po letech
črez leto dni  preš rok, po roče
črez malo časa  za kratkou dobu,
po kratke dobe
izza mladosti  z mladi
med večerjo  pri večefi, za večere

') si-, s-, -s, -sih  — jsou zbytky zaniklčho zajmena—_:ten, ta, to. Geb., Ml. C.
§ 294 a.

95

med tem , ko  zatlm, co
na dan vseh svetnikov  v den

všech svatych

na stare dni  na stara kolena
o lepem vremenu  za pčknčho po¬
časi

o pravem času  v pravy čas
o prvi priliki  pri prvnl prlležitosti
o veliki noči  o velikonoclch
ob nedeljah in praznikih  v ne-
deli a ve svatek
ob letu  po roče
ob štirih  o čtvrtč hodinč
ob tem časti  tou dobou, v tu dobu
ob žetvi  o žnlch

okolinovega leta  okolo noveho roku
opoldne  o polednach, v poledne
po dne, po dnevi  ve dne, za dne
ponoči , po noči  v noči
poletu (-i), po letu  (-*) v 16tč
pozimi , po zimi  v zim S
po nedeljah  = ob nedeljah
po vse leto  po ceiy rok
pred kratkim  pred kratkem
pri tej priči  okamžitč, ihned
proti jutru, večeru  k ranu, večeru
s početka  s počatku
v enem dnevu  za j eden den
v nedeljo,, v pondeljek  v n e ded,
v pondčll atd.

3. Pčlslovečna určenl zpusobu. Na pr.

a) bržkone  spiše ano než ne =
nej spiše

čuda hitro  ku podivu rychle
inače  jinak
kajpada  arci

vsekako  každfm zpusobem, padem

izdobra , zdobra \ ,  , ,

. , , po dobrem

izlepa, zlepa I

izgrda. zgrda  \ z , šm

izhuda, zhuda'

bliskoma  bleskorychle

deloma  dilem, častečnč

hipoma  > okamžikem,

mahoma  1 razem

skokoma  skokem

b) čemernega obraza se ozirati
s mrzutou, nevrlou tvarl se
ohllžeti

drage volje pomagati  ochotnč,
s radosti pomahati
hitrih korakov vstopiti  rychlymi
kroky vstoupiti, vejiti
praznih rok se vrniti  s prazdnyma
rukama, s neporlzenou se vratiti

veselih oči gledati  veselyma, ra¬
dostnima očima se dlvati
meni nič tebi nič  beze všech

okolku

sodnijskim potom  soudnl cestou

c) do dobra \  , ,

, , , ' nadobro

do dobrega  j

do krvavega so se stepli  do krve
se poprali

do sitega  dosyta
kvečjemu  nanejvyše
na debelo , na drobno prodajati
ve velikem, v malčm prodavati
na naglem , nagloma  nahle
na novo  znova
na skrivnem\  skrvtč, potaji,
na tihem I  kradmo

na tešče  na lačny život
na smeh se držati  usmivati se
na jok se držati  miti do plače
na vse kriplje  všl silou
ob kratkem povedati  k rilce povčdčti
ob suhem kruhu živeti  o suchem
chlebč živu byti

96

po domače  po domacku
po krivem priseči  krivč prisa-

hnouti

po krivem dolžiti  nepravem viniti
po malem  pomalu
po nepotrebnem  zbytečne
po naključju  nahodou
po vsaki ceni  za každou cenu

4. Prislovečna určeni p Hči n

a) zategavoljo\  k vuli tomu,
zategadel ^  proto

b) lakote, gladit umreti  hladem

zemriti

prezgodnje smrti umreti  pred¬
časni zemriti
strahu se tresti  strachem se t ras ti
samega zlata se bliščati  samym
zlatem se blyštžti
veselja jokati  radosti plakati
čemu?  k čemu? nač? 1 )

Tiž od  s genitivem:
od lakote, od gladit umreti , od
strahu, od veselja  a j.

o) iz ponosa  pfchou, pro pychu
iz ljubezni  z lasky
po moji krivdi  mou vinon
za pljučnico  (instr.) zboleti  zapa-
lem, na zapal plic ochuravčti
za ostarelostjo umreti  starim

zemriti

na čast  ke cti, na počest

na, v svojo škodo  na svou škodu

po strani gledati  ukosem se divali
pod ugodnimi pogoji  za prizni-
vfch podminek

v kratkih besedah razložiti  krat¬
kimi, malo slovy vvložiti
v zadovoljnost  ke spokojen osti
za stavo delati  o zavod pračo vati
at d.

■. Na pr.

po kupčiji hoditi  za obchodem

choditi

v dar dobiti  darem, v dar ob¬
držati

v svojo obrambo  na svou obranu
v dokaz resnice  na d ukaz pravd y
v svrho  za učelem, za pričinou
v znamenje sožalja vstati  na zna-
meni soustrasti povstati
za, v slovd  na rozloučenou
za, v spomin  na pamatku
kaj imamo za večerjo?  co mame
k večeri?

s tujim denarjem hišo zidati  za
cizi penize dfim stavčti
s plugom orati  pluhem orati
po hrabrosti znan  chrabrosti,

udatnosti znamy
presenečen po obisku  prekvapen
navštčvou

prestrašen po nesreči  postrašen,
pole kari neštčstim
posadka utrujena po boju  po¬
sadka znavena bojem a t. d.

Vetoslovi.

§ 60 . Vita kusa.  Na pr.

Dobro jutro!  (nevyjadreno Bog daj).  — Dober dan!  (= dobri
dopoledne! dobre poledne! dobre odpoledne!) — Dober veččr! — Lahko
noč!  (dobrou noc!j — Srečno!  (poroučim se). — Ta je lepa! (— ta

*) Viz Geb., Ml. č. § 461.!

97

reč , /a stvar je lepa!  to je dobre, to se povedlo). — Rovnšž tak: Ta
je bosa!  (to neni pravda, to je vymyšleno). — Res je taka!  (opravdu,
skutečnč je Lomu tak). — Od vas sem še pogoltnil marsikatero grenko
(totiž besedo).  — Ko bi bili premožni, ne bilo bi se nam treba tako
truditi kakor se  (totiž trudimo ) a j.

§ Gl. Prime otazky.

1. Gastice tazaci jsou: li  -li, ali  zda, zdali, -li, ali  — ali  zda,
-li — či, zdali — čili, ali  — ali ne  zda — čili nic. Na pr.

li: Poj deš li z nami?  — 1Stili to res?

ali: Ali me nočeš počakati?

ali  — ali: Ali prideš ali ostaneš doma?

ali  — ali ne: Ali prideš ali ne?

Pamatuj : jeli?  vid’? j elita?  vidte? (dva, d v č): j elite?  vidte? jeli
da?  vid’ že ano? atd. Kaj ne?  neni-liž pravda? že ano?

Po znamka.  Ali  — ali  ma, neni-li tazaci, vyznam: bud’ —- anebu,
bud’ — bud. Na pr. Eden izmed naju bo zmagal, ali ti ali jaz.

2.  Vety tazaci se nekdy sesiluji nepreložitelnym zajmenem kaj.
Na pr. Kako se ti  kaj godi?  (jak se ti vede?) — V otazkach zavis-
]ych nebo nepfimycb uživa se vždy zajmen a prislove! pfimo ta-
zacich.

§ 62 . 0 včtaeh p raci  c h viz § 24., 1.!

§ 63 . Všty pfislovečne pfirovnavaci  maji mimo jine i tyto
spojky:

kakor bi

kakor da bi  jako by
kakor da  s indik.

čim  -J- kompar. — tem
kompar. -f -ko  — tem

čim -j- kompar. — tim

Na pr. Bilo je videti , kakor bi gore zadrževale oblake.  — Le delala
se je tako, kakor da bi ga ne videla.  — Zažarele so mu utrujene oči,
kakor da, je v njih vse hrepenenje in radost in želja in žalost.  —
Cim više kdo stoji, tern nize more pasti.  — Več ko ima, tem bolj je
skop.

§ 64 . Pfislovečne včty zpfisobu  zaporne nvozuji se mimo
jine slovy ne da bi:  aniž by. Na pr. Vrtovec je dal zasesti celjski
grad, ne da bi bil koga vprašal.

§ 65 . V S t y kondicionalni, podminovaci.

1. Včty kondicionalni uvozuji se spojkami če, ako, ko,  zridka
li  -li, jestli, jestliže, když; samo da, da le  jen když. Na pr. Ge mačke
ni doma, miši plešejo.  — Da le (samo da) izpolnjuješ svoje dolžnosti,
vse drugo je tvoja zasebna skrb.

Skrbinšek, Učebnice jaz. slovinskeho.

7

98

Poznamka. Spojky če, ako  maji v nepfimych otazkach vyznam:
zda, zdali. Na pf. Povej, če (ako) si to storil!

2. Podminovaci souvčti irreal  n e vyjadfuje se ve slovinštinč
dvojim zpusobem:

a)  spojkami ko, ako, če  a nčkterym kondicionalem: k d yby.  Na pf.
Bilo bi najboljše, ko bi vzela cesarska vojska samostan.  — Oče bi
bil poslal sina v Trst, ako ne bi bili nastali takrat na jugu vi¬
harni časi ;

b)  mlsto ko, ako, če  s kondicionalem byva tež da s indikati-
vem.  Na pf. Bilo bi najboljše,  da vzame cesarska vojska samostan.
— Oče bi bil poslal sina v Trst,  da niso nastali takrat na jugu vi¬
harni časi.

3. Kondicional prvni nebo pritomnv pomocneho slovesa sem, biti
ma obyčejnč platnost i druhčho nebo minuleho: bil  = byl by, byl
by byval.  Na pf. Tako se je prašilo, da  bi bilo najboljše zavezati
si oči in usta  (že by bylo byvalo  atd.).

§ 66 . Reč neprima.

1. O reči neprime plati tataž pravidla jako v češtinč. 1 ) Spojky
reči neprimč jsou: da  že, naj, naj bi, da naj, da naj bi  aby; viz
o tom § 24., pozn. 2., 2.!

Jakožto zvlaštnost dlužno vyt.knouti, že ve slovinštinč bfva velmi.
často v čele neprime reči nepfeložitelne prislovce češ.  Na pf. Lom¬
bergar je skočil pokoncu,  češ, da. tudi njemu ne ugaja pesem, a da
hoče vendar obdariti pevca, ki naj zapoje potem kako veselejšo.  —
Vitovec je moško zabavljal čez cesarske svetovalce,  češ, zdavnaj bi
že imel cesar v rokah vso celjsko grofijo, da nima tako nesposobnih
zastopnikov.

2. Pfislovce baje, bojda, pre, neki  rovnaji se češkemu »pry«.
Na pf. Vi se baje (bojda, pre, neki) hočete preseliti v Prago.

Cvičeni 16.

Martin Krpan.

I.

V Notranjem  stoji vas, Vrh po imenu. V Lej vasici je živel
v starih časih Krpan, močan in silen človek. Bil je neki tolik, da ga
ni kmalu takega. Dela mu ni bilo mar, ampak nosil je od morja na
svoji kobilici angleško sol, kar je bilo pa že tistikrat ostro prepove¬
dano. Pazili so ga mejači, da bi ga kje nehdloma zalezli; poštenega

*) Srv. Geb. Ml. g. §§ 372., 373.

99

boja z njim so se bali ravno tako, kakor pozneje Štempiharja. Krpan
se je pa vedno umikal in gledal, da mu niso mogli do živega.

Bilo je po zimi in sneg je ležal krog in krog. Držala je samo
ozka gaz, ljudem dovoljna, od vasi do vasi, ker takrat še ni bilo tako
cest kakor dandanes. V naših časih je to vse drugače, seveda; saj
imamo, hvala Bogu, cesto do vsakega zelnika. Nesel je Krpan po ozki
gazi na svoji kobilici nekbliko stotov soli; kar mu naproti prižvenketa
lep voz; na vozu je sedčl cesar Janez, ki se je ravno peljal v Trst.
Krpan je bil kmetski človek, zalo ga tudi poznal ni; pa saj ni bilo
časa dolgo ozirati se; še odkriti se ni mogel, temveč prime brž kobi¬
lico in tovor z njo, pa jo prenese v stran, da bi je voz ne podrl.
Menite, da je to Krpana kaj mudilo ka-li ? Bilo mu je. kakor komu
drugemu stol prestaviti.

Cesar, to videč, veli kočijažu, naj konje ustavi. Ko se to zgodi,
vpraša silnega moža: »Kdo pa si ti?«

Ta mu da odgovor: »Krpan mi pravijo; doma sem pa z Vrha od
svete Trojice, dve uri hoda od tukaj.«

»1 kaj pa nosiš v tovoru?« cesar dalje vpraša.

Krpan se naglo izmisli in reče: »I kaj ? Kresilno gobo pa nekaj
brusov sem naložil, gospod!«

Nat6 se cesar začudi in pravi: »Ako so brusi, pokaj so pa
v vrečah?«

Krpan se ne umišlja dolgo, ampak urno odgovori, kakor, vsak
človek, ki ve, kaj pravi: »Bojim se, da bi_ od mraza ne razpokali,
zato sem jih v slamo zavil in v vrečo potisnil.«

Cesar, ki mu je bil silni možak všeč, dalje pravi: »Anti veš,
kak6 se taki reči streže? Kaj pa da si konjiča takb lahko prestavil?
Res nima dosti mesa; pa ima vsaj kosti.«

Krpan se malo zareži in pravi: »Vem, da imajo vaši konji več
mesa; pa vendar ne dam svoje kobilice za vse štiri, ki so tukaj na-
preženi. Kar se pa tiče prestavljanja, gospod, upam si nesti dve taki
kobili dve uri hoda in tudi še dalje, če je treba.«

Cesar si misli: »To velja, da bi se zapčmnilo« — in vpli po¬
gnati.

Minilo je potčm leto in nekteri dan. Krpan je pa zmirom tovoril,
po hribih in dolinah. Kar se pripeti, da pride na Dunaj strašen veli¬
kan, Brdavs po imenu. Ta je vabil, kakor nekdanji Pegam, vse ju¬
nake našega cesarstva v boj. Ali cesar pa tudi ni imel tako boječih
ljudij, da bi dejal: nihče si ni upal nadenj; toda kdor se je skusil
z njim, gotovo je bil zmagan. Velikan pa ni bil mož usmiljenega srca,
ampak vsakega je umoril, kogar je obvladal. — To je cesarju začelo

7 *

100

iti po glavi: »Lejte si no! kaj bo, kaj bo, če se Brdavs ne ukroti?
Usmrtil mi je že vso najvišjo gospodo! Takb je cesar toževal, kočijaž
ga je pa slišal. Pristopi tedaj z veliko ponižnostjo, kakor gre pred
tčlikim gospodom, in pravi: »Cesarost! ali več ne rnbrete pametovati,
kaj se je godilo predlansko zimo blizu Trsta?«

Cesar vpraša nekčliko nevoljen. — »Tisti Krpan, ki je tovoril
s kresilno gobo in brusi, ne veste, kakb je kobilico v sneg prestavi),
kakor bi nesel skledo na mizo? Če ne bo Krpan Brdavsa premogel,
drug tudi ne, takb vam povem.«

»Saj res,« pravi cesar, »precej se mora poslati ponj.«

Poslali so veliko, lepo kočijo po Krpana. Ta je bil ravno tačas
natovoril nekoliko soli pred svojo kočo : mejači so bili pa vse čisto
ovedeli, da se zopet napravlja po kupčiji. Pridejo tedaj nadenj ter se
ga lotijo; bilo jih je petnajst. Ali on se jih ni ustrašil; pisano je po¬
gledal in prijčl prvega in druge z njim omlatil, da so vsi podplate
pokazali. Ravno se je to vršilo, kar se v četvšr pripelje nova, lepa
kočija. Iz nje stopi cesarski sel, ki je vse videl, kar se je godilo, in
naglo reče: »Zdaj pa že vem, da sem prav pogodil. Ti si Krpan
z Vrha od svete Trojice, kaj ne?«

»Krpan sem,« pravi ta; »z Vrha tudi, od svete Trojice tudi. Ali
kaj pa bi radi? Če mislite zavoljo soli kaj, svetujem, da mirujte;
petnajst jih je bilo, pa se jih nisem bal, hvala Bogu; samo jednega
se tudi ne bom.«

Sel pa, ki gotovo ni vedel, zakaj se meni o soli, reče nato: »Le
urno zapri kobilo v konjak, pa se hitro pražnje obleci, poj deva na
Dunaj do cesarja.«

Krpan ga neverno pogleda in odgovori: »Kdor če iti na Dunaj,
mora pustiti trebuh zvunaj,  to sem slišal od starih ljudij; jaz
ga pa menim s sebbj nbsiti, koder bom tovoril in dokler bom tovoril.«

Služabnik mu pravi: »Nikar ti ne misli, da šale uganjam!«

»Saj bi tudi ne bilo zdravo,« reče Krpan.

Nat6 zopet govori sel: »Kar sem ti povedal, vse je res. Ali več
ne veš, kakb si bil umaknil predlansko zimo kobilico kočiji s pota?
Oni gospod na vozu je bil cesar, pa nihče drug, veš!«

Krpan se začudi in pravi: »Cesar? — Menda vendar ne?«

»Cesar, cesar! Le poslušaj! Prišel je zdaj na Dunaj hud velikan,
ki mu pravimo Brdavs. Tak je, da ga nihče ne ustrahuje. Dosti
vojščakov in gospode je pobil; pa smo rekli: Če ga živ krst ne zmore,
Krpan ga bo. Lej, ti si zadnje upanje cesarjevo in dunajskega mesta.«

Krpana je to s pridom utešilo. Jako dobro se mu je zdelo do
vsega, kar je slišal, in reče tedaj: »Če ni drugega kakor tisti Brdavs

101

poslušajte, kaj vam pravim! Petnajst Brdavsov za malo južino, to je
meni tčliko, kolikor vam kamen poriniti črez lužo, ki jo preskoči dete
sedem let staro; samo varujte se, da me ne boste včdili za nos!«
To reče in brž dene sol s kobile, kobilo v konjak, gre v kočo ter se
pražnje obleče, da bi ga pred cesarjem ne bilo sram. Ko se preobuje,
priteče ven in sede v kočijo ter naglo zdričita proti Dunaju.

II.

Ko prideta na Dunaj, bilo je vse mesto črno pogrnjeno; ljudje so
pa klaverno lazili kakor mravlje, kedar se jim zapali mravljišče.

Krpan vpraša: »Kaj pa vam je, da vse žaluje?«

»0 Brdavs! Brdavs!« vpije malo in veliko,  možjč in žene;
ravno danes je umoril cesarjevega sina, ki ga je globoko v sreč pekla
sramota, da bi ne imela krona junaka pod sebčj, kteri bi se ne bal
velikana. Šel se je z njim skušat; ali kaj pomaga? Kakor drugim,
takč njemu. Do zdaj se še nihče ni vrnil iz boja.«

Krpan veli drno pognati in tako prideta na cesarski dvor, ki
pravijo, da je neki silo velik in jako lep. Tam stoji straža vedno pri
vratih noč in dan, v letu in zimi, naj bo še tako mraz; in brž je za¬
vpila o Krpanovem prihodu, kakor imajo navado, kedar se pripelje
kdo cesarske rodovine. Bilo je namreč naročeno že štirinajst dnij dan
za dnevom, da se nikomur in nikoli ne oglasi, samo tačas, kedar se bo
pripeljal tak in tak človek. Tako so se veselili Krpana na Dunaj. Kaj bi
se ga pa ne? Presneto jim je bila huda za nohti!  Ko cesar sliši
vpitje, precej ve, kdo je, in teče mu naproti, pa ga pelje v gornje
hrame. Čudno lepo je tam, še lepše kakor v cerkvi. Krpan je kar
zijal, ker se mu je vse take') grobo zdelo. Cesar ga vpraša: »Krpan
z Vrha! ali me še poznaš?«

»Kaj bi vas ne,« odgovori on; »saj ni več ko dve leti, kar sva
se videla. No vi ste še zrnirom lep6 zdravi, kakor  se  na vašem licu
v i d i.«

Cesar pravi: »Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe
gre! Saj si že slišal o velikanu? Kaj deš ti, kaj bo iz tega, če se
kakč kaj ne preongavi? Sina mi je ubil, lej!«

Krpan odgovori: »Kaj bo drugega? Glavo mu bodemo vzeli,
pa je!«

Cesar ga žalosten zavrne: »Menim da, ko bi jo le mogli! Oh,
ali ni ga, mislim, pod solncem junaka, da bi vzel Brdavsu glavo!«

»Zakaj ne? Slišal sem,« pravi Krpan, »da vsi ljudjč vse ved6;
na vsem svetu se pa vse dobi; pa bi se ne dobil tudi junak nad
Brdavsa? Kakor sem uboren človek, ali tako peklensko ga bom pre-

102

mikastil, da se mu nikdar več ne bodo vrnile hudobne želje po Du¬
naju razsajati; če Bog da, da je res!«

Kdo bi bil cesarju bolj ustregel kakor te besede! Le nekaj ga je
še skrbelo; zatč pa tudi reče: »Da si močan, tega si me preveril, ali
pomisli ti: on je orožja vajen iz mladih dnij, ti pa si prenašal zdaj
le bruse in kresilno gobo po Kranjskem; sulice in meča menda še
nisi videl nikoli drugje kakor na križevem potu v cerkvi. Kak6 se ga
boš pa lotil?«

»Nič se ne bojte,« pravi Krpan; »kak6 ga bom in s čim ga bom,
to je moja- skrb. Ne bojim se ne meča ne sulice, ne drugega velika¬
novega orožja, ki vsemu še imena ne vem, če ga ima kaj veliko
na sebi.«

Vse to je bilo cesarju po godu in brž veli prinesti polič vina pa
kruha in sira rekčč: »Na, Krpan! pij pa jej; potlej pa pčjdeva orožje
izbirat.«

Krpanu se je vse to vele malo zdelo; polič vina takemu junaku!
pa je vendar molčal, kar je preveliko čudo. Kaj pa je hotel? Saj
menda je -že slišal, da gospoda so vsi malojedni zatč, ker jedč, kedar
hoče in kčlikor hoče kteri, zgoli dobrih jedij. Ali kmetski človek,
kakor je bil Krpan, ima drugo  za bregom. On tedaj použije, ko bi
kvišku pogledal,  ter naglo vstane. Cesar je vse videl in ker je
bil premeten mož, tudi precej spoznal, da takemu truplu se mčrajo
večji deleži meriti; zatč so mu pa dajali od tega časa dan na dan,
dokler je bil na Dunaju, dve krači, dve četrti janca, tri kopune in,
ker sredice ni jedel, skorje štirih belih pogač, z maslom in jajci omč-
šenih; vino je imčl pa na pravici, kčlikor ga je mogel.

Ko prideta v orčžnico, t. j. v tisto shrambo, kjer imajo orožje,
namreč sablje, meče, jeklene oklepe za na prsi, čelade in kakor se
imenuje to in ono, Krpan izbira in izbira, pa kar prime, vse v rokah
zdrobi, ker je bil silen človek. Cesarja skoro obide zona, ko to vidi;
vendar se stori srčnega in vpraša: »No, boš kaj kmalu izbral?«

»V čem si bom pa izbiral?« odgovori Krpan. »To je sama igrača;
to ni za velikana, ki se mu pravi Brdavs, pa tudi zame ne, ki mi
pravite Krpan. Kje imate kaj boljšega?«

Cesar se čudi in pravi: »Če to ne bode zale, sam ne vem, kaleč
bi! Večjega in boljšega nimamo.«

Natč reče oni: »Veste kaj? pokažite mi, kje je ktera kovačnica!«

Pelje ga hitro sam cesar v kovačnico, ki je bila tudi na dvoru;
zakaj taki imajo vso pripravo in tudi kovačnico, da je kladvo in na¬
kovalo pri rokah, ako se konj izbosi, ali če je kaj drugega treba, da
se podstavi ali prekuje. Krpan vzame kos železa in najtežje kladvo,

ki ga je kovač vselej z obema rokama vihtll; njemu je pa v jedni
roki pelo, kakor bi koso klepal.- »Oj tat sežgani!« pravijo vsi, ko to
vidijo; še cesarju se je imenitno zdelo, da ima takega hrusta pri
hiši.  Krpan kuje in kuje, goni meh na vse kriplje ter naredi veliko
reč, ki ni bila nobenemu orožju podobna; imela je največ jednakosti
z mesarico. Ko to izgotovi, gre na cesarski vrt in poseka mlado, ko¬
šato lipo iznad kamenite mize, kamor je hodila gospoda po letu hladit
se. Cesar, ki mu je bil zmirom za petami, brž priteče in zavpije:
»Krpan! i kaj pa to delaš? Da te bes opali! Ne veš, da cesarica raje
da vse konje od hiše  kakor to lipo od mize! Pa si jo posekal ? Kaj
bo pa zdaj ?«

Krpan z Vrha pa, ne da bi se bal, ampak odgovori: »Kar je, to
je! Zakaj mi pa niste druge pokazali, če se vam ta tako smili. Kaj
bo pa? Drev6 je drevo! Jaz pa moram imeti les navlašč za svojo
rabo, kakoršnega v boju potrebujem.«

Cesar molči, ker vidi, da ne pomaga zvoniti, ko je toča že pobila;
pa vendar ga je skrbelo, kako bi se izgovoril pred cesarico. Krpan
tedaj naredi najprvo toporišče mesarici, potčm pa obseka pol sežnja
dolg ter na jednem koncu jako debel kij, pa gre pred cesarja: »Orožje
imam, ali konja nimam. Saj menda se ne bova peš lasala?«

Cesar, zastran lipe še zmirom nekoliko nevšečen, pravi: »Pojdi,
pa vzemi konja, kterega hočeš. Saj vem, da le širokoustiš. Kdaj bom
jaz papež v Rimu?  Takrat, kedar boš ti zmogel velikana. Če misliš,
primi ga, pa mu odstrizi glavo, ako si za kaj, da bo imela moja država
mir pred njim, ti pa veliko čast in slavo z njim!«

Krpan je bil malo srdit, pa vendar jezo pogoltne in reče: »Kar
se tiče Brdavsa, to ni igrača, kakor bi kdo iz grma zapodil vrabca,
ki se boji vsakega ocepka in kamena. Koliko junakov pa imate, da
bi si upali nadenj? Zapomnite si, cesarčst! kar sem obljubil, storil
bom, če prav od jeze popokajo vsi obrekovalci, ki me mraze pri vas.
Da bi le vsi ljudje vselej držali se svojih besed tako, kakor se mislim
jaz, ako me Bog ne udari; pa bi nihče ne vedel, kaj se pravi laž na
zemlji! Toda svet je hudoben ter ne pomisli, da Bog je velik, človek
majhen. Zdaj pa le poj te, greva, da konja izbčreva. Nočem takega,
da bi pod mojo težo pred velikanom počenil na vse štiri noge, vam
v sramoto, meni v sitnost. Dunajčanje bi se smejali, vi pa rekli, po¬
glejte ga, še konja mi je izpridil!«

Cesar je kar obsteklčl, poslušaje modrost Martinovih ust, in po-
tčm gre z njim. Ko prideta v konjak, popraša: »Po čem bodeš pa
konja poznal, je li dober ali ne?«

Krpan odgovori: »Po tem, da se mi ne bo dal za rep črez prag
potegniti.«

Cesar pravi: »Le skusi! Ali daravno si, prekanjeni tat, storil mi
dovolj sitnosti pred cesarico, svarim te, varuj se, da te kteri ne ubije;
konji so iskri.«

Martin Krpan pak izvleče prvega in zadnjega in vse druge črez
prag; še celo tistega, ki ga je sam cesar jahal samo dvakrat v letu,
namreč o veliki noči pa o svetem telesu;  to se je menda cesarju
posebno pod nos pokadilo. Potčm reče Krpan: »Tukaj ga nimate za
moje sedlo! Pdjdiva k drugim!«

Cesar odgovori čemeren: »Če niso ti zate, moraš se peš bojevati.
Ti nisi pravdanski človek! Vem, da ga nimam v cesarstvu takega, da
bi ga ti zagovednež ne izvlekel!«

»Ta je pa že prazna!« pravi Krpan. »Jaz imam doma kobilico .
ktere ne izvleče nobeden vaših junakov, stavim svojo glavo, če ni
drugače, da ne porekd Dunajeanje z Brdavsom vred, da lažem.«

»Pa ni tista,« vpraša cesar, »ki si z njo plesal po snegu?«

»Tista, tista!« zavrne on.

Cesar pa se razhudi rekdč: »Zdaj pa že vidim, da si bebec ali
pa mene delaš bebca! Varuj se me, Krpane! moja roka je dolga.«

Krpan mu v smehu odgovori: .»Če je s tem dalja, pa vendar ne
seže velikanu še celč do pasa ne, nikar že do brade, da bi ga malo
oskubla in zlasala. Ampak pustimo šale takim ljudem v napotje, ki
nimajo drugega dela, kakor da z njimi dražijo svojega bližnjega; me¬
niva se rajši o Brdavsu, ki še zdaj nosi glavo. Pdšljite mi hitro po
kobilo; ali pa naj grem sam po njo. Toda potlej ne vem! — Ko bi
mene več ne bilo nazaj!-Bogu je vse mogoče!«

Cesar, ko to sliši, urno pošlje na Vrh po Krpanovo kobilico. Ko
jo pripeljejo na Dunaj, Krpan reče: »Zdaj pa le vkup dunajski junaki,
kjer vas je še kaj! Moje kobilice, kakor je videti slaba, vendar nihče
ne potegne do praga, nikar že črez prag!«

Skušali so jahači in konjarji in vsi tisti, ki so učeni, kako velja
v strah prijeti konja, bodi si hud ali pa krotek, pa kobilice nihče ni
premaknil z mesta; vsakega je vrgla na gnojno gomilo. »Bes te lopi!«
reče jeden in drugi, »majhno kljuse, velika moč!«

III.

Prišel je čas boja z velikanom; bilo je ravno svetega Erazma dan.
Krpan vzame kij in mesarico, zasede kobilico pa jezdi iz mesta na
travnik, kjer se je Brdavs bojeval. Martina je bilo čudno gledati: nje¬
gova kobilica je bila majhna, noge je imčl velike, tako da so se skoro

105

po tleh za njim vlekle; na glavi je pa nosil star klobuk širokih krajev,
na sebi pa debelo suknjo iz domače volne: vendar se nobenega ni
bal; ce!6 sam cesar ga je rad poslušal, kedar je kako prav žaltavo
razdrl.

Ko ugleda Brdavs jezdeca, svojega sovražnika, začne z grohotom
smejati se in reče: »Ali je to tisti Krpan, ki so ga poklicali nad me
tak6 daleč, tam z Vrha od svete Trojice? Mar bi raje bil ostal doma
za pečjo, da bi ne cvelil svoje stare matere, ako jo še imaš, da bi
ne žalil svoje žene, ako ti jo je Bog dal. Pojdi mi izpred očij, da te
videl ne bom, pa le naglo, dokler mi je srce še usmiljeno, če me
zgrabi jeza, ležal boš na zemlji krvav, kakor j e sam cesarjev sin in
sto drugih!«

Krpan mu odgovori: »Če nisi z Bogom še spravljen, urno skleni,
kar imaš; moja misel ni dolgo čakati, mudi se mi domu za peč. Tvoje
besede so mi obudile v srcu živo željo do svoje koče in do svoje
peči; ali poprčj vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo. Pa ne za¬
meri! To mi je naročil moj gospod, cesar; jaz nisem vedel zate, ne
za tvoje velikanstvo in za vse krvave poboje. Prijezdi bliže, da si
podava roke: nikoli si jih nisva poprej, nikoli sijih ne bova pozneje!
ali pravijo, da Bog nima rad, če pride kdo z jezo v srcu pred sodnji
stol.«

Velikan se nekoliko začudi, ko to sliši. Naglo prijezdi ter mu
poda svojo debelo roko. Krpan mu jo pa tako stisne, da precej kri
izza nohtov udari.

Brdavs malo zareži, pa vendar nič ne pravi, ampak misli si: Ta
je hud in močan: pa kaj bo — kmet je kmet; saj ne zna bojevati se,
kakor gre junakom.

Urno zasukneta vsak svojega konja in zdirjata si od daleč zopet
naproti. Brdavs visoko vzdigne meč, da bi že o p r v e m odsekal so;-
vražniku glavo; ali ta mu urno podstavi svoj kij, da se meč globoko
zadere v mehko lipovino; in predno ga velikan more izdreti, odjaha
Krpan z male kobilice, potegne Brdavsa na tla pa ga položi, kakor
bi otroka v zibel deval, ter mu stopi za vrat in reče: »No, zdaj pa
le hitro izmoli jeden očenašek ali dva in pa svojih grehov se malo
pokesaj; izpovedal se ne boš več, nimam časa dolgo odlašati, mudi
se mi domu za peč: znaj, da komaj čakam, da bi zopet slišal zvon,
ki poje na Vrhu pri sveti Trojici.« To izreče pa vzame počasi mesarico

nu odseka glavo in se vrne proti mestu.

Dunajčanje, ki so do zdaj le od daleč gledali, pridero k njemu
tudi sam cesar mu pride naproti, pa ga objame vpričo ljudstva, ki

106

je vpilo na vse grlo: »Krpan je nas otčl! Hvala Krpanu, dokler bode
Dunaj stal!«

Krpanu se je to kaj dobro zdelo, da je dosegel toliko čast in
držal se je na svoji kobilici, kakor bi šel v gostje vabit. Saj se je
tudi lahko; še tu med nami, če kdo kakega slepca ali belouško ubije,
že ne ve, na kteri grm bi jo obesil, da bi jo videlo več ljudij.

Ko pridejo v cesarsko poslopje vsi knezi, vojskovodje in vsa prva
gospoda s Krpanom, izpregovori najprvo sam cesar in pravi: »Zdaj si
pa le izberi! Dam ti, kar želiš, ker si zmogel tolikega sovražnika in
otčl deželo in mesto velike nadloge in nesreče. Nimam take stvari
v cesarstvu, da bi dejal: ne dam ti je, če jo hočeš.« —

Nat6 pristopi minister Gregor, ki je imčl ključe od cesarske de¬
narnice, ker taki  imajo za vsako reč posebej služabnika. Minister
se oglasi: »Cesarost! veste kaj? Vaš norec Stehan je umrl; včeraj
smo imeli osmi  dan  za njim, Bog mu da) nebeško luč! Stehan in
Krpan, to si je nekam jako podobno. Kaj menite? Morda bi le-ta pre¬
vzel njegovo službo? Nič se ne ve. Zvitorepec je, debel je, smešen
tudi, jezičen ravno tak6; vse krščanstvo ga nima takega!«

Krpan odgovori: Magister  Gregor, veste kaj? Enkrat sem bil
vaš bebec, dvakrat pa ne bom. Smejalo bi se malo in veliko meni
in moji zarčbljeni pameti, ko bi to naredil. — Zdaj pa dobro, da mi
je prišlo na misel! Kmalu bi bil pozabil, kar imam že dolgo na
jeziku. Cesardst! nekdaj ste me bili srečali s kobilico v snegu, kaj
ne ?«

Cesar: »Bilo je tako, bilo!«

Krpan: »Kaj pa sem nesel na tovoru?«

Cesar: »Bruse pa kresilno gobo.«

Krpan: »To je bilo tačas, ko ste se vi peljali v Jeruzalem.«

Cesar: »Bosa je ta! V-Trst sem šel; za Jeruzalem toliko vem,
kdlikor za svojo zadnjo uro.«

Krpan: »Jaz pa za bruse in kresilno gobo ravno toliko. Takrat,
veste, nisem vam bil resnice povedal, kar mi je še zdaj žal. Angleško
sol sem prenašal. Saj se nisem bal prav za prav ne vas, ne vašega
kočijaža. Pa t a k a je le: kedar se človek zasukne s pravega pota,
naj bo še takd močan, pa se vendar boji, če veja ob vejo udari.«

Nat6 pravi minister Gregor: »Ali ne veš, da je prepovedano? To
je nevaren človek: državi dela škodo. Primite ga, zaprimo ga!«

Krpan odgovori: »Kdo me bo? Morda vi dolgopetec, ki ste suhi
kakor raženj, ki je vas in vašega m a g i s t r o v a n j a z vami komaj
za polno pest? Z jedno samo roko vas porinem črez svetega Stefana
streho, ki stoji sredi mesta! Nikar praznih besčd ne razdirajte!«

107

Cesar pravi: »Le ti meni povej, če bi morda še kaj rad. Midva
ne bova v sovraštvu ostala ne, če Bog da, da ne. Minister Gregor, ti
ga pa le pusti! Že jaz vena, kako je!«

Krpan odgovori: »Poslušajte me tedaj! Moje otčpanje z Brdavsom
vem, da je imena vredno. Kaj se zna? Morda bodo postavači še cel6
skladali pripovedke in pesni, da se bo govorilo, ko ne bo ne vas ne
mene, kosti ne prsti, če ne bo magister Gregor dal drugače v bukve
zapisati. Pa naj stori, kakor hoče; meni se n e bo s tem prikupil n e
odkupil. Ampak je vendar vsak delavec vreden svojega plačila, to sem
v cerkvi slišal. Ge je vaša draga volja, dajte mi tedaj pismo, ki bo
veljavno pred vsako duhovsko in deželsko gosposko; pa tudi svoj
pečat mčrate udariti, da bom brez skrbi nosil angleško sol po svetu.
Ge mi to daste, naj bom ves malopridnež, kolikor me je pod klobu¬
kom, ako vam bom kaj opotikal, dokler bom tovoril!«

Cesar je bil precej pri volji; minister Gregor pa nikakor ni pri¬
tegnil. Ali cesar ga ni poslušal, ampak še le dejal je: »Gregor, vzemi
per6 pa zapiši, kakor je Martin rekel!«

Minister Gregor se je kislo držal, branil se pa le ni, kar so mu
veleli; zakaj cesarja se vendar vsak boji. Kedar je bilo pismo narejeno
in zapečačeno, pravi cesar Krpanu: »Martin, ali prodaš meni pogače
in vino pa kar je še drugih rečij, cesaričinih darov? Najlaže bo takč,
glej! S cesarico bom že jaz govoril, da bo prav. Mošnjo cekinov ti
dam, ti boš pa blagč pustil. Kdo bo to prenašal z Dunaja do svete
Trojice ?«

Krpan odgovori: »Poldrugo mošnjo, pa še lcakoršno krono po vrhu,
vem da je lepč vredno, ko bi prodajal brat bratu. Pa naj bo no, pri
vas ne bom na tisto gledal. Samo da jaz ne bom imel pri cesarici
zavoljo tega nikakoršnih ohodkov, ne lazim rad okoli gosposke! Pa
saj imam priče, da ste vi prevzeli vse sitnosti, ki bodo prišle prvič
ali drugič iz tega, dobro me poslušajte!«

Cesar mu dč: »Nič se ne boj; to bom že poravnal sam brez tebe.
Na mošnjo, tu je pa še pismo! Saj nocdj takč še ne pojdeš iz grada,
če le misliš iti; priklonil se je že dan in noč se bliža.«

Ali Krpan odgovori: »Lepa hvala vam bodi. najpoprej za pismice,
da ga bom v zobč vrgel vsakemu, kdor me bo ustavljal na cesti; pa
tudi zavoljo mošnjička se ne bom krčil. Kaj se ve, kaj zadene člo¬
veka v neznanju? Morda mu utegne še na hvalo priti. Vselej pravijo -
bolje drži ga kakor lovi ga! Pri vas pa ne bom ostajal črez noč, ako
se vam ne zamerim skozi to. Že hudo me ima, da bi zopet enkrat bil
na Vrhu pri sveti Trojici. Samo še nekaj bi vas rad prosil, ko bi mi
dali človeka, da bi me spremil do ceste. Mesto je veliko, hiš je, k6-

108

likor jih nisem še videl, kar sol prenašam, akoravno sem že v Reki
bil, tudi v Kopru, na Vrhniki in v Ljubljani; ali tblikih ulic ni nikjer.
S kočijažem sva se hitro vozila in toliko vem, kod sem prišel, kakor
bi bil imel oči zavezane; pa sem vendar gledal na levo in tudi na
desno; ali to ni dano vsakemu človeku, da bi vselej vedel, kje je.«

Cesar mu je obljubil svojega služabnika, potlej mu je roko podal,
pa tudi Gregorju velel, naj mu jo poda. Minister se ni branil, ali
vendar je bil zavoljo pisma ves zelen od jeze.

Krpan zadene kij in mesarico in to so bile njegove zadnje besede
pred cesarjem: »Ko bi se zopet oglasil kak Brdavs ali kdo drug, saj
veste, kje se pravi na Vrhu pri sveti Trojici. Zdravi ostanite!«

»Srečno hodi!« pravi cesar, minister Gregor pa nič.

(Fr. Levstik .)

Seznam slov ke cvieemm 1—10. 1 )

moj brat  muj bratr
hoče  chce

z glavno osebo  s hiavni osobou
seznaniti  seznamiti, obeznamiti
čitdtelja  čtenare
čutim  citim

sem  jsem, si  j si, je  je, jest, smo
jsme, ste  jste, so  jsou
kuharica  kucharka
kuha  vari
kavo  kavu
starejša  starši
gospodinjiti  hospodariti
je vzela  vzala
za roko  za ruku
in  a, i
Z njo  s ni
noč  noe
zeblo je  zablo
ker  protože, ponevadž, ježto
pod milim nebom  pod širym nebem
otrebujejo  potrebuji

zidarjev  zednikil
mizarjev  truhlafu
drugih  jinych
rokodelcev  remeslniku
zobje  zuby
ljudje  lide
zavetje  utulek
revežev  chudasu
trdno  tvrde
dekle  dšvče, divka
na vrtu  na zahrade
grešnik  hrišnik
kolne Bogd  kine Bohu
iz volne  z vlny
obleka  oblek, šatstvo
molče  mlčky
jaz  ja
pridi!  pfijd’!
drug  jiny
ko  nežli, leč, leda,
nebeške zvezdice  nebeške hvš-
zdičky

2 .

je izpreletela  pojala
gospodoma  panflm (dual)
ne more  nemflže
naenkrat  najednou
noče  (= ne hoče)  nechce
moram  musim

zimski  zimni
gobe  houby

imam  mam, imaš  maš, ima  ma,
imamo  mame, imate  mate, imajo
maj i

različno  rozličnou

1 )  Sluvka uvedena ve vykladech grammatickych nebudou zde opakovana.

110

znana  z nam a
v kotu  v koute, v rohu
peč  pec, kamna
zgodi se  stan se, bucf
kakor  jakož, jako
tako  tak

na zemlji  na zemi
ena  jedna
pesmi  basni
proga  trat’
z Dunaja  z Vidne
V Trst  do Terstu
dvotirna  dvoukolejna
na primer  na priklad
med seboj  mezi sebou
občevali  obcovati, stykati se
skrbnih  pečlivfch
dobro  dobre
obdelana  vzdelana
dajemo  davame
v 1 ) nebesa  do nebe
kdor  kdož, kdo
ko  když

govoriti  hovoriti, mluviti
udeleži se  učastni se
tujega greha  ciziho hfichu
kraljevine Češke  kralovstvi Ceskeho
vojvodine Kranjske  vevodstvi Kran-
skeho

priimek  prijmeni
Ljubljana  Lublari
na mizi  na stole
sveča  svice, svička
gremo  jdeme
lahko noč  dobrou noc
drugdč  jindy
kar  což, eo
Matija  Matyaš
je poznaval  znal, umšl

temeljito  dukladne
devetnajstero  devatenactero
vsak  každy
nima  nema
dobrega  dobreho
svetek  svatek
pomeni  znamena
v govorici  v hovoru, v mluve
vsakdan  každodenne
sodnik  soudce
moder  mondry
5  top  tupy

pa  pak, vsak, a; často do eeštiny
nepreložitelne
ga  ho, jej
je djala  dela
je pestovala  chovala
s ponosom  s chloubou, s pychou
zdaj  nyni
klije  kliči, puči
tebi  tobe

dvojni cvet  dvojnasobny kvet
pomladi  j ara
peljala je  vedla
lepe deklice  hezka dčvčata
še  jeste

ljubezen  laska, lasku
pesem  pisefl, basefi
glasno  hlasite; hlasitou
živo  žive, silne
zarudela  zardela se
pred njo  pred ni
zalajajo  zaštekaji
prav  velmi. hezky
men’ = meni  mne
naznanjajo  oznamuji
da  že
ljubi  mily
ta  ten

') Viz § 51., predi, v a)  !

111

cesar  cisaf

bom vidla (—videla)  budu vidoLi 5
uvidim
več  vice
kdaj  kdy
bo, bode  budo

preč=proc  pryč
kak'  — kako  jak
adijo  s Bohem!
ostani!  zflstan!
potrkal  zaklepal
polkence  žaluzie

znajo  znaji, umeji
nogavice  punčochy
po gredah  po zahoneeh
cvetlic  kvžtin
sadovnjak  ovocny sad
z zidom  zdi
obsojen  odsouzen
na vislicah  na šibenici
imetje  jmiSni, majetek
od očeta  od otce, s otce
vse  vše, všechno
ljubi  miluje
sovraži  nenavidi

že  již

iz-  vy-; izmldčena  vymlacena

pozimi  v zime

dolge  dlouhe

poletu  v lete

le  jen, jenom

moremo  mfižeme

iti  j iti

gre v slast  j de k duhu
vsaka jed  každe jidlo
povsod  všude

po človeškem zakonu  po lidskem
zakonu, podle lidskeho z.
prepovedano  zapovšdeno, zakazano
stanovanja  bytv
cesto  často
ležeči  ležici

obtoženec  obžalovanf
oproščen  viny zprOštčn, osvobozen
zopet  opet, zase

< V)


| roparska  drava
!  v gozdih  ve hvozdech, v lesich
v gostilni  v hostinci
se je dvigal  zdvihal se, vznašel se
črn  černy
dijak  študent
počitnice  prazdniny
ni hotel  nechtel
blago  zboži
trpežno  trvanlive
: največji  nejvetši
iščejo  hledaji
J umetni  um e le
nadomeščajo  nahrazuji
; učencih  žacich
I kruh  chleb

v štajerskem narečju  ve štyrskem
mireči

namesto  na miste, misto
izkoriščajo  využitkuji
dasi  ač, ačkoliv
pregovor  prislovi
Vid  Vit
zrele  zrale
kovine  kovy
teden  tvden
življenja  života
rep  ocas, ohon
prazna vera  povera
sreče  (gen.) štšsti
všeč  vhod

zaostal  /.listal, uvazl
okoli vratu  okolo krku

preveč  priliš
glej!  hlecf! vizi
sirota tvoja  sirotek tvfij
kaj  co

se vleči  lehnouti si
preti  h roži

vzemi k sebi!  vezmi k sobe!

mamica!  mamičko!

da bi gledala  aby hledela

name  na mne

kedar  když

Vinca ni  vinečka neni

takrat  tenkrat, tehdy

grajŠČdk  zamecky pan
muha  moucha
berač  žebrak
jaz bi  ja byeh
povedal  povčdel, reki
»v zobe « »do oči«
ko bi  kdyby
tukaj  zde
samo  pouze, jen
denar  penize
vojska , akk. -o  vojsko
komandiram  komanduji
primem , prijeti za kaj  chopim se
nečeho

nobeno delo  žadne dilo, žadna prače

zakaj pa?  proč pak?

gospodar  hospodar; pan

molim  modlim se

res je  pravda je

Matevžek. !  Matejičku!

potrdim  potvrdim

krčmar  krčmar, hostinsky

ce jestii, -li

vem  vim

hiša, -e  chyže, dum
vsaj  aspon

moč  moc, šilu

u sebi  ’ma (—ima)  v sobe ma

rožica  rfižička

vrtec  zahradku

želja  prani

truplo  telo, mrtvola

za goro  za horou

sveti  sviti

skrbi  starosti

huda  zla

more  mori

ubozjja  = ubozega  — ubogega
kmeta  sedlaka

4 .

! prostora  (gen.) prostoru
kako zelje  nejake zeli
| nasadim  nasazim
j ali  anebo, čili
| cesarica  cisarovna
| solata , akk. -o  salat
za svojo družino  pro svon čeladku
skuham  uvafim
vselej  vždy
košara  košik
j naročje  naruči
| vzamem , vzeti  vezmu, vziti
letim , leteti  letim; bežim
sosed  soused
kaj še!  kde pak!
nesloveče  neslavne
glej ga no!  podivej se na nej!

: ne-umen  nerozumny, hloupy
ali pa še dveh  anebo dokonce i dve
hlapcev  čeledinflv
dekel  služek

pasem , pasti  pasu, pasti
vozi se  vozi se, jezdi
! s kuho  vafenim
] ubijam se  dru se
i avstrijska  rakouska

113

ogrska  uherska
delegacija  delegace; -iji  dual
zakonodajno oblast  zakonodtirnou
moe

o poslih  o zaležitostech
skupnih  společnych
državnih  fišskych, stalnieh
članov  členu
eno leto  jeden rok
državni zbor  fišsky snem
gosposka zbornica  panska snemovna
in sicer  a sice
poslanska  poslanecka
sklicujem , -evdti  svolavam
shajam se  sehazim se
osnovni  zakladni'
enakopravnost  rovnopravnost
priznavam  priznavam, uznavam
deželnih  zemskych
v šoli  ve škole

v javnem življenju  ve verejnčm
životč

5 .

vadim  cvičim
pisateljevanje  n. spisovani
spišem, spisati  sepiši, sepsa Li
kot sedmošolec  jakožto septiman
povest  f. povest, povidka
deseti  desaty
prevod , -oda  m. preklad
začenjam  začinam
v pripovednem  ve vypravnem
slovstvo  n. pisemnictvi
slasti  obzvlaštč

odlikujem, -ovdti se  vynikam, pred-
čim

krepki  krepky, silny, jadrny
risanje  n. kresleni, kresba
inacdj  m. povaha
jako  velmi

Skrbinšek, Učebnice jaz. slovinskčho.

v Avstriji  v Rakousku

živim, živeti  žiji; živeči  žijici

inozemci  cizozemci

volilne pravice  volebniho prava

predstavljam  predslavuji

stara znanca  (dual) stari znatni

nisva videla  nevidžli jsme

vsi  všichni

pijem , piti  piji, piti

prodam  prodam

dajem, dajati  davain

na gori  na hore

cvetlice  kvetiny

najsalše  nejhezčeji

cvetem , cvesti  kvetn, kvisti

ptice  piaci

najslajše  nejsladčeji, nejlibezneji

pojem, peti  peji, peti, zpivam

kje?  kde?

kmetje  sedlaci

čemu?  k čemu?

kakšen , -šna, -o?  jaky?

so se priljubile  zalibily se, staly se
milymi, oblibenymi
občinstvo  n. obecenstvo
njih  jejich
snov  f. laLka

izključno  vylučnč, vyhradne
življenje  n. život
iz zgodovine  z dčjin
oče  oteč

ni poznal  neznal

Opravek , -vka  m. zamestnani

nego  nežli, než

izprehajam se  prochazim se

ležim , ležati  ležim, ležeti

v senci  ve stinu

se je ljubilo  1/bilo se, chtelo se

gotovo  ji st č, zajisle

8

ves  všecek, cely

Grk  Rek

celo  dokonce

trdim  Ivrdim

dobim  obdržim, dostanu

Rimljan  Riman

orožje  n. zbran

izobražujem, -evdti  vzd Slavam
ljudstvo  n. lid; narod, kmen
ogladim  uhladim
divjim  divokym
omečim  obmškčim
razlivam  rozlčvam
Gospodov  Panuv, Pan e
s materjo  s materi, s matkou
so popili  vypili
naredim  udelam
Žal  (bohu)žel
odrešenik  spasitel
s tem  tim

čudež  m. zazrak, div
slab  slaby; špatny
izgled, -eda  m. pfiklad
v tem  v tom

ki  jenž, jež, ji i~—  klery, - a, -e; kteri,
-re, -a

posnemam  napodobuji
učenik  učdtel

ogleduh  m. vyzvedač, zvčd

so odvzeli  vzali, odriali

v dveh, v obeh  ve dvou, v obou

kopališče  n. laznč

dobrotnik  m. dobrodinec

spoštljivo  uctivš

veŠČdk  m. znalec, odbornik

razpravljam  rozpravim

tat  m. zlodej

uklenjen  zpoutan

orožnik  m. četnik

birič, -iča  m. birič, uredni sluha

bojim, bati se  bojim se

igrače  hračky
hribolazec, -zca  m. turista
izgnanec,  -nca  m. vyhnanec
odpotujem, -ovdti  odcestuji
takoj  ihoed, hned
inozemstvo  n. cizozemsko
pevec, -vca  m. pčvec, zpevak
ploskam  tleskam
družba  f. společnost
sodba  f. usudek

pre-iskovalec, -tca  m. zkoumatel
izgubim  ztratim
čoln  m. člun
nadležni  obtižni, doterni
voznik  m. vozka
voditelj  m. vudce
politična stranka  politicka strana
priporočilo  n. odporučeni
včasi  nekdy, občas
pomagam  pomaham, jsem platen
pismo  n. dopis, psani
lastnik  m. vlastnik, majitel
posestvo  n. usedlost, statek
odbor, -dra  m. vybor, komite
vabilo  n. pozvani
izpričevalo  n. vysvedčenl
dokažem, dokazati  dokaži
sposobnost  f. zpusobilost, schopnost
poročilo  n. zprava
o železniški nesreči o  železničnim
neštčsti

ujemam se  shoduji se
razumevanje  n. porozumčni
pisatelj  m. spi sova tel
strokovnih  odbornych
pojasnilo  n. objasneni, vysvčlleni
sledim komu  nasleduji nekoho
pooblastilo  plna moc, plnomocenstvi
volitvah  volbach
prepir  m. spor, hadka
ustmeni  listni

zagotovilo  n. ujištšni
zadovoljni  spokoj eni
duhovno semenišče  n. knežskv se¬
minar

blizu  blizko

pogozdovanje  n. zalesnovani'
praške okolice  pražskeho okoli
skrbim , -eti za  pečuji, staram se o
posebno  zvlaštni
društvo  n. družstvo, spolek
poslopje  n. budova
peresce  n. pirko
temno-  tmavo-
toporišče  n. topurko
sekira  f. sekera, sekyra
obrtnijski  prftmvslovj
podjetje  n. podnik

6 .

seja  f. zasedam'; schuze
sklicujem , -evuti se  odvolavam se
kraljevski , -a, -o  kralovsky
zahtevam  zadam, požaduji
pripozndm  uznam
da pripoznd  aby uznal; § 24.,
pozn. 2., 2 c)
kronam  korunuji
krona  f. koruna

ugovarjam  ohrazuji se, činim na-
mitky

Nemec  Nemec
minister , -tra  ministr
pridem , priti, prišel  pfijdu, dojdu
sprava  f. smifeni
sedež  m. sedadlo; sidlo
vsi drugi  všichni ostalni
storim  učinim
obljuba  f. slib

zvest , -a, -o  verny; -o  včrnš
izpolnjujem, -evdti  z-, vyplnuj i, ko-
nam

delavec, -vca  m, delnik; pracovnik
zaslužek, -žka  m. vydelek
višjih  vyššich
pokopališče  n. hrbitov
zaslužni  zašlo nžily
državljan, -dna  m. občan (statni)
delim  delim, u deluj i
odlikovanje  n. vyznamenani
njegbv, -ova, -o  jeho (privlnstno-
vaci)

ali?  (častice tazaci) zda, -li

baje  pry

česa?  čeho?

s kom?  s kym?

danes  dnes

smem  smim

zanašam se  spoleham se

dolžnost  f. povinnost
odgovorim  odpovim
jezik , jezika  m. jazyk, reč
povabim  pozvu; -hijen  pozvan
cesarski, -a, -o  eisafsky
palača  f. palač
slišim , slišati  slyšfm
, prestolni govor  trunni reč
določim  ustanovim, určim; -čen
ustanoven, určen

ura  f. hodina; pred uro  pred ho-
dinou

pridrdrdm  prihrčim
kočija  f. kočar
j dvor  m. dvur
prihajam  pfichazim
stopnica  f. schod, schudek
pokrijem, pokriti  pokryji, pfikryji
preproga  f. koberec
dvorana  f. dvorana, sinž. sal
vrata  n. plur. vrata; dvefe
zgornji , -a, -e  horeni, hofejši

S*

stojim, stati  stojim
prestol, -ola  m. trun
postavljam  postavuji, stavim
stranski ,  -a, -o  postranni
stena  f. stena, zecT
lev, -a, -o  levy; na levi  po leve
stranš

večinoma  vetšinou, ponejvice
red  m. rad; pofadek
križec, -žca  m. kfižek
prsi  f. plur. prša, nadra
desen, -sna, -o  pravy; na desni
po prave strane
poljski, -a, -o  polsky
blesteč, -eča, -e  trpytny
nosa  f. kroj
nekaj  neeo; nekolik
preprbst, -osta, -o  prosty, jedno-
duchy

točen,  - ena, -o  presny; -o  presne
ob enajsti uri  o 11. hodind
odprem, -preti, -pri  otevru
stopim  stoupim
udarim  uderim, uhodim
palica  f. hul, berla
na tla  na zemi, na podlahu
potem  potom
vstopim  vstoupim, vejdu
nadvojvoda  m. arcivevoda, -kniže
zagledam  shlednu, spatrim, uzrim
pozdravljam  pozdravuji, zdravim;
vilam

živahen,  - hna, -o  živy, čily
klic  m. volani, vykrik
do pvestola  (až) k trunu
zraven  s gen. vedle
oder, odra  m. tribuna, jevište
usedem, usesti se, usedel sem se
sednu si, posadim se
bližam se  bližim se, približuji se
predsednik  m. predseda

globok, -oka, -o  hluboky; -o  hluboce
priklonim se  poklonim se
izročim  doručim, odevzdam
pisanje  n. psani; spis
vzdignem, vzdigniti  zdvihnu
berem, brati  čtu

razločen, -čna, -o  zretelny; -o zfe-
telne

stavek, -vka  m. veta
obetani  slibuji

občekoristen, -tna, -o  všeobecne
prospešny

naprava  f. zanzeni, zmeni
pritrjujem, -evdti  prisvždčuji, schva-
luji

končam  končim, do-, ukončim
navdušen, -a, -o  nadšeny
dokler  pokud, dokud
isti, -a, -o  tyž, tentyž
zapustim  opustim, ?ustavim
včeraj  včera

naveličam se  nabažim se, omrzi me
neco

solnce  n. slunce

sijem, sijati  s vitim; gorko sije  sala

sneg  m. snih

topim se  tavim se, taji

dežela  f. zemš, venkov

konci  = na konci

idnjdk  m. včelnik

zahajam  zaehazim, chodim

tja  tam (na otazku kam?)

kldpica  f. lavička

sedem, sesti, sedel  sednu si

dem, dejati  dim, fikam

mikam  lakam, vabim

mesto  n. mesto; misto

resnica  f. pravda

zato  proto

dostikrat  mnohokrat, nejednou
brat  supinum od berem

nahajam  nachazim
pomenim se  pohovorim si
da si ne boš mislil  abys si ne-
nvyslil; § 24., pozn. 2., 1  c)
vedi!  vez! Bog vedi!  Bfih vi
kak, -a, -0  jaky; nejaky
pomenek, -nka  m. rozhovor, roz-
mluva

nikdar  nikdy

razgovarjam se  rozmlouvam, povi-
dam si
reč  f. vec

pogovor  m. rozhovor, rozmluva
veliko  — mnogo

koristen, -tna, -o  prospešnf, uži-
tečny

pridobim  ziskam
ali  -- ali ne  zda — čili nic
izobražen , -a, -o  vzdelany
menišič  m. mnišek •
iz glave  nazpamet
začnem, začeti  zaenu
kako  (t. pesem)  nejakou (baseft)
zdim, zdeti se  zdam se
za trikrat o  trikrat
klop  f. lavice
nekaj  neco; ponekud
nemiren , -rna, -o  neklidny
prav  spravne, dobfe
veselje  n, veseli, radost; chut’; v. do
branja  clmt' ke čteni
vendar  preče

zaprem, zapreti , zaprl  zavru
menda  snad, asi
sedim, -čti  sedim
prijeten , -tna, -o  pfijemny
prebudim  probudim
kvišku  do v^šky, vzhuru
pogledam  pohledim, podivam se
njo  ji

studenček, -čka  m. studanka

vabljiv , -iva, -o  vabivy
prostost  f. volnost; pro stota
ljubezniv, -iva, -o  laskavy
prijatelj  m. pritel
dan za dnevom  každym dnem
obiskujem, -ovdti  navštžvuji
kozarček, -čka  m. poharek
pijača  f. napoj
Šumi jam  šumim
voljen, -Ijna, -o  ochotny
izviram  vyveram, pryštim se
za me  pro mne
vzivam = uživam
po tujem  po eizinč, cizinou
bridek, -dka, -o  bfitkf; horky
spomin  n. upominka, vzpominka
zapišem, zapisati  zapiši, poznnme-
nam

pred durmi  pred, za dvermi

pevam  zpivam, prozpevuji

ubiram  ladim; hraji

pač  ovšem

čujem, čuti  slyšim

pojim  napajim

vbogo  = ubogo

kljuka  f. klika

prijemljem, -jemati kaj  beru za
neco

pritisnem, -niti  pritisknu, stisknu
upam se  odvažim se, troufam si
namakam  smačim
lit, -a, -O  lity, prolity
zastonj  darmo

obraz , -ciza  m. obličej; obraz
cvetje  n. leviti
slavec, -vca  m. slavile
praznujem, -ovdti  oslavuji
petje  n. zpev
odgovor  m. odpovžd
skakljam  skakam, poskakuji
lani  v Ioni

118

hiter, -tra, -o  rychly
izprememba  f. zmšna, premena
čez  s akk.. preš, za
spet — zopet

pobesim  povžslm, sklopim

v stran  stranou, prvč

smeh  m. smlch

polotim se  zmoenim se

razumem,  rozumlm

zveličar  m. spasitel

neveden , -dna, -dno  nevedomy

fantje  jinoSi; hoši

žvižgam  hvlzdam

piščalka  f. plšfalka

žvižgat  ’ = žvižgati

Slovan  Slovan

posnamem, posmti  napodoblm
misel, -sli  f. myšlenka
vidčč  vidouce

samostojnost  f. samostatnost
kličem, klicati  volam
združenje  n. sloučenl
izumem  vymysllm
naslov, -ova  m. nazev; titul
nastanem, nastati  nastanu, po-
vstanu

panslavizem, -zrna  m. panslavismus
buditelj  m. buditel, kfisitel
sanjam  snlm (sni ti)
vodstvo  n. vedem
enoten, - tna , -o jednotny
seveda  o vsem
up  m. nadeje
cilj  m. cll

samostojen, -jna, -o  samostatny

pozneje  pozdžji

zamenjam  vym<5nlm

(da)naj bi  aby; § 24., pozn. 2., 2.

vsa  všechna

posteljem , postlali  ustelu
vedno  pofad, vždy
prekanim  pfelstlm, ošidlm
verjamem, verjeti  verlm
gostoljuben, -bna, -o  pohostinny
pripeljdm se  prijedu
zamudim  zmeikam; zameškam
dolg, -d  m. dluh
varčen, -čna, -o  spofivy, šet,rny
nama  (dual) nam
stdriši  m. rodiče
božičen, -čna, -o  vanočnl
poslušam  posloucham
premišljevanje  n. pfemyšlenl, rozjt-
manl

smatram  považuji, pokladam
polagoma  ponenahlu, znenahla
ideal  m. ideal

razširjevalec , -lea  m. rozšifovatel
Koblarjev  Kollarfiv; § 25., 1. a, b, d!
postanem, postati  stanu se
začetnik  m. začatečnlk, puvodce
stremljenje  n. snaha, touha
združim  sdružtm, sloučim, spojim
književen, -vna, -o  spisovnv
madjarizdcija  f. madarisace
Hrvaška  f. Charvatsko
zaveznik  m. spojenec
najprej  nejdrlve; nejsplše
najdem , najti, našel  najdu
jugoslovanski, -a, -o  jihoslovansky
blagodejen, -jna, -o  blahodarny
vplivam na nekaj  pfisoblm na nšco
preporod, -oda  m. znovuzrozenl,
obrozenl

zakoten, -tna, -o  odlehly, zapadly
prvič  po prve
neki, -a, -o  jakfsi, kterysi
trgovec, -vca  m. obehodnlk, kupec

morem, moči, mogel  mohu
moto glav, -dva,  -o za.vral.ny
malone  bezmala
vtis  m. dojem

primaham jo  prižemi se, prijdu;
§ 55., 3.!

gostilniški, -a, -o  restauračni

občutim  pocitim

žeja  f. žizen

kosat, -ata, -o  košaty

kostanj, -dnja  m. kaštan

pospešim  uspešim, urychh'm.

korak  m. krok

pesek, -ska  m. pfsek

pogrnjen, -a, -o  prostreny

dežnik  m. deštnik

naslonim  opru

drevo  n. strom

pisan, -a, -o  strakaty

cula,  f. uzel

stol  m. židle

priletim, -eti  priletim; piibehrm
počesan, -a, -o  učesany
fantič, -ica  m. chlapec, kluk
vihtim, -eti kaj  mavam nečim
brisalka  f. utčradlo
polič, -ica  m. pul pinty
najboljši, -a, -e  nejlepši
naročim  objednam
imeniten, -tna, -o  znamenily, vzacny,
vznešeny
skoraj  = skoro
pozabim  zapomenu
dečko  = deček, -čka  kluk, hoch
okrogel, -gla, -o  okroubly, kulaty
žemlja  f. houska
iztrebim  vytribim; vyndam
kos  m. kus

pipec, -pca  m. kudla, nožik
žep  m. kapsa

119

kako naj jem  jak at' jim, jak mam
jisti; § 24., 1 a),  pozn. 1 «)!
drobiž  m. drobotina
smejem, smčjati se  smeji se
debel, -ela, -o  t!usty, silny; -o gle¬
dam  vytfeštenyma očima se divam
zajamem, zajeti  zajmu; vtahnu
vase — v sebe  do sebe
vprašam  otaži se, o-, zeptam se
žemljica L  houstička
najmanj  nejmene
reglja  f. pletena hcuska
devljem, devati  davam, strkam
kruhek, -hka  m. chlebiček
po enega  po jednom
natakarica  f. sklepnice, čišniee
usnjen, -a, o  koženy
torbica  f. kabeika
rdeč, -eča, -e  rudy, červeny
vrtnica  f. zahradni ruže
j krepak  = krepek, -pka, -o  krepky,
1 silo y
j mož  m. muž
nagovorim  oslovim
gostilničar  m. hostinsky
soba  f. pokoj, jizba, svetnice
tak, -a, -o  takovy
kakršen = kakor šen, -sna, -o  jaky
preselim se  pfesidlim (se), pfe-, odste-
huji se, preselite sel  odstehujte se!
gospoda  f. panstvo
saj  vždyt’

nikar  nijak, nikterak
na poti  v cestč, na prekažku
tolažim  tešim, potššuji
pozno  pozdč
kmalu  za chvili, brzy
počakam  počkam
okrepčam  posilnim
obsedim, -eti  zustanu sedčti
miren, -rna, -o  klid«y

120

izpraznim  vyprazdnim

pokažem, pokazati  ukaži, objevim

majhen, -hna, -o  maly

trobenta  f. trouba, polnice

čuden, -dna, -o  divny, podivny

sviralo  n. hudebrn' nastroj

počečkam  počmaram

papirja  papiru; § 25., 1 b)

stojalce  n. stojanek

uglašam  ladim

poizkušam  zkouštm, zkoumam

glasbilo  n. = sviralo  n.

trobuzljdm  troubim ledajak

tja v en dan  nesmyslne

bolje  lepe

če bi  = ko bi  kdyby
mojster, -stra  m. mistr; m. -skaza
bridil, packar
tepen, -ena, -o  bit
grd, -a, -o  ošklivy, ohyzdny; da bi
bilo grdo  až hruza
tedaj  tehdy, tu
pdlička  f. hfilka
stojalo  n. stojan

' uženem , ugnati  do uzkfch vženu,
zkrotim

oveselim se  zaraduji se
zbojim, zbali se  (u)!eknu se
Šiba  f. metla; ratolest, vžtvička
umolknem, -niti  umlknu
sviram  budu, hraji
rahel, -hla, -o  jemny
počasi  pomalu, zvolna
zmerom  — zmirom  vždy, stale, po-
fad

zdaj pa že, zdaj!  ted’ se mi to llbt!
kimam  kyvam

odobravam  uzndvam za dobre,
schvaluji

žingam  hraji (brinkam)
dobrodelen , -Ina, -o  dobročinny

lej !  hled!

migam  kynu (rukou)
žugam  vyhrožuji
rotim  zaprisaham
sicer  sice, jinak
nemaren, -rna, -o  nedbaly
divjak  m. divoch
boben , -bna  m. buben
prijazen, -zna, -o  pflvštivy
bobnam  bubnuji
kitnat, -a, -o  svalnatv
presnet, -a, -o  zatraceny
plešem, plesati  tančtm
godba  f. hudba

prostor, -dra  m. prostor; misto
dovblj — dosti

nasmehnem, -niti se  usmeji se
hitim, -eti  kvapim, specham
kamor  kamž, kam
žejen , -jna,  - o  žtznivy
poslušalec, -lea  m. posluchad
utihnem, -niti  utichnu
jamem, jeti  jmu se
buren, -rna, -o  hlučny, bourlivy
kozarec, -rca  m. pohar, skleriice
do vrha  vrchem, vrchovate
nataknem, -niti  napicbnu
ponujam  nabtztm
nate!  nate! tu mate!
vstajam  vstavam
vsevprek  vesmes

pijan, -dna, -o  opily; § 26., pozn.
pojte! = pojdite!  pojdte! jdete!
velim, -eti  velim; kaži
prihitim, -čti  prikvapim
ponudim  nabidnu
plačam  zaplatfm; plačajte!  zaplafte!
izgubite se!  ztratte, vytrat'te se!
vzdihnem, -niti  povzdechnu si
poberem, pobrati  seberu
odkorakam  odkračfm

žal mi je  lito mi je
nenavaden, -dna, -o  neobyčejny,
neobvykly

trditev, -tve  f. tvrzeni
govornik  m. rečnik
razmera  f. pomžr
bitev, -tve  — bitna  f.
važnost  f. dfiležitost
neprecenljiv, -iva, -o  neocenitelny
tehničen, -čna, -o  technicky
pridobitev, -tve  f. vymoženost
poravnam  vyrovnam, zapravim
terjatev, -tve  f. pohledavka
nepričakovan, -a, -o  neočekavany
pošiljatev, -tve  f. zasilka
presenetim  pfekvapim
pošten, -tna, -o  poštovni
izpoved,  f. v y po v e d’
zanesljiv, -iva, -o  spolehlivv
priča  f. svčdek, svždkyne
past, i  f. past
kazen, -zni  f. trest, pokuta
krivica  f. krivda, bezpravi
nevarnost  f. nebezpeči

I srečen, -čna, -o  štasten
! rešim  vysvobodim, zachranfm
! ranim  poranim, zranim
marsikateri, -a, -o  ledaktery
naraven, -vna, -O  prirodni, pri rožen y
i prikazen, -zni  f. ukaz, zjev
!  pojasnim  objasnim, vysvetlim
obrest  f. urok

j poplačujem, -evdti  splacim
i ob enem  zarovefi
| glavnica  f. kapital, jislina
domu  n. domov  domu
| grozim  hrozim, vyhrožuji
za-upam  dflveruji, sverim
svoje dni  sveho času
i odkod?  odkud?

| merim  mšrim; mirim
pošiljam  posilam
bolj  vice, vžtši mčrou
j prisilim  prinutim, donutim
| igram  hraji
plačilo  n. plat; odmgna
ustreženi, ustreči, ustregel  vyhovim
izženem, izgnati  vyženu

8 .

strnem, -niti  sloučim, spojim
ustanovim  založim
zveza  f. spojeni, svaz
ubijem,, ubiti  zabiji, zavraždim
kupčujem, -evdti  obchoduji
kraljestvo  n. kralovstvi
polastim, se  zmocnim se, priviast-
nim si

razpor, -ora  m rozpor, rozbroj
povbd, -oda  m. podnet, pričina
pošljem, poslati  poslu
r abim kaj  uživam nečeho
zasramovalen , -tna, -o  potupny,
banlivf

beseda  f. slovo

naj bodeta  aby byli; § 24., 1 b),
pozn. 2 a)

pokoren, -rna , -o komu  poslušen
nškoho

mogbč, -dča, -e  možny
kristjan  m. kfesfan
služabnik  m. služebnik
■ božji, -a, -e  boži; božsky
! prijateljski, -a, -o  pfatelsky
rečem , reči, rekel  fku, rikam
i oko  jestli, když
j obnašam se  chovam se
j proti  proti, vflči

j vržem, vreči, vrgel  vrhu, hodim, vy-
i hodim

122

razpadem , -pasti, -padel  rozpad-
nu se

odločim  odloučim, odtrhnu
domač, -dča, -e  domači, vlastni
vojvoda  m. vevoda
nečak  m. synovec
nekateri, -a, -o  nektery
odličen, -črna, -o  znamenity, vznešeny
izrečem, -reči, -rekel  vyrknu, vy-
slovim

naj bi  aby; § 24., pozn. 2 b)
mladenič  m. mladenec, mladik, ji-
noeh

po-učujem, -evdti  vyučuji
krščanski, -a, -o  krest'ansky
vera  f. vira, naboženstvi
vladam  vladnu
škof  m. biskup

kneževič  m. knižeci syn, princ

samostan  m. klašter

otok , -oka  m. ostrov

sloveč , -ec a, -e  slavny, prosluly

prejmem, prejčti  pfijmu

krst  m. krest

krstni boter, -tra  (krestni) kmotr,
km. pri krtu

predstojnik  m. pfedstaveny, prednosta
umrem  ( umrjem ), umreti , umrl
umru, zemru

naslednik  m. naslednik, nastupce
priselim  pristšhuji
vpliv  m, vliv

zaviden, -dna, -o  zavistivy
tujec, -jca  m. eizinec
sprejmem, sprejeti  pfijmu, uvilam
zmagam  zvitčzim
krščanstvo  n. kresfanstvi
nagibam  nahybam; ponoukam
odpbr, -ora  m. odpor
vojska  f. vojsko; valka

!  ponesrečim se  nevydafim se; pfijdu
k urazu
Šele  teprv
v tretje  po tfeti
dtdiovnik  m. duchovni, knšz
preženem, pregnati  preženu, a-
vyženu

razrušim  rozrušim, rozborim
siromak  m. chudak, bidnik
kar  což; = odkar  od td doby, co
zavem, zavedeti se  vedomi nabudu
svatuiem , -ovdti  hoduji (jako na
svatbe)

vriskam  vyskam
stiskam  utiskuji, trapim
kedd  = kdo
z menoj  se mnou
spregovorim  promluvim
besedica  f. slovičko, slflvko
pa  a, i

prašam  ptam, taži se
kod ? kudy?

nevolja  f. nevole; neochota
nadloga  f. souženi, trampota
hudo najhuje  zlo nejhorši
reven, -vna, -o  chudy
zaničujem , -Ovdti  s akk. pohrdam
nekym

vbran, -a, -o  na-, vyžebrany
sirotenje  n. chudoba
trpljenje  n. utrpeni
za vse  pro všechny
prav  velmi, velice, tuze
srčen, -čna, -o  srdečny
čutilo  n. cit, počit
sveti večer  štedry večer
dekletce  n. devčatko
obhajam  obchazim; oslavuji

jej  ji

namenjam  zamrlim, chyslam
val  m. vina

123

trepečem, trepetati  tfepam se,
ehvčji se
želeče  žadostive
koprneče  dyehtive
vprem, vpreti, vprl  upru
krasim — krasen  krdsny
nasmeh  m. tismev
njiju  jich; gen. dualu
združba  f. sdruženl, sloučenl, spojeni
vlečem, vleči, vlekel  vleku, tahnu
proslavljam  oslavuji
morda  snad, asi
tema  f. tma

razženem, -gnati  rozeženu, rozptyli'm
ki v njo  v niž
sklep  m. usnesenf, umysl
odet  odčn, zahalen
prinagnem, -niti  nahnu
prisluškam  nasloucham
usoda  f. osud

prorocen, -ena, -o  prorocky
domovje  n. domov, vlast
rešitev, -tve  f. zachrana, sptisa, vy-
svobozenl

le še ni  preče ještš neni
razkrijem, -kriti  roz-, odkryji
valovje  n. vlnobiti, vlny
nadejam se  nadeji se
mdvrica  f. duha
biserni, -a, -o  perlovy
lestva  f. žebrik

9 .

slovo  n. loučern
siv, -a, -o  sivy, šedivy
megla  f. mlha

rob  m. obruba, okraj; ob robu  na
okraji

pospravljen , -a, -o  plichyst<in
kovčeg, -ega  m. kufr
napravljam se  chystam se

vspenjam se  vzpinam se, finim
oblak  m. oblak, mračno
spuščam  spouštim
onkraj  s one strany
zemeljski, -a, -o  pozemsky
tlak  m. dlažba; zeme, pflda
angelj  m. andel
gor  — dol  nahoru — dolu
kropilnica  f. kropenka
i držim , -ati  držim
prezejen,  - jna , -o  pfežlznivy
hladim  ohladim, ochlazuji
gori  nahofe

padem, pasti, padel  padnu, spadnu

rodim  rodim, plodim

zelenjad  f. zelen, zelenina

kanem, -niti  kanu

obilen, -Ina, -o  hojny

sad  m. plod, ovoce

njiva  f. lan, role

trta  f. reva

sleherni, -a, -o  veškery
stvar, -i  f. tvor, vec
nebeški, -a, -o  nebesky
vrtnar  m. zahradnlk
razžalim  urazlm
po-uk  m. vyučovanI
pogan  m. pohan
vsled tega  nasledkem toho
posledica  f. nasledek
tretji, -a, -e  treti

ljubljen, -a, -o  milovany
zatrepečem, zatrepetati  zachveji se
daljava  f. dalka
daleč  daleko

jesenski, -a, -o  podzimni
neskončen, -čna, -o  nekonefiny
z menoj  se mnou
zadrhtim, -eti  zatresu se

124

bol  f. bol; ob boli  pri bolu

zavpijem, zavpiti  vykfiknu

vprašanje  n. otazka

pogled, -eda  m. pohled

obledim, -eti  zblednu

izpustim  pustim; vypustfm, propustim

vzdramim  vzbudim

trezen, -zna, -o  strizlivy

ozrem se  ohlednu se

začudim se  podivim se

sanje F.  plur. sen. sny

pomilovalen, -Ina, -o  utrpny

obžalovanje  n. politovani

nikoli  nikdy

vpijem , vpiti  kričim, volam
vijem, viti  vinu, svijim
trd, -a, -0  tvrdy
kdkoršen  = kakršen  jaky
mir  m. klid, pokoj
povprašujem, -evdti  taži se. vypta-
vam se

stisnjen, -a, ■ o  stisknut; zavren
nem, -a, -o  nčmy
pobledim, -eti = obledim
odpustim  odpustim
nameravam  zamyšlim, hodlam
mudi se  již je čas
dovolim  dovolim

poljub, -uba  m. polibek, hubička
zadnji, -a, -e  zadni; posledni
hvala  f. eh val a; diky
zdrava  t. ostani!
okrenem, -niti se  o brat im, oločim se
vas, -i  f. ves, vesnice
obrnem, -niti  obratim
zamahnem, -niti  zamavnu
pozdrav, -dva  m. pozdrav
izginem, -niti  zmizim
odidem, oditi, odšel  odejdu
ravnam s kom  nakladam, zachazim
s nekym

grozovit, -a, -o  hrozny, ukrutny
za vselej  pro vždy, na vždy
odvrnem, -niti  odvratim
zavržem, zavreči, zavrgel  zavrhnu,
zapudim

! nesrečen, -ena, -o  nešfasten

I

:  brezbožen, -zna, -o  bezbožny
j dete, deteta  n. dite
obesim  obesim, povčsim
j kaznujem, -ovdti  trestam
! popoldne  odpoledne
nazaj  zpatky, na zpatek, dozadu
navaden, -dna, -o  obyčejny
lovski, -a, -O  lovecky, myslivecky
blizu nje  blizko ni
prestrašim  poslrašim, polekam
spominjam se česa  pamatuji se na
neeo

tisti, -a, -o  onen, ten
vkupe = skupaj  spolu
odhajam  odchazim
jemljem, jemati  beru; slovo j.  lou-
I čim se

j pokleknem, -niti  kloknu
denem, deti  dam (neco nekam)
vstanem, vstati  vstanu
predno  drive než

pregovorim  premluvim; promluvim
Ciril  Cyrill
Metod  Melhodej
domača hiša  rodny dflm
nekoliko  nekolik, ponekud
odraslem, odrasti, odrastel  odrostu,
dospeji

ju  je (akk. dualu od on)
ondi  onde, tam
izobrazim  vzdelam
delokrog, -dga  m. p&sobištš
misijonski, -a, -o  missionafsky
carigrajski, -a, -o  cafibradsky

125

poslanstvo  n. poslanstvo; poslani

učen, -ena, -o  učenj

trajam  trvam

patriarh  m. patriarcha

cerkven, -a, -o  cirkevni; kostelni

dostojanstvo  n. dustojenstvi

sveten, -tna, -o  svštskj

del  m. dil, čast

ustvarim  stvorim

namen, -ena  m. učel; iimysl

varujem, -ovati  varuji; strehu

prost, -a, -o  prostj; volny

dohbd, -oda  m. dficbod; pristup, vchod

knežji, -a, -e  knižeci

Henrik  Jindrich

izdaten, -tna, -o  vydatnj

prdtikrdlj  vzdorokrai

vračam  vracim

pričnem, pričeti  počnu

zoper  s akk. proti, oproti

spremljam  provazim

ponarejen, -ena, -o  padšlany

zbegam  pomalu

pri čem da so  na čem jsou; § 30.,
pozn.

neovržen, -zna, -o  nezvratnj
imč, imena  n. j meno
pisava  f. pismo; zpusob psani
ozir  m. ohled; v tem oziru  v tč
pričine

slovnica  f. mluvniee
običen, -čna, -o  obvykly
bodisi  — bodisi  bucTto — budto
oseben, -bna, -o  osobni
lasten, -tna, -o  vlastni
torej  n. toraj  tedy
svetoven, -vna, -o  svčtovj
veljam  stojim, mam cenu; platim,
mžm platnost

zemljepisen, -sna, -o  zemčpisn j
krajeven, vna, -o  mistni

marsikaj  ledaco
grešim  hfešim
napram  s dat. vflči
dosleden, -dna, -o  duslednj
pravičen, -čna, -o  spravedlivj
seznamek, -mka  m. seznam
drugojezičen, -čna, -o  jino-, cizo-
jazyčny

oblika  f. tvar, podoba, forma
j zahteva  f. požadavek
neposreden, -dna, -o  bezprostfedni
| posredovanje  n. prostredkovani, pro-
stfednietvi

i sitnost  f. neprijemnost, potiž; ople-
j tani

prizadevam  zpfisobuji

črkopis, -isa  m. abeceda, pismena

glede  s gen. vzhledem k nečemu

uveljavljam  uplatnuji

izreka  f. vy slo most

zamotan, -a, -o  zamotan, spletitj

poznanje  n. znalost

črka  f. pismeno

spadam  naležim

olikanec, -nca  m. vzdelanec

začuden/je  n. podiv, podiveni, užas;

V z.  ku podivu, na užas
motrilec, -lea  m. pozorovatel
povsem  vesmžs, veskrz
nasproten, -tna, -o  protivnj, opačnj
stališče  n. stanovisko
latinščina  f. latina
grščina  f. rečtina
nikdk, -a, -o  nijakj
zapojem, zapeti  zapeji, zazpivam
bratec, -tca  m. bratfiček
glažek, -žka  m. sklenička (nem. Glas)
nalijem, naliti  naleji
izpijem, izpiti  vypiji
rumen, -ena, -o  žlutj
kolkor = kolikor  kolik, co

126

morate — morete  mužete
sorta  f. sorta, d rali
na. sveti = na s vehi
suša  f. sucho
zibel  f. kolebka

zatisnem , -niti  stisknu, zamhourim,
zavru

ljubček, -čka  m. milaček
zaspim, zaspati  zaspim; usnu
zazibam  ukolebam
penit  f. perut'; zlatih p.  se zlatymi p.
približam se  pfibližim se
slušam = poslušam

rokovnjaški , -a,  -o lupiesky
spretnost  f. obratnost
semenj, -mnja  m. (vyročni) trh
jezdim konja  jedu na koni
pol  pul, na pul

isker, -kra , -o  ohnivy, bujny, 6ily
ženem, gnati  ženu
privezan, -a, -o  pri-, uvazan
poleg  vedle

kobilar , -rja  m. kobylaf
mešetar, -rja  m. dobazovač
izmed  s gen. z, mezi
konjar , -rja  m. kofiar
prijezdim  jizdou na koni dohonim
po ceni  levne, lacino
razgovor  m. rozhovor, rozmluva
trg  m. trh; namžsti
prilično  pomernS

mesten, -tna, -o  mestsky; -a hiša
rad niče, mestsky dflm
namreč  totiž

sramoten, -tna, -o  hanebny, po-
tupny; -tni oder  pranyr
tablica  f. (abulka
tedanji, -a, -e  tehdejši
kazenski, -a, -o  trestni

dngeljček, -čka  m. andžlfček
spavdm  spim, spinkam
: nedolžen, -zna, -o  nevinnv
semkaj  semhle
najprej  nejprve, nejdfive
oznanjujem, -evdti  oznamuji, hla-
sam

bivam  obyvam

mudim se  zdržnji se, meškam, dlim
podelim  podSlim; udelim
snidem, sniti se, sešel  sejdu se
udeleženec, -nca  m. učastnik
grški , -a, -o  recky

10 .

nepoboljšljiv, 4va, -o  nepolepšitelny
za vrstjo  za sebou, po sobe
izpostavim  vystavim; izpostdvljenec
vystaveny

od daleč  z daleka, zdali
ugledam  shlednu, spatrim
prijaham  pfijedu na koni
pelje  = petja  vede
živina  f. dobytek
ogel, ogla  m. uhel, roli
poprimem , poprijeti  podržim
pristopim  pristouplm
tolpa  f. tlupa, dav
neusmiljen , -a, -o  nemilosrdny
sodim  soudim, odsuzuji
zanj — za njega  profl, pro nej
nalašč  naschval
oglasim se  ozvu se
usnjar, -rja  m. koželuh
zbirati se  schazcti se, shromažcTo-
vaii se

razumljiv, -iva, -o  srozumitelny
gospodarim  hospodarim; panuji
grad  (- a , -u)  m. brad, zamek
visokoroden, -dna, -o  vysoce uro-
zeny

127

grof  m. lirabe

okraj, -dja  m. okres, župa

poglavar, -rja  m. pohlavar, velitel

ukažem, ukazati  rozkaži

sled (-a, -ti)  m. stopa

tatinski, -a, -o  zlodejsky

razbojniški, -a, -o  zbojnicky

družba  f. družina

petnajst—  15, trideset  = 30

srebro  n. stfibro

francoski, -a, -o  francouzsky

goldinar, -rja  m. zlaly, zlatka

pride vam  prida vam

zet  m. zet

tast  m. tchan

zaslužim  m. zasloužim; vydelam
obči, -a, -e  obecny
mnenje  n. mineni
ali  ale

nevaren, -rna, -o,  nebezpečny
raznesem, raznesti, raznesel  roznesu
blisk  in. blesk
strahovit, -a, -o  strašlivy
potrdim  potvrdim, ntvrdim
ječarski, -a, -o  žalafni
čuvaj  m. hlidač
stražim  stfežim, strehu
odkoder  odkudž
razkričavam  kriče oznamuji
razglas, -asa  m. vyhlaška
črez — čez  preš, za
hip  m. okamžik
varovanec, -nca  m. svčrenec
prerezan, -a, -o  preriznut
vrv, -i  f. provaz
zvežem, zvezati  svaži, spontam
odtrgam  odtrhnu
obidem, obiti, obšel  obejdu
odjaham  odjedu na koni
umeven, -vna, -o  srozumilelny, po-
ehopitelny

tedaj  tedy; tehdy
pomladanski, -a, -o  jarrn'
prodajam  prodavam
zmešan, -a, -o  smišen; pomaten
zaradi  s gen. pro
veljavnost  f. platnost
prejšnji, -a, -e  dfivžjši, pfedešly
uvedba  f. zavedem'
opasen, -sna, -o  nebezpečny
razbojnik  m. zbojnik
večerja  f. večere

v s edem se  = usedem se  sednu si
hrepenim, -čti  toužim, dychtim
častitljiv, -a, -o  duslojny, velebny
djal = dejal  del
zakaj  nebot
le-td  tohle

resničen, -čna, -o  pravdivy, pravy
med svet  do sveta, svžtem
čvrst, -a, -o  čerstvy, bnjary
vtisek, -ska  m. vtisk, vtišleni
prav tak kot  rovnčž takovf jako
zmeljem, zmleti  semelu
spečem, speči, spekel  upeku
hostija  f. hostie
mašnik  m. knez
nad njo  nad ni
spremenim  pfemenfm, zmenim
! presvet, -a, ■o  presvaty
topol, -ola  (- i ) m. (f.) topol
rajskomil, -a, -o  r8jskomily
ino ----- in
koder  kndyž
njej  ji

priklanjam se  poklofluji se
senčen, -čna, -o  stinny
veja  f. včtev
skrlica  f. skfivanek
izpod  s gen. z-pod s gen.
ti oj  = takoj
navdajam  jimam

128

nižava  f. nižina
višava  f. vyšina
popotnica  f. pocestna
tamkaj  = tam
žvrgolim  šveholim
ni je šibe  neni prutu, ratolesti; § 35.,
pozn. l.ab)

kraj  s gen. na kraji, vedle, u
potok, -uka  m. potok
upognem , -niti  sehnu
napuh  m. pycha
Častim  ctim, uctivam
ampak  nybrž, ale
drsen, -sna, -o  drzy
odgovarjam  odpovidam
Manjam se  klanim se
srebrn, -a, -o  stfibrny
tresem, tresti, tresel  tresu
vstavim  zastavim
gibljem, gibati se  hybu se
jablana  f. jablofi
o bil, -a, -0 = obilen  hojny
jesen  f. jeseft, podzim
dele  c delic

c vela,  = cvetela  kvšlla
rudeč—rdeč  rudy, červeny
sedaj — zdaj  nyni
mnogo prerano  priliš zaby, priliš
časnč, predčasne
zorim, -eti  zraji
zalivam  zalevam
oziram se  ohližim se
okrbg  okolo, kolem
preštevam  prepočitavam
sin (-a, -u)  m. syn
ki nanje — na katere
stavim up  kladu nadeji
smilim se komu  vzbnzuji nšči
soucit, mne je nekomu lilo
počnem, početi  počnu, počinam

vprek  veskrz

razpenjam  roz-, napinam
postelja  f. postel
pokam  pukam, praskam
stokam  stenam

roko del — rokodelec  remeslnik

umetnik  m. umelec

pripekati  salati, brati, pražiti

sevam  živa m

tožen, -sna, -o  žalostivy

glavica  f. hlavieka

visim, -eti  visim

razlegam se  rozleham se

pivka  f. datel

raldr, -rja  m. rolnik

zgodaj  zahy, časne

dom  m. domov

hrup  m. hluk

duh  (- a, -d)  m. duch

romam  putuji

pretekel, - kla, -o  uplynuly, minuly

sedanji, -a, -e  nynejši

zrem  zri m

človeštvo  n. lidstvo

trudapdln, -a, -o  namahavy, perny

siromaštvo  n. chadoba

zmota  f. omyl, blud, poblouzeni

svetel, -tla, -o  svetly, jasny

prihbd, -oda  m. prichod, prijezd

obličje  n. obličej

ki z njega — s katerega

zibelka  f. kolebka

starček, -čka  m. stafec

popoten, -tna, -o  cestovni; -i les  hul

koča  f. chalupa

pozdravim  pozdravim, pri-, uvitam
udan, -a, -o  oddany
oratdr , -rja — ratdr
krvav, -a, -o  krvavy
nestrahovdn , -a, -o  beze strachu

omahnem , -niti  oehabnu
zvestoba  f. vernost
rokovnjač  m. lupiti

j porabim kaj  použiji nečeho
j priložnost  f. pfiležitost
neopažen, -a, -o  nepozorovan

Poznamky ke cvičenim 11.—16.

it.

Nižji, -a, -e  nižši; § 36, 4 a.  — smo se igrali Indijance  hrali jsme
si na Indiany. — najhujši, -a, -e  nejhorši; § 36, 2 a.  — Juppiter to-
nans  Juppiter hromovladce. — lepši, -a, -e  hezči. — grši, -a, -e  o : kli-
vejši; § 36, 2 a.  — posut, -a, -o  posypan; od posujem.  — od mize tlo
mize  od stolu ke stolu. — osramočen, -a, -o  zahariben; od osramotim
dle § 42, 1 c. — pokvarjen, a , o zkažen; od pokvarim  dle § 42, 1 a

— se je slišal klic  bylo slyšeti volani. — v tem , ko  zatim, co. —
goreč, -a, -e  hond; § 40, 1, 6. — kar naenkrat  razem, ibned. —
tleč , -a, -e  doutnajici; od tlim. ■— držeč  drže, -ic; od držim.  — Poljd-
kovka  pani Poljakova. — Rezika  Terezie. — danes teden  ode dneška za
tyden. — ali se kaj veseliš?  viz g 61, 2! —■ materi,  viz § 33, 2!
sranrvali  = sramovali.  —• aV  = ali; ali — ali  zda ■ — ei. — odprt, -a,
-o  otevren; §42,2. — prebila  zažila, vyslala; od prebodeni  n. prebom
prebiti.  — pozabljen  zapomenut; od pozabim  dle § 42, 1 e.

12.

Zabrdnica  pan! Zabrdnikova. — ob istem hipcu  v temže okamžiku.

— Erazem  viz ulohu, odst. treti a cvičeni 13. — dan na dan  den co
den. —■ Zlatorog  zazračny kozel na bore Triglavž se zlatymi parohy. —
Grljdn  v okoli terstskem. — htel — hotel.  — Tomaž Hren  biskup lu-
blafisky od r. 1597 — 1630, kruty pronasledovatel protestantu za protirefor-
mace. — ponj  = po njega  profi, pro neho; § 39, pozn. 4.

13.

Sklenjena  spojena; od sklenem , skleniti, — Tur čin = Turek;  —
vojvodom  (dle mužske deklinace) arcivevoda Ferdinand II. horlive se učastnii
protireformace; — trga nam iz roke  za protireformace byly protestantske-
knihy slovinske lidem nasilim odnimany a v  Lublani verejne spalovany; ■—
ni  = niti  ani; — vame = v mene;  — Vida  nevžrna nevesta inysliveo
Bojana; ten setkav se ve svem žalu na hore Triglavu s čertem v podobe
horskebo myslivce, taže se ho, kdo jest. Gert mu zde vyhybave odpovlda;

— vanjo  = V njo;  — izvoljene  vyvolene; od izvolim.

S k rb i n § e k, Učebnice jaz. slovinsk^ho.

9

leo

14.

Sinoč = sinoči, snoči;  — drug mesec  na druhy mesic, pfišti m.; —
zbogom !— z Bogom !  — da se vidimo  at, kež se uvidime; — naprot  —
naproti ; — ko da bi  jako by; — občutil sem  katolicky knez liči' v do¬
pise papeži rimskemu sve dojmy z cest krajinami slovinskymi; — od sreče
štestim; § 59, 4 b;  — ni moč = ni moči  (inf. od morem ) neni možno,
nelze.

15.

Kakor da jaha  jako by jel; § 63; — to pa to  to ano, to se mi
libi; — ne da bi  aniž by; — gospodarja  panem; § 53, 4.

16.

I. Notranje == Notranjsko, -ega  n. jižni a jihozapadni čast Krajiny; —-
Pegam  jmenuje se ve slovinske narodni pisni a povšsti česky vojevudce
Vitovec ve službe celjskych hrabat v prvni polovici XV. stoleti; — kaj ne?
neni-liž pravda? že ano? — če = hoče ; — mora pustiti trebuh zvunaj
ponevadž je ve Vidni velika drahota.

II. malo in veliko  = mali in veliki ljudje;  — jim je bila huda
za nohti  zajidalo se jim, byli ve velikd tisni; • — kakor se vidi  jak je
videti; — pa je  a hotovo; — bom  totiž premikastil;  — kaj veliko —
mnogo ; — drugo  neco jineho; — ko bi kvišku pogledal  jako by vzhuru
vzhledl = okamžite; — pri hiši  v dome; — od hiše  z domu; — o svetem
telesu  o Božim tčle.

III. je  t. ležal;  — o prvem  prvou ranou; — taki  t. gospodje ; —
osmi dan  zadušni mše sv. osmeho dne po pohrbu; — magister  fika
Krpan misto minister ;  — taka t. stvar, reč;  — magistrovanja  misto
ministrovanja ;  — ne  — ne  ani — ani.

Slovnlcek slovinsko-česky.' j

A.

a  ale, však
adijo  s Bohem
agitator, rja  m. agitator
ako  jestli, -li, zda; -ravno  ač, ačkoliv
ali  anebo, čili, -li, zda; ali-ali (ne)
zda, -li, — čili (nic'; bud —
anebo (ne)

amortizacija  f. amortisaee, umorovant
ampak  nybrž, ale
Andrej  Ondfej

angel j — angel  m. andžl; -ček,
-čka m.  andeličok
angleški, a , o  anglicky
anli  vždyt, preče
apostolski , a , o  apoštolsky
armada  f. armada
Avstrija  f. Rakousko; - ijski, a, o
rakousky

B.

baje  pry

barka  f. korab, lod
bardn  m. baron, svobodny pau
Bavarsko, ega  n. Bavory
bebec, bca  m. hlupak

bedim , eti  bdim
begam  beham

bel, a , o  bily; -im se  belam se
belouška  f. užovka obecna
berač  m. žebrak
berem , brati  čtu

bes  m. d’as; da te b. opali  kyž te
konopište!

besed-a  f. slovo; -ica  f, slovičko,
sluvko

bežim, bežati  bežim, utikam, prchain
biblija  f. bible

birič , iča  m. birič, liredni sluha
bise-r m.  perla; -ren, rna, o  pcrlovv
bitje  n. bylost
bivališče  n. bydlište
biv-am  obyvam, bydlim; - ši, a, e
by valy

blag, a, o  blahy, šleehetny; -6  n.
zboži; -odejen, jna, o  blahodarny;
-oslarijam koga  žehnam nekomu;
-oslovim koga  požehnam nekomu
blazen, zna , o  blaznivy
blesteč, eča, e  tfpytny
blisk  m. blesk; -orna  bleskorychle
bliščim, bliščati se  blyštlm se

‘) Pfizvuk na slabiče piedposledni se neoznačuje, nebyl-li puvodnč na slabiče
jine. (Hi na pf. vzdignem, niti — vzdignem, vzdigniti; kupujem, ovdti=- kupujem,
kupovdti; agitator, rja — agitator, agitatorja; odhod, oda «= odhod, odhodal
Zdanlivč stejnozvučna slova jsou uvedena k vuli rozdilnemu pfizvuku: položim =
položim.

132

blizu  s gen. blizko
bliž-am se  bhzim, približuji se; -nji,
a, e  bližni, blizky
blodim  bloudim

bob-en, bna  m. buben; -nam  bu-
bnuji

bodeč, čča, e  bodavy, pichlavy
bodem,, bosti , bodel  bodu, bodam,
picham

bodisi  bud’ si; b.  — b.  budlo — bud’to
bodbč, oča, e  budouci, nastavajici
Bog, d  m. Buh

bog-dt, ata, o česa  bohaty nžčim,
na nčco; -oslovec, vca  m. boho-
slovec; -oslovje  n. bohoslovi; -si¬
ga,vedi  Buh vi
bojda  pry

boj-eč, eča, e  bazlivy; -evnik  m.
boj ovnik

bojim , bati se  bojim se; b. se za
koga  bojim se o nekoho
boj-išče  n. boj iste; -ujem, evdti se
bojuji

bol, i  f. bol, strast; -dn, bolna,
o  nemočen; -est  f. bolest; -čzen,
zni  f. nemoč
Bolgdr, rja  m. Bulhar
bolim, čti  bolim

bolj  vice, vetši merou; -e = boljše
lepe; -ši, a, e  lepši
bol-nik  m. nemoenf; -nišnica  f.
nemocnice

bos, a, o  bosy; ta je bosa  to neni
pravda, to je vymyšleno
boter, tra  m. kmotr
božičen, čna, o  vanočni
božji, a, e  boži
branje  n. čteni

bra-t  m. brair; -tec, tca  m. bra-
tfiček

bredem, bresti, bredel  bredu

breg  m. breh; hora; imam za -om
mam za lubem

breme, ena  n. brime, bremeno
brez  s gen. bez: -bdšen, sna, o  bez-
božny; - pomemben, bna, o  bez-
vyznamny; -umen, mna, o  bez
rozumu; -uspešen, šna, o  neuspeš-
ny, bezvysledny

bridek, dka, o  bfitky, trpky, hor v, ky
briga/m se za kaj  staram se o neco,
všimam, hledim si nžčeho
brisaika  f. ulčradlo
brišem, brisati  utiram
britev, tve — britva  f. brilva
brivec, vca  m. holič
brusim  brousiin

brzo-jdv, dva  m. telegram; -vlak,
dka  m. rychlovlak
brž  brzy, rycble; -kone  spiše ano
než ne, nejspiše
buditelj  m. buditel, krisitel
bukve, kev f.  plur. kniba
buren , rna, o  bourlivy, hlučny

C

Carigrad  m. Carihrad; carigrajski,
a, 0  cafihradsky
cekin  m. dukat
celo  dokonce, i; -ta  f. celek
cen-a  f. cena; po -i  levne, lacino;
po vsaki -i  za každou cenu; -im
cenim, ctim

cerkev, kve  = cerkva  f. cirkev; ko-
stel

cerkven, a, o  cirkevni; kostelni
cesar, dirja  m. cisar; -ica  f. cisa-
rovna; -ost  f. cisarske Veličenstvo;
-drski, a, o  cisarsky; -drstvo  n.
cisarstvi

cesta  f. silnice; tfida (ulice)
cev, i  f. roura, trubka

cilj  m. cfl
cula  f. uzel, balik
cunja  f. hadr

cvelim  rozplakavam, rmoutim
cvet  m. kvet; -em, cvesti, cvetel  n.
c vel  kvetu; -je  n. kvftf; -ha  f.
kvetina; -lica  f. kvetina

Č

čakam koga  čekam nekoho, na ne-
koho

čaroben, bna , o = čaroven , ona.
0  čarovny

čas  m. čas; ta čas  zatim; - opis ,
isa  m. časopis, noviny
čast , i  f. čest, počest, poeta; -en,
tna, o  čestnf; -im  ctim, uctiv&m;
- itljiv , a , o  dustojny, velebny;
-nik  m. dustojnik
čaša  f. čiše

če  jestli, -li, zdali; -cldlje  čim dale
čednost  f. etnost
čelada  f. pfilba
čeljust  f. čelist

čemeren, rna, o  mrzuty, nevrly
čemu ? k čemu?
cesto  často; češče  častšji
češčen, ena , o  eten, veleben
češki, a , o  česky; Češko, ega  n.
Čechy

Četrt  f. čtvrt

četver  f. čtverospfežnik; kočija v č.

kočar čtverosprežny
čez  n. črez  s akk. preš; za (časove)
čigav — čegdv, a, o?  či?
čimpreje  čim drive, co nejdrive
čist, a, o  čisty; -o  čiste, dočista, na-
dobro

čit-am  čtu; -anje  n. čteni, četba;

-čitelj  m. čtenaf
član — člen  m. člen

člov-ek, eka  m. človek; -eški, a, o
lidsky; -čštvo  n. lidstvo
čoln  m. člun
črep  m. strep
Črešnja  f. trešne

čre-velj , vij a  m. stre vic, bota; - vljdr ,
rja  m. obuvnik, švec
črevo, esa  n. stfevo
črez — čez

črk-a  f. pismeno; -opis, isa  m. pi¬
smena, abeceda

črn, a, o  Černy; -a Vojska  domo-
brana; -ilo  n. inkoust
čuda  ku podivu

čud-en, dna, o  divny, podivny; -ež
m. div, zazrak; -im se  divim se;
-o, esa  n. = čudež
čujem, čuti  slyšim
čustvo  n. cit, počit = čuvstvo  n.
čut  m. cit; -ilo  n. počit; čidlo; -im
citim

čuvaj  m. hlidač, stražce
čuvam  hlidam, strehu; chovam
čvrst, a, o  čerstvv; bujary

D

da že,  aby, kež, at', ano; da le —
samo da  jen když
dajem, dajati  davam
dal-eč  daleko; od d.  z daleka, zdali;
-java  f. dalka; -ji  = jši, a, e
delši, dalši

dan, dne  m. den; po dne{vi)  ve
dne; d. na d.  den co den; svoje
dni  sveho času; vse žive dni  po
cely život; na stare dni  na stara
kolena; -dšnji, a, e  d nežni; - danes
dnes, nyni; -es  dnes
dar, a, u  m. dar; -dvno  ač, ačkoliv
dasi  ač, ačkoliv, preš to, že

134

dav-ek, vka  rn. dan, poplaiek; -i
dnes rano

debel , ela ,  o tlusty, silny; na-o  ve
velikem; -o gledati  vytreštenyma
očima se divati
deblo  n. kmen
deca  f. deti

deček, čka = dečko  m. chlapec,
kluk

dčdina  f. dedictvi
dejem, dejati  dim (= dem)
dek-la  f. služka; -le, eta  n. divka,
devče; -letce  n. devčatko, holčička
= deklica  f.

del  m. dil, čast; -oma  dilem, ča-
stečne

del-am  delam, pracnji; -avec, vca
m. dčlnik

delegacija  f. delegace
del-ež  m. dil; učast; -ežen, zna, o
učasten; -im  dčlim, udeluji; -o  n.
dilo, prače; - okrbg, oga  obor pfi
sobnosti, pusobnost; -ujem, ovdti
delam, jsem činny, pflsobim
denar, rja  m. penize; -en, rna, o
penežni, penežitf; -niča  f. pene-
ženka, pokladna

denem , dejati  dam, položim, složno;
d. koga ob glavo  nekomu hlavu
stiti

des-en, sna, o  pravf; na -i  po
prave strane; -ka  deska, prkno;
-niča  f. pravice
dete, eta  n. dite
devica  f. panna

devljem  = devani  davam, ukladam,
strkam

dež, dežja  in. dešt'
dežel-a  f. zemč; venkov; -en, Ina ,
O  zemsky; -ski, a, -o  zernsky,
svetsky

dežnik  m. deštnik
dihur, rja  m. Ichor
dij-dk  m. študent; -dški, a, o  štu¬
dentska

dim  m. dym, kour

ditj-dčina  f. zver, zvčfina; -dk  m.

divoch; -am  zufim; -i, a, e  divoky
dlaka  f. srst

dno  n. dno; d.  s gen. na dne
dober, bra, o  dobry; do dobra  =
do dobrega  nadobro
dob-iček, čka  m. zisk, vydelek; -im
obdržim, dostaira, naleznu, zastanu
= dobodem, dobom
dobr-odelen, Ina, o  dobročinny; -6t-
nik  m. dobrodinec; -ota  f. dobrota
dogodek, dka,  m. prihoda, udalost
dogovor  m. umluva, ujednani
doh-ajam  dochazim; d. koga  stačim
nekomu v cliuzi, v prači; -bd, oda
m. vehod, vstup

dok-dz, dza  m. dukaz; -džem, -dzati
dokaži; -Idda  f. pfiražka
doklej?  jak dlouho? do kterebo času?
dokler  pokud, dokud; d. ne  dokud
ne, (tak dlouho,) až
dokdd ? až kam?
dol  dolfi; -etim, čti  stihnu
dolg, d  m. dluh

dolg, a, o  dlouhy; -opetec, tca  m.

dlouhonohy človčk
doli  dole, dolft

dol-ina  f. dolina, udoli; -očim  usta¬
novim, určim

dolž-dn — dolžen, žna, o  dlužen,
povinen; -im koga česa  vinim.
obvinuji nekoho z nečeho; -nosi  f.
povinnost

dom  m. dum, domov, rodina; -d
doma; -dč, dča, e  domači, vlastni;
domača hiša  rodny dflm; -ačin

m. domorodec; -d v, -u  domu; -ovina
f. domovina, vlast; -ovje  n. domov,
vlast

dopust  m. dovolena
dosežem , - seči , -segel kaj  dosabnu
nščeho

dosihddb  dosud, dosavad
dosleden, dna , o  dusledny
doslej — dosihddb
dospem  dospčji, prijdu, pfijedu
dostikrat  nejednou, zhusta
dostojanstvo  n. dustojenstvi, hodnost
dotod  až sem
dovolim  dovolim

dov-blj  dosti; - oljen , Ijna, o  dosta-
tečny

drage  c m. drahoušek
dragocen, ena , o  drahoeenny
dražimo  draždim

dremam  — dremljem  drimarn, dri-
mu; dremlje se mi  chce se mi
spati

drevi  dnes večer

drev-je  n. stromovi; -d, esa  n. strom
drgnem , niti  drhnu, tru
droben, bna, o  drobny; na-o v  ma¬
lem

drobiž  m. drobotina; drobne penize
drug  m. druh

drug , a, O  druhy, jiny, ostatni; -a'c(e)
jinak, jindy; -id po druhe; za druhe;
-je  jinde; -od  jinudy; od drugod
odjinud; -ojeziden, dna, o  jino-
jazyčny

druš-dina  f. společnost; -tvo  n. druž-
stvo, spolek

druž-ba  f. družina, společnost; -ica
f. družka; -ina  f. čeled’, čeladka,
služebnictvo

drvar, rja  m. drevaf, drvošlep
drsen, sna, o  drzy, smžly

držaj  m. držadlo, rukovet
drža-va  f. država, stat; -ven, vna,
o  sta trii, rišsky; -vljdn, dna  m.
stalni občan

držim, držati  držim, dodržuji; cesta
-i  silnice vede

duh, a, d  m. duch; -oven, vna, o
duchovni, knežsky; -dvnik  m. du-
chovni, knez; -dvski, a, o — du¬
hoven, vna, o

Dunaj  m. Viden; -dan  m. Videnan
dunajski, a , o  vidensky
duri  f. plur. dvere
duš-a  f. duše; -ek, ška  m. doušek;
pruehod

dvajsetleten, tna, o  dvacetilety
dvakraten, tna, o  dvakratny
dvig  m. vvzdviženi, vybrani; -am
zdviham; -nem, niti  zdvihnu; do-
sadim nčkam

dvo-jen, jna, o  dvojity, dvojnasobny;
-jina  f. polovina

dvom  m. pochybnost; -im nad dim
pochybuji o nečem
dvor  m. dvur; -dna  f. dvorana, sine,
sal; -en, rna, o  dvorni; -išče  n.
dvfir, nadvofi

dvotiren, rna, o  dvoukolejny

E

eden, ena, eno  j eden
edin, a, o  jediny, samojediny
enak, a, o  stejny; -oprdvnost  f.
rovnopravnost

en-krat  jedenkrat, jednou; -dten, tna,
ojednolny; -oteren, rna, o  jcdno-
duchy

F

fant  m. jinoch, mladik; -id, ida  m.
chlapec, kluk

francoski, a, o  francouzsky
Francosko, ega  n. Francie

G

gabi se komu kaj  štiti se nekdo
nečeho

ganem , niti se  hnu se
garderoba  f. garderoba
gasilec , Ica  m. hasič
gaz, i  f. cesta snehem
general  m. general
genljiv, iva, O  dojemny
geograf  m. geograf, zemčpisec
gibljem  — gibam  hybu, hybam
gimnd-zija  f. gymnasium; -zijec,
jca  m. gymnasista
ginjenost  f. pohnuti, dojeti
glad, a, u  m. hlad
glas, a, u  m. hlas; -bilo  n. = svi-
ralo  n.; -en, sna, o  hlasity; -im se
znim

glav-a  f. hlava; -ica  f. hlavička;

-niča  f. jistina, kapital
glažek, žka  in. skl eni ee, sklenička
gledal-ec, Ica  m. divak; -išče  n.

divadlo; -iški, a, o  divadelm'
gled-am koga  bledim, divam se na
nekoho; -e  s gen. vzhledem k, stran,
co do; -im  = gledam ; glej  hlecT,
viz ; glej ga no  podivej se na nčj!
glob-ina  f. hlubina; -bk, dka, o  hlu-
boky

gluh, a, o  hluchv
gnetem, gnesti, gnetel  hnetu, ma¬
čkam; g. se  mačkam, tlačim se
gnev  m. hnčv
gnojišče  n. hnojišle
goba  f. houba

god  m. jmeniny; po -u  vhod; -ba  f.
hudba

godem, gosti, godel  hudu, liraji

godi se kaj  deje se neco; g. se mi
vede, dan se mi

godrnjam čez kaj  bručim, nafikam
na neco

goljufija  f. podvod
golob  m. holub

gomila  f. mohyla, hromada; gnojna
g.  hnojište

gonim  honim; g. meh  foukam (v ko-
varne)

gor  nahoru; -e, -i  nahore
gorečnost  f. horoucnost, vroucnost
gor-ek, rka, o  horky; -im, eti  ho-
rim; -je  n. hore; -je!  bčda! -nji
a, e  bofeni, horejči; -nji hrami
hofeni mistnosti, komnaty domu
gos, i  f. husa; -li  f. plur, housle;
-pd  f. pani; -pica  f. slečinka;
-pod  m. pan; -poda i.  panstvo
gospodar, rja  m. hospodaf, pan;
-im  hospodafim, panuji; -ski, a, O
bospodarsky

gospod-ična  f. slečna; -injim  ho¬
spodafim (o ženskč), vedu domač¬
nost; Gospodov, a, o  Pan e; -ujem,
ovali  panuji, vladnu
gospo-ska  f. urady; -ski, a, o  pansky
gost  m. host

gost, a, o  hustf; -ilna  f. hostines;
-ilničar, rja  m. hostinsky; -ilniški,
a, O  hostinsky, restauračni; -je  n.
hostina; v -je  na hostinu; -oljuben,
Ima, o  pohostinny
gošča  f. houšt’

gotbv, dva, o  hotov; -ojistč, zajistč
goved-ina  f. hovšzi maso; -o  n, ho-
vado, dobytče

govor  m. hovor, reč, mluva; -ica f.
hovor, mluva; -im  hovofim, mlu-
vim; govornik  m. fečnik
gozd, a, v  m. hvozd, los

grablje, belj  f. plur. hrabS
grad, a, u  m. brad, zamek; -tč,
-iča  m. zameček; -im  hradim, bu-
duji; -nja  f. stavba
grah  m. hrach

graj-a  f. hraze; -ščdk  m. zamecky
pan = graščak  m.
grd, a, O  ošklivy, ohyzdny; da bi
bilo grdo  až hrfiza; grdo gledam
koga  mračim se na nekoho; -in
m. ošklivy, nestyda
gred a  f. zakon; -e  ceston, na cestž
greh  m. hneh

grem, iti, šel  jdu; gre  slnši, naleži,
patri'; gre mi trdo  vede se mi zle;
gre  [se] za kaj  jde, beži, jedna
se o neco

grenek, nka, o  horky
greš-im  hrešim; -nik  m. hfišnik
greva me  lituji, pykam
Grk  m. Rek

grlo  n. hrdlo; na vse g.  z plna
hrdla

grm  m. ker; -dda  f. hranice, hro-
mada

grob, a, o  veliky, skvostny, nadherny
grof  m. hrabž; -iea  f., -inja  f. hra-
benka; -ija  f. hrabslvi
grohbt, ota  m. rehot, hlasity smich
groz-a ; f. brfiza; g. me je česa  hruza
me jima z nečeho; -en, zna, o
hrozny; -im  hrozim, vyhrožnji; -ovit,
a, o  hrozny, ukrutnj'
grš-čina  f. refitina; -ki, a, o  recky

H

h  = k  s dat.
harmonika  f. harmonika
hči, hčere  f. dcera
Henrik  Jindfich
heroj  rn. heros

137

hip  m. okamžik; -oma  okamžite; -ec,
pca  m. okamžik

hiš-a  f. chyže, dum, pokoj, sednice;
-en, sna, o  domovni, domači;
-iea  f. domek

hit-im, eti  kvapim, specham; -er,
tra, o  rychly

hladim  ohladim, ochlazuji
hlapec, pca  m. čeledin
hočem, hoteti  chci; hoče se mi česa
chce se mi neco, bažim, toužim
po nščem

hod, d  chdze, cesta
hoja  f. chuze

host-a  f. hvozd, les; -ija  f. hostie
hote  schvalne

hraber, bra, o  clirabry, udatny
liram  m. ddm, stavenf, budova
hranil-en, Ina, o  sporitelni; -niča
f. sporitelna

hrbet, hrbta  m. hrbet, zada
hrepen-enje n. dychteni, touha, tožba;

-im, eti  dychtim, toožim
hrib  m. pahorek, vrch; -ček, čka  m.
— -ec, bca  m. pahoreček, vrSek ;
- oldzec, zca  m. turista; -dvje  n.
pahorkatina

hrum  m. = hrup  m. hluk
hrust  m. silak

Hrvaška  f. = Hrvaško, ega  n.
Charvatsko

hud, a, o  zly; -o me ima  nadmiru
toužim; -oben, bna , o  zly, zlo-
myslny; -obija  f. zly skutek, zlo-
myslnost, špatnost; -ujem, ovdti
se nad kom  zlobirn, horšim se na
nekoho

hvala  f. chvala, diky; lepa h.  de-
lcuji pekne; na -o priti  hoditi sei
prospeti

138

I.

ideal  m. ideal
ideja  f. idea
ideni — grem

igr-ača  f. hračka; -dj e  hrave; - dlec ,
lea  m. hrač, herec; -dm  hraji;
-dm se  hraji si; -išče  n. hrište
ilirizem , zma  m. illyrismus
ime, ena  n. jmeno; i. mi je  jme-
nuji se-,-niten, tna, o  znamenity,
vzaeny; -nitno se mi zdi kaj
zakladam si na nečem; -najem,
ovdti  jmenuji; -tje  n. j meni, ma-
jetek
in  a, i
inače  j mak

inozem - ec, mca  m. cizozemcc;

-stvo  n. cizozemsko
isker, kra, o  obnivy, čily
iskren, a , o  vrouci, snažny
isti, a, o  tentyž, tyž
iščem, iskati  hledam
iz  s gen. z, ze

iz-berem, -brati  vyberu, vy volim;
-hiram  vybfram

izbosi se konj  kun ztra.li podkovu
izda-jalec, lea  m. zradcc; -jstvo  n.

zrada; -ten, tna, o  vydatny
izdrem  = izderem , izdreti  vylrhnu,
vytabnu

izdobra — zdobra  po dobrem
izginem, niti  vyhynu, zmizim
izgled, eda  m. pfiklad
izgnanec, nca  m. vyhnanec
izgo-tovim  zhotovim; -varjam  vy-
slovuji; -vdrjam se  vymlouvam
se; -vortm  vyslovim; -vorini se
vymluvim, omluvim se
izgrda = zgrda  po zlem
izgubim  zlratim
izhajam  vychazim

izhuda  = zhuda  po zlem
izidem, iziti, izšel  vyjdu
izjokam se  vyplakam se-
: izključno  vylučne, vyhradne
izkoriščam  využitkuji
izlepa —zlepa  po dobrem
izmed  s gen. z, ze
izmislim  vymysh'm; i. se  vpravim
se do postaveni
izmolim  pomodlfm se
iznad  viz §51!

izne-bim se česa  zbavim, zhostim
se nečeho; -nddim  prekvapira
izobra-zim  vzdelam; -zen, a, o
vzdelany; -žujem, evdti  vzdčla-
vam

izogibljem se = izogibam se česa
n. čemu  vvhybam se nečemu
izpijem, -piti  vypiji
izpod  vi l  § 51! z-pod
izpostavim  vysLavim, vysadim
izpol-nim  vy-, splnim; -njujem,
evdti  vy-, sphluji, konam
izpoved  f. vypovecf
izpovem , -veduti se  vyzpovidam se
izprašujem , evdti  s akk, vyptavdm
so nekoho

izpraznim  vyprazdnim
izpred  viz § 51!
izpregovorim  promluvim
izpreh-ajam se  prochazim se; -od,
oda  m. prochazka
izpreletim, eti  pojmu, proniknu
izpreme-mba  f. premena, ztnena;

-nim  pre-, prornčnim, zmenim
izpričevalo  n. vysvedčcni
izpridim  zkazim

izprozim  V pohyb uvedu; i. puško
vysLfelim z pušky
izprva  zprvu

izpustim  vy-, propuslim; \ynecharn

139

izražam  vyjadfuji; i. se  jevim se
izrečeni, -reči, -rekel  vyfknu, vy-
slovim

izreka  f. v^slovnost
izročim  doručim, odevzdam, svefim
izseljenec, n ca  m. vystehovalec
iztrebim  vytribim, vyčistim; vyndam
izujem, isuti  z n ji

izumim — izumem  vymyslim, vy-
naleznu

izvem, -vedeti  zvim, dovim se, do-
vidam se

izviram  vyveram, pryštim se, po-
cbazim

izvlečem, -vleči, -vlekel  vyvleku, vy-
tahnu

izvolim  vyvolim, zvolim
izvzamem, -vzeti  vyjmu
izza  s gen. viz § 51!
izženem, -gnati  vyženu, vypudim

J

jdb-lana  f. jablon; -olko  n. jablko
jahač  m. jezdec

jaham {konja)  jedu, jezdim na koni
jajce  n. vejee

jak, a, O  silny; -O  velmi, tuze
javnem, jeti  jmu se
janec, nca  m. kozlik
Janez  Jan

jasli  f. plur. jesle, žlab
javen, vna, o  zjevny, vefejny
ječarski, a, o  žalafni
jed, i  f. jidlo; -ndkost  f. stejnost,
rovnost, podobnost; -ro  n. jadro
jeklen, a , o  ocelovy
jem, jesti, jedel  jtm
jemljem, jemati  beru; j. slovo  lou-
Sim se

jesen  f. jesen, podzim; -z na p.; -ski,
a, o  podzimni

jez-a  f. hnev, vztek, zlost; -dim —
jaham\ -ičen, ena, o  hubaty;
-ik, ika  in. jazyk, reč; -im se
nad kom, na koga  zlobfm, hnž-
vam se na nekoho; -i me  mrzi,
zlobi me

jok  m. plač; -am se = jočem se
plači

jug  m. jih; -oslovanski, a, o  jiho-
slovansky

juncih  m. jonak, hrdina, bohalyr
jut-re, -ri  zitra; -ro  n. jitro
juž-en , zna, o  jižni; -ina  f. obed;
mala -ina  svačina

K

kadar — kedar  když
kaj ? co? k. ne?  neni-liž pravda? že
ano? k. še!  kde pak! -pada  arci;
-ti  nebot'

kak, a, o  jaky, nejaky; -d?  jak?
-or  jakož, jako; -or da, -or da
bi  jako by; -oršen, sna, o  =
-ršen, šna o  jaky (rel.), nejaky;
-šen? šna? o?  jaky?
ka-li ?  snad ? asi ?
kalim  kalim

kamen  m. kamen; -ček, čka  m. ka-
menek; -it, a, 0  kamenny, kame-
naty; -je  n. = kamenje  n. kameni
kamor  kamž, kam
kanem, niti  kanu
kant  m. mizina
kapelnik  m. kapelnik
kaplja  f. kapka, krdpej
kar  což, co; velmi; od te doby, co;
k.  (naenkrat ) hned, razem, zne-
nadani
kaša  f. kaše

kateri, a, o  — kteri, a, o  klery

140

kaz-en, sni  f. trest, pokuta; -ensici,
a, o  trestnf; -nujetn, ovdti  tre-
stam

kažem, kazati  ukazuji; k. se  je v im
se; kaže mi kaj storiti  je mi
radno, zahodno, zbyva mi neco
učinili

kdaj?  kdy?
kedar  — kadar  kdvž
kedo ? — kdo ?

ker  protože, ponevadž, jelikož, ježto
kesam  se česa  lituji, pykam nččeho
ki  jenž, jež, již, co=jenž atd.
kij  m. palice
kimam  kyvam

kisel , sla, o  kysely; -o se držim
delam kysely obličej
kit-a  f. cop; sval; -nat, a, o  sval-
naty

kje?  kde?

kladvo  n. = kladivo  n. kladivo
klanjam  klanim, klonlm
klavern, a, o  zkormouceny
klečim, klečati  klečim
klepljem, klepati  n. klepati  kle-

piim

klešče  f. plur. kleštš

klet, i  f. sklep

klic  m. volani, vykrik

kličem, klicati  volam

klijem, kliti  kličim, pučim

klju-b  s dat. preš, vzdor; -cm. klič;

-ka  f. klika; -se, eta  n. klisna
klobuk  m. klobouk
klop , i  f. lavice, škamna; -ica f.  la-
vička

kmalu  brzy, v brzku, hned, malem;

k. potem  nedlouho, brzy nato
kmečki , a, o'— kmetski, a, o  selsky
kmet  m. sedlak, rolnik; na -ih  na
venkovč; s -OV  s venkova

kne-ginja  f. knežna; -s m. kniže;
-ževič  m. knižeci syn, princ; -žji,
a,  e knižeci; -žnja  f. knežna
knji-ga  f. kniha; -zeven, vna, o  spi-
sovny, literarni

ko  když, až, jako, nežli, leda; ko bi
kdyby, jako by; več ko  čim vice;
manjši ko  čim menši
kobil-a  f. kobyla; -ar, rja  m. ko-
bylar; -ica  f. kobylka
koč-a  f. chalupa; -ija  f. kočar; -ijdž
m. koči

kod?  kudy? -er  kndyž, kudy
koj = takoj  hned
ko ji, a, e — kateri, a, o
kokoš  f. slepice
koledar , rja  m. kalendar
kolik, a, o — kolikšen , sna, o  jak
veliky, kolikaty; -o?  kolik?
kol-nem, kleti  s akk. kinu nekomu;
-d, -esa  n. kolo; -a  n. plur. vfiz;
-odvor, ora  m. nadraži
komaj  sotva, stezi
komandiram  komandirji
kon-čdm  do-, u-, skončim; -čen,
čna, o  konečny; -čnik  m. konec,
hrot; -ec, nca  m. konec; po koncu
vzh&ru; -ec  s gen. na konci
konj m.,  kufi; -dk  m. konirna; -dr,
rja  m. konaf; -\č, iča  m. koniček
= -iček, čka  m.

kop-ališče  n. lažne; -ito  n. kopyto;

-rnim, eti  dychtlm; -im  m. kapoun
korak  m. krok; -am  kračim
koristen, tna, o  užitečnf, prospešny
Koroško, ega  n. Korutany
kos  m. kus; k.  adj. nesklonne: ro-
ven silou; k. sem komu  roven
j sem silou nčkomu; sem k. =
morem; -ec, sca  m. sekač; -ma¬
lim  neslušnč mluvlm

141

kost , i  f. kost; -anj, dnja  m. kaštan
koš-ara  f. košik; -at. dta, o  košaty;

-trim  m. beran
kot  jako, jakožto, nežli
kovač  m. kovar; -niča  f. kovarna
kovčeg, ega  m. kufr
kovina  f. kov

koz-a  f. koza; divja k.  kamzik; -dr-
6ek, čka  m. poharek; -drec, rca
m. pohar; -ji, a , 6 kozi
koža  f. kfiže
krača  f. kyta, šunka
kraj  m. kraj, krajina, končina, mlsto;
strecha (u klobouku); k.  s gen.
na kraji, vedle, u; - even , vna, o
mlstnl

kralj  m. kral; -estvo  n. = -evina  1.

kralovstvl; -evski, a, -O  kralovsky
kranjski, a, o  kransky, krajinsky
Kranjsko, ega  n. Krajina, Kronsko
krasdn  = krasen, sna, o  krasny
krasota  f. krasa

kratkočasim se  kratim si chvili,
bavlm se

krč-evit, a, o  kfečovity; -im se
zdraham, zpččuji se; -mdr, rja
m. krčmar, hostinsky; -marica  1 .
hostinska

krepak  = krepek, pka, o  kfepky,
siiny

kresilen, Ina , o  kresacl; -a goba
zapalovacl hubka
krešem, kresati  krešam
kri, krvi  f. krev

kri-čim, kričati  kričim; -k  m. krik;
-pije: na vse -pije  všl silou;
-stjdn  m. kresfan

kriv, a, o  kfivy; vinen; k. česa
vinen nččeho, nččlm; po  -emkfivč,
nepravem; -da  f. krivda, vina;
-ica  f. krivda, bezpravi; po -id

nepravem; -ičnik  m. nespravedlivy;
-Overski, a, O  bludny, kaclrsky
križ  m. križ; -mn  križem; -ec, žca

m. krlžek; -ev, a, O  krlžovy
krog m.  kruh; k.  s gen. okolo; k.

in k.  kolkolem, kolem do kola
krojač  m. krejčl
krona  f. koruna; -m  korunuji
kropilnica  f. kropenka
| krotim  krotim

krst  m. krest; živ k.  živa duše; -ni,
a, o  krestnl

krščan-ski, a, o  kresfansky; -stvo

n. krestanstvl

krulim,  chleb; -ek, likam,  chlebl-

ček

krv-dv , a, o  krvavy; - oločen , čna,
O  krvelačny, krvežlznivy
kuha  f. varen!; -m  varim; -rica  1 .

kucharka; kuhinja  f. kuchynč
kujem, kovati  kuji
kulisa  f. kulisa
kulturen, rna, o  kulturni
kup  m. kupa, hromada; -čija  f. ku~
pectvl, obchod; po -čiji  za ob-
chodem, na obehodnl ceslu (e),
-čujem, evdti  obchoduji; -im
kouplm

kur-im  topim; -java  f. palivo; -ji,
a, e  kuri

kvečjemu  nanejvyše
kvišku  do vyšky, vzhuru

L

ladja  f. lod’, korab
lah-ek, hka, o  lehky, snadny; -ko
noč!  dobrou noc! -komiseln, a,
O  lehkomyslny
lajam  stekam

lak-et, kta  m. loket; -ota, \.  lačnost,
hlad

142

lan-i  Ioni; - ski , a, o  lonsky
las, a, u  m. vlas; -dm  taham za vlasy
lasi, i  f. vlastnictvf, majetek; -en,
tna, o  vlastni; -im si  privlast-
ftuji si; -nik  m. vlastnik, majitel
latin-ski, a, o,  latinsky; -so ina  f.
latina

lazim  plazim se, pližim se, lezu
laž, i  f. lež; -etn, lagati  lžu
le  jen, pouze, toliko
lej — glej, lej te — glejte-, lej si no\
tak se na to podivej!
lenoba  f. lenivost

lep , a, O  hezky, pekny; -dk  m. vy-
vešek, plakat

les, a, d  m. drevo, les; -en, a, o
dreveny; -tva  f. febrik
le-td, le-td  = ta-le, to-le  lenhle,
tohle

let-en, tna, o  ročni; -im, eti  le¬
tim, bežim; -o n. rok; čez -o in
dan  po letecb; ob -u  po roče;
po -u, -i  v lete
lev, leva  m. lev

lev, a, O  levv; na -i  po leve strane;

-{ca  f. levice, leva ruka
lezem , lesti  lezu
lež-e  [v] leže; -im, ati  ležim
lijem, liti  leji; lasje lija  vlasy sply-
vaji

lipovina  t. lipove drevo
literaren, rna, o  literarni
ljub , a, o  mily; -ček, vka  m. mi-
laček, kochanek; -esen, sni  f.
laska; -dsnipdln laskyplny; - ezniv,
iva, o s kom  laskavy, pfivžtivy
k nekomu; -ica  f. milenka; -im
miluji; -i se mi  chce se mi, je
mi libo

Ljubljana  t. Lublafi; ljubljanski,
a, o  lublansky

Ljudevit  Ludvik

ljud-je  lide; -stvo  n. lid, narod

ljut, a, o  lity

logar, rja  m. lesnik

lomim  lamu

topim  placnu; bes te lopi!  hrom
te tuk!

lotim se česa  dam, pustim se do
nečeho
luža  f. louže

lov-ec, vca  m. lovec, myslivec; divji

l.  pytlak; -im  lovim, chytam; ski,
a, o  lovecky, mysliveeky

luč, i  f. svetlo
luknja  f. dira, otvor

M

mačeha  f. macecha
mačka  f. kočka

mah, a, u  m. mech; -atu jo  ženu
se, ubiram se (rychle); -oma  oka-
mžite, razem
majhen, hna, o  maly
mokar  trebas

mal-enkost  f. maličkost; -ih  m. bfi-
žek, modla; - ojeden, dna, o  kdo
malo ji; -one ■ bezmala; -opridneš

m. ničema, dareba
mamica  f. mamička, matinka
manj  mene; -ka kaj  n. česa  schazi

neco, nedosttiva se nečeho
mar  snad; radeji; kaj mi je to m.?
co je mi do toho ? m. mi je česa,
za kaj  je mi do nečeho, dbam
nečeho, na neco; -ec, rca  m.
brezen

Marko  m. Marek

marljiv, iva, o  dbaly, pilny, snaživy
mdrsi-kdj  ledaco; -kak, a, o  leda-
jaky; - kateri, a, o  ledaktery, ne-
jeden; -kdo  leda-, leckdo

143

maršal  m. maršalek
maš-a  f. mše; -nik  m. knez
materin , a , o  matčin
Matevžek  Mateji ček
mati, ere  f. mali, matka
Matija  Matyaš
mavrica  f. duha

mečem, mčtati  s akk. metam, ha-
zim nečim

med  s akk. a instr. mezi; -tem ko
zalim, co; kdežto; -ved, eda  m.
medved
megla  f. mlha

meh  m. mžch; -ek, lika, o  mekky
mej-a  f. meze, hranice; -de  m. po-
mezni stražnik
meljem, mleti  melu (i)
men-da  snad, asi; -ica  f. smenka;
-Ih, iha  m. mnich; -išič  m. mni-
šek; -im  minim, myslim; -im se
zmiiiuji se, mluvim; -im se za
kaj  všimam si nččeho, dbam na
neco

merim  mefim; mirim
mes-dr, rja  m. feznik; -arica  f.
reznice; palice, sekera (k poraženi
dobvtka); -ec  m. mosic; -ec dni
cely mesic; -o' n. maso; -ten, tna,
o  mestsky; -tna hiša  radnice; -to
n. mesto; misto; -toma  misty;
-to  s gen. misto, na mistč
meš-am  mišim, micham; -čim, dna
m. rnčšfan; -etar, rja  m. doha-
zovač

met-er, tra  m. metr; -ulj  m. motyl
migam  kyvam, kynu
mika me kaj  laka, vabi, zajima me
neco

milijon  m. million
milo neha  šire nebe

miloščina  f. almužna

■mimo  s gen. mimo, kolem, okolo;

-grede  mimochodem
min-em, niti  minu, uplynu; -ister,
tra  m. ministr

mir, a, u  m. mir, klid, pokoj; -en,
rna, o  klidny; -oven, vna, o  viz
pogajanje; -ujem , ovdti  zacho-
vavam mir, klid

mis-el, sli  f. mysl, myšlenka, umysl;
m. me je  zamfšlim, mam vumyslu;
-ijdnski, a, o  missionafsky
miz-a  f. stiil; -dr, rja  m. truhlar;
-ica  f. stolek

mlad-enič  m. mladenec, mladik, ji-
noch; -ost  f. mladost, mladi
mlen, a, o — mlet, a , o  umlely
mnenje  n. mineni, nahled
množica  f. množslvi, dav, zastup
moč, i  f. moc, sila; ni m.  nelze,
neni možne; viz morem!
močan — močen, čna, o  silny
moder, dra, O  modry; moudry
modrost  f. moudrost
mogoč, dča, e  možny; -en, čna, o
mocny, mohutny

moj, a, e  muj; -ster, tram.  mistr;

-ster-skaza  bfidil, packar
moka  f. mouka

J mol-če  mlčky; -čim, molčati  mlčim;
-čljivost  f. mlčenlivosl; -im  s akk.
modlim se k nčkomu; - itev. tve  f.
= itva  f. modlitba; -k  m. mlčeni
moram  musim
Moravsko, ega  n. Morava
mor-da  snad; -em, moči, mogel
mohu; ni mi moči  nelze mi, ne-
mohu; -im  morim; vraždim; -itev,
tve  f. vražda, vraždeni; -nar, rja
m. namofnik, plaveč, lodnik
most, a, u  m. mos-t

144

moš-ki, a, o  mužsky, zmužily; -nja
f. mčšec; -njiček, čka  m. maly
mesec, vaček

motoglav, dva, o  zavratny, poma-
teny

motrilec, lea  m. pozorovatel
mož, d  m. muž; -ak  m. statny maž;
-im  vdavam

mravlj-a  f. m ra venec; - inčji, a, e
mravenči; -išče  n. mravenište
mrazim  osočuji
mreža  f. mfiže, sit’
mučenica  f. mučednice
mudim  zdržuji, namaham; m. se
zdržuji se, meškam, dlim; mudi
se  již je čas; mudi se mi  spč-
cham, pospicham
muha  f. moucha

N

na! nate!  na! nate! tu maž, male!
način, ina  m. zpfisob
nad  s akk. a instr. nad
ndd-ejem, ejati se  nadeji se; -enj
= nad njega', -ležen, zna, o
obtižny, doterny; -loga  f. souženi,
trampota; -omeščam  nahrazuji;
-stropje  n. patro, poschodi; -voj¬
voda  m. arcivevoda, -kniže; -zor¬
nih  m. dozorce, inšpektor; -zo-
rujem, ovali kaj  doziram, do-
hližim na neco

naenkrat  najednou, současne, ra-
zem

nag-ibam, ibljem  nahybam, ponou-
kam; -nem, niti se  nahnu se;
-ovorim  oslovim; -rmddim  na-
hromadim, nakupim
nahajam  nachazim, nalezam
naj  at, nechf, aby; -dem, najti , na-
sel  najdu; -emnina  t. najemne;

-in, a, o,  naš, nas dvou; -poprej
nejdrive; -prej  nejdfive, nejprve
— najprvo', -več  nejvice
nak-ljučje  n. nahoda; -ovalo  n. ko-
vadlina

nal-ahko  zlehka; -dšč  naschval,
schvalne; - {jem, -iti  naleji; -ožim
naložim

nam-akam  namačim; -en, ena  m.
učel, umysl; -čnjam  zamyšlim,
chystam; -erdvam  zamyšlim, hod-
lam; -esto  s gen. na mistč, inislo;
-reč  totiž, nebot

nap-dd, dda  m. napadeni, prepad,
-eni; -ddem, -dsti, -ddel  na-, pfe-
padnu; -etost  f. napeti; -nem,-eti
napnn; -dlnim  naplnim; -otim se
vydam se na cestu; -otje  n. pre-
kažka v cestč
naprdm  s dat. vuči
naprav-a  f. za-, zfizeni; -im  uči-
nim, udšlam; -Ijam  zarizuji, chy-
stam

naprej  napred, vpred, ku pfedu, dale
naprežem, -preči, -pregel  zaprahnu
napiih, uha  m. pycha, nadutost
naraščam  vzriistam, pfibyva mno
nara-va  f. priroda; -ven, vna, a
prirodni, prirozeny; -vndst  rovnou,
primo; -zen  od sebe
nare-čje  n. nafeči; -dim  udelam
naro-be  naruby, naopak; -čim  nari-
dim, objednam; -čje  n. naručr
ndrod-en, dna, o  narodni; -im se
narodim, zrodim se; -njdk  m. vla-
stenec

nasadim  nasazim
nase  = na sebe

nas elišče  n. osada; -dim  nasytim
nasled-nica  f. nastupkyne; -nik  m.
naslednik, nastupce

145

naslonim  opru

naslov, dva  m. nazev, titul, adressa
nasmeh  m. usmžv; -nem, niti se
usmeji se = nasmejem  n. nasme-
jam , nasmejati se
nasprot-en, tna, o  protivny, opačnv,
protejši; -i = naproti; -nik  m.
prolivnfk, odpurce

nastan-ek, nka  m. povstanl, vznik;
-em, nastati  nastanu, povstanu,
vzniknu

nastezdj  dokoran
nastopim  na-, vystouplm
natak-ar, rja  m. čišnlk, sklepnik;
-arica  f. čišnice, sklepnice; -nem,
niti  naplchnu; nasadim
nategnem, niti  natahnu, vytahnu
nato  nato; -vorim  naložim, nakupim
natura  f. natura

navad a  f. zvyk, obyeej; -en, dna ,
o  obyčejny, obvykly; -im se česa
zvyknu, privyknu nečemu
nav-dajam  j imam; - dušen, a, o
nadšeny; -eličam se česa  nabažlm
se čeho, omrzl me neco; -Idšč  =
nalašč; -žlic = kljub
nazaj  zpatky, nazpšt
naznanjam  oznamuji, sdeluji
neb-esa  n. plur. nebe (bydlište bla-
ženych); - eški , a , 0  nebesky; -d
n. nebe, obloha
■nečak  m. synovec
ned-avno tega  pred nedavnem; -elja
f. nedele; - eljski , a, 0  nedelnf;
- dlžen, zna, o  rievinen; -ostdje
Česa  nedostava se nččeho
neenkrat  nejednou
nego  než, nežli
nehote  = nehdtoma  bezdeky
nek-aj  neco, cosi, nekolik, ponekud;
-am  nekam; jaksi; -ateri, a, o

Skrbinšek, Učebnice jaz. slovinsk6ho.

nektery; -daj  nekdy, kdysi, jednou;
-ddnji, a, e  byvaly; -do  nekdo,
kdosi; eddnji , a, e  — -ddnji,

a, e; -i, a, o  kterysi, jakysi;
-i  pry; -oliko  nekolik
nem, a, o  nemy; - dren , rna, o  ne-
dba!y

Nemec , mca  m. Nemec
nem-iren, rna , o  neklidny, nepo-
kojny; ški , a , 0  nemecky
nend-doma  nenadale, z nenadani;
- vdden , dna, o  neobyčejny, ne-
obvykly

neo-mejen, ena, o  neobmezenv;
-pašen, a , 0  nepozorovan; - vržen ,
zna, 0  nezvratny

nepo-boljšljiv, iva, o  nepolepšitelny;
-ročen, ena, o  neoddany; - sreden,
dna, o  bezprostrednl; -štenost  f.
nepoctivost; -treben, bna, o  zby-
tečny; po -trebnem  zbytečne
nepre-cenljiv , iva, o  neocenitelny;
- mičen , čna , o  nepohnut, ne-
hybny; -možen, zna, o  nemajetny;
-nehoma  neustale, bez prestavky;
-skrbljen, ena, o  nezaopatfen;
-stdno  neustale; -vidnost  f. ne-
prozretelnost, neopatrnost
nepri-čakovdn, a, o  neočekavany;

-jetnost  f. neprijemnost
nerešen , a, o  nerozfešeny
nesebičnost  f. nesobeckost, nezištnost
neskončen, čna, o  nekonečny
nesloveč, eča, e  neslavny
nesmrten, tna , o  nesmrtelny
nesposoben, bna, o  nezpusobily, ne-
schopny

nesreča i-  neštestl, nehoda; -en.

čna, o  nešfastny
nestrahovan, a, o  beze strachu
neumen, mna, o  nerozumnf, hloupy

10

146

neumrjdč. a e  nesmrtelny
neusmiljen, a, O  nemilosrdny
nevar-en, rna, o  nebezpečny; -nost
f. nebezpečenstvi
nevede  nevčdomky
neveden, dna, o  nevedomy
nev-eren, rna, o  nevšfici, nedfivč-
rivf; -esta  f. nevesta; -olja  f.
nevole, neoehota; -oljen, Ijna, o
s nevoll, nevrly, rozhorčeny; -se¬
čen, čna, O  nevrlf, mrzuty
nezadovoljnež  m. nespokojenee
nezakonski, a , o  nemanželsky
neznan, dna, o  neznamy
neznanje  n. neznalost, nevčdomost;

neznama krajina, eizina
ni  neni; ani

nič  nic; meni n. tebi n.  beze všech
okolku

nihče = nikdo

nikdk, a, o  nijaky; -or  nijak; -oršen,
sna, O  nijaky, žadny
nik-amor  nikam; -dr  nijak, nikte-
rak; -dr že  nato, nefku-li; -dar
nikdy; -jer  nikde; -oli  nikdy
nižava  f. nižina

nižjegimnazijec, jca  m. žak nižši
tridy gymnasijni
njegov, dva, o  jeho (privlastn.)
njen, a, o  jeji

njih  jejich (privlastn.) = njihov,
a, o

njun, a, o  jejich, jich dvou
nobeden = noben, ena, o  žadny
nocoj  dnes (na) večer; v noči na
dnešek

noč, i  f. noc;po -i  = ponoči  v noči;

velika n.  velikonoce
nogavica  f. punčocha
nohet, hta  m. nehet
norec, rca  m. blazen; dvorni šašek

nos, a, u  rn. nos
noša  f. kroj

not-er  dovnitr; -re, -ri  uvnitr
novica  f. novina
nož  m. nfiž

O

O s lok. o; viz §§ 51., 59.!
ob  s akk. dle § 51.: vedle, podel, u,
pri, do, o

občekoristen, tna, o  obecne prospešny
obč-i, a, e  obecny; -ina  f. obec;
-inski, a, o  obecni; -inslvo  n.
obecenstvo

občudujem, ovdti  s akk. ob-, po-
divuji se nčkomu

obču-jem, evdti  obcuji, udržuji styky;
-tim  pocitim

obdani  obeženu, obklopim
obdarim  obdarim, obdaruj i
obdelujem, ovdti  vzdelavam (pole)
obe-sim  obesim, povesim; -tam  sli-
buji

obhajam  obchazim; slavim, oslavuji
običen, čna, o  obvykly
obidem, obiti, obšel  obejdu
obil, a, o  — obilen, Ina, o  hojny
obisk  m. mivštčva; -ujem, ovdti  na-
števuji

obiščem, -iskati  navštivim
objamem, objeti  obejmu
obld-k  m. oblak, mračno; -st  f. moc
oblečem, -leči, -lekel  obleku
obledim, čti  zblednu
obleka  f. oblek, šaty, šatstvo
obletavam  obletuji
obli-čje  n. obličej; -ka  f. tvar, forma,
podoba

oblju-ba  f. slib; -bim  slibim; -dim
zalidnim

obložim  ob-, naložim, obtižim

147

obna-šam se  chovam se; -sanje  n.
chovam' (se)

obožujem, evdii  zbožnuji
obramba  f. obrana, oehrana
obraz, dza  m. obličej, tvaf; obraz
obrekovalec, leam.  utrhač, pomlouvač
obrest  f. urok; -ujem, ovdti  zuro-
kuji

obrnem, niti  obrattm, o toči m
obrtnijski , a ,  o prumyslovy
obsedim, eti  zustanu sedeli
obsekam  osekam

obso-dim  odsoudim; -jenec, n ca  m.
odsonzenec

obstanem, -stati  stanu, zastavim se
obsteklim, eti  rozvzteklim se, ustrno
obtoženec, nca  m. obžalovanj
obu-božam  zchudnu; -dim  vzbudim,
vznitim

obu-jam  vzbuzuji; -jem, obuli  obuji;
-p  m. zoufalstvl; -pen. pna , o
zoufaly; -vam  obouvam
obvladam  ovladnu, opanuji, premohu,
prekonam
obzidje  n. hradby

obžal-ovanje  n. politovani; -ujem,
ovdti kaj  lituji, pykam nžčeho
ocepek, pka  m. klacek
oča — oče , eta  m. oteč
očenašek, ška  m. otčenašek
očesce  n. očko
očitanje  n. vyčltanl, vjčitka
odbitek, tka  m. sražka
odbor, dra  m. vybor, komite
oder, dra  m. lešenl, tribuna, jevište;

sramotni o.  pranjr
odet, a, o  oden

odcjo-varjavi  odpovldam; -vor  m.
odpoved; -vorim  odpovim; -var¬
nost  f. odpovednost
odhajam  odcbazlm

odhod, oda  m. odchod, odjezd
odidem, -iti, šel  odejdu
odjaham  od-, ujedu (na koni); se-
stouplm s kone, seskočlm
od-kdr  od te doby, co; -kod?  od-
kud?; -koder  odkudž
odkorakam  odkraelm
odkri jem, -kriti  odkryji, odhalim;
o. se  smeknu klobouk; -t, a, o
odkryty, zjevnj, uprimnj, otevrenj
odkupim se = zamerim se
odkurim jo  ztratim se, zmizlm
odlašam  od Kladam
odli-čen , čna, o  znamenitj, vzne-
šeny; -kovanje  n. vyznamenanl;
-kujem, ovdti se  vyznamenavam
se, vynikam

odločim  odloučlm, od trhnu; rozhodnu;

o. se  rozhodnu se
odmerim  od-, vvmefim, slanovim
odmevam  ozjvam se (o ozvene)
odnesem, -nesti, -nesel  od nesu, unesu
odobravam  uznavam za dobre,
scbvaluji; -im  schvaliin
Odpbr, dra  m. odpor
odpo-tujem, ovali  odcestuji; -vem,
-vedati se čemu  odfeknu, vzdam
se nečeho

odprem, -preti, -pri  otevru
odpustim  odpustim
odrastem, -rasti, -raslel  odroslu,
dospeji

odrečem, -reči, -rekel se česa  od-,
zreknu se nččeho
odrešenik  m. spasitel, vykupitel
odrešim koga česa  osvobodim nč-
koho od nžčeho
odsekam  od-, useknu, utrm
odsihddb  od nynejška, na prišle, bu-
doucnč = odslej

odstopim  od-, postoupim, prenecharn
lo*

us

odstotek, tka  m. ze sta, procento
odstrižem, -strici, -strigel  ustfihnu,
utnu

odškodnina  f. odškodne. nahrada
odtod  odtud
odtrgani  od-, utrhnu
odvadim se česa  odvyknu nečemu
odvalim  od-, s v ali m
odvrnem , niti  odvratim
odvzamem , -vzeti  odej mu
odzovem, -zvdti se vabilu  vyhov!m
pozvani

ogel, ogla  m. uhel, roh, narožl
ogenj , ognja  m. ohen
ogibljem se = izogibljem se
ogladim  uhladlm
oglasim se  ozvu se
oglašam se za kaj  hlaslm se o nšco
ogledam se  ohlednu se
ogleduh  m. zvčd, vyzvčdač
oglje  n. uhll
ogovorim  oslovim
ogradim  ohradlm
ogrski, a, o  uhersky
ohladim  ochladim, sehladlm
ohodek , dka  m. cesta (k uradu)
ohrabrim se  chrabrym se stanu,
vzmužim se
okence  n. okenko
okinčam  o-, vyzdob!m
oklep, epa  m. krunyr, pancef
oklepam se česa  pevne se držim
nečeho

oko, očesa  n. oko
okoli  s gen. okolo, koleni; -ca f. okoli
okraj, dja  m. okres, župa
okrenem, niti Se o-,  zatočlm se
okrepčam  posilnlm
okrog  s gen. okolo, kolem
okrogel, gla, o  okrouhlf, kulaty
okus  m. vkus; chuf

! olajšam  ulehčlm, usnadnlm
olikan , a, o  vzdelany; -ec, nca  m.
vzdelanec

oma-hnem, niti  ochabnu; -mini
omamim; -ra  f. skflnč
orne čim  obmčkčlm; -nim kaj  zml-
nlm se o nščem; -sim  prohnžtu
omlatim  zmlatim
ondi  onde, tam
onečastim  zneuctlm
onkraj  = onstran  s gen. s one
strany

opa-sen, sna, o  nebezpečny; -zim
zpozoruji

operem, oprati  o-, vyperu, smyji
opešam  unavlm se. zemdllm
opoldne  o polednach, v poledne
opmtikam  vytykam
oprav-ek, vka  m. zamestnanl; -iču-
jem, evdti  ospravedlfiuji, omlouvam
oprostim koga česa  osvobodim ne-
koho od nečeho, zprostlm; o. komu
kaj  prominu nekomu nčco
orač  m. orač

{ oratdr, rja  m. = ratdr, rja  m. rolnlk
J oreh, eha  m. orech
orjem, orati  ofi, oram
I orož-je  n. zbran; -niča  f. zbrojniee;

-nik  m. četnik
' os, i  f. osa, naprava
oseb-a  f. osoba; -en, bna, o  osobnl
osirotel, a, o  osirely
oskubem, oskubsti, oskubel  oškubam
!  oslepim, eti  oslepnu
osnoven, vna, o  zakladni
j osramotim  zahanblm
[ osrčje  n. osrdl, prostredek
osrečim  štastnym učinlm
osta-jam  zflstavam; -nem, ostati
o-, zustanu; -relost  f. stari; -vim
zflstavlm, opustim

149

osvojim si  osvojim si
oštejem., ošteti  vvpllsnlm
otepanje  n. rvačka, pranice
otmem, oteti koga česa  vysvobodim
nekoho od, z nečeho
otok, dka  m. ostrov
ovca  f. ovce

oveni, ovedeti  vypatram, vyslldlm
OVeselim se  zaraduji se
ovinek, nka  m. oklika, zataeka
ozadje  n. pozadi'

oz-ek, ozka, o  uzky; -ir  m. ohled;
v tem oziru  v te prlčine; -iram
se  ohllžlm se; -nanilo  n. ozna-
meni, inserat; -nanjujem, evdti
oznamuji, hlasam; -rbm, ozreti,
ozrl se  ohlednu se

P

pa  ale, však, a, i, pak (ve včtaeh
tazaclch); easto do 6eštiny nepre-
ložitelne; pa je  a hotovo, a konec
pač  asi, o vsem, prave; p. pa  za to
však

padem, pasti, padel  padnu, spadnu,
upadnu

palača  f. palač

pdli-ca  f. Ml, berla; -teka  f. hfilka
pamet  f. rozum; na p.  nazpamet;
-en, tna , o rozumny, chytry; -ujem,
ovdti kaj  parnatuji nčco, pamatuji
se na neco

panslavizem, zrna  m. panslavismus
papir, rja  m. papir
parobrod, oda  m. parnik
pas, a, u  m. pas; -t, i  f. past; -tir,
rja  m. pastyr
paša  f. pasiva
patriarh  m. patriareba
pazim  davam pozor; p. koga  davam
pozor na nekoho

peč, i  f. pec, kamna; -at  m. pečet,
razliko; -at udarim  razliko vyra-
zlm, razltkem označim
pečem, peči, pekel  peku; peče me
kaj  pall mž neco
peklenski, a, o  pekelny
peljdm=peljem peljati  vezu,vedu;

p. se  jedu
penim se  penim se
pepel  m. popel

per-esce  n. plrko; -d, esa  n. pero;
-dt  f. perut’, kridlo = perut  f.;
-utnina  f. 'drdbež
Perzijdn  m. Peršan
pes-ck, ska  m. pisek; -em, srni  f.
— -en, sni  f. pisen, baseii; -ma-
rica  f. zpevnlk; -nik  m. basnik;
-niški, a, o  basnickv; -t, i  f. pest;
-tujem, ovati  ehovam (ditč) \-tunja
f. chfiva, opatrovniee dčtl
peš  pešky; -pot  m. f. pešinka
pet-a  f. pata; za -ami  v patach;
-ek, tka  m. patek; -je  n. zplvanl,
zpšv

pev-am  zplvam, prozpevuji; -ec, vca
•m. pevec, zpčvak; -ka  f. pevkynč,
zpšvačka; ptica -ka  zpžvavy plak
piča  f. pice
pihljam  foukam, vanu
pij-ača  f. napoj; -črn, dna, o  opily
pipec, pca  m. kudla, nožlk
pisalen, Ina, o  psacl
pis an, a, o  psany; strakaly; -ano
pogledam koga  pri sne se podivam
na nekoho; -anje  )>. psani, spis;
-dr, rja  m. pisar; -dima  t. pi¬
sarna, kancehif; -dtelj  m. spiso-
vatel; -ateljevdnje  n. spisovani;
-dva  t. pismo, zpflsob psani; -mice
n. psanlčko; -mo  m. psani, dopis,
listina

piščalka  f. piščalka

pišem, pisati  piši; p. se  jmenuji so

pivka  f. datel

plač-am  zaplatim; -ilo  n. plat, od-
mena; - ujem, evdti  platim, splacim
plamen, ena  m. plamen
plan-ina  f. hora; -ata  f. planina,
vysoeina
plašč  m. plašč
platnen, a, o  platenf
plavdč  m. plaveč
plejem ,  pžeči pleji
pleme , ena n. plemč; -nitdš  m.
šleehtic

pZes m. ples, taneč
plešem , plesati  tančim
pljuč a  n. plur. plice; -mca f. zanžt
plic

ploska m  tleskam: -nje  n. tleskam
po  s akk. pro; viz § 39., pozn. 4. a);
§ 51.! s lok. po

poberem, -brati  soberu, zvednu; p.

jo  odklidim se
pobesim  povesim, sklopim
pobi-jem , po-, zabiji, potluku;

-ram  sbiram, zvedam
pobledim , e7i = obledim
poboj , dja  m. vražda
pobrešje  n. pobreži
pobrišem, -brisati  utru, setru; p.
jo  uplachnu

pobrskam po čem  rozhrabu neco
poča-kam kopa  poč kam na nekoho;

-si  pomalu, zvolna
počečkam  počmaram
počen, a, o  napukly, praskly
poče-nem , nič« schoulim se, klesnu;
-njam  počinam; -san, a, o  uče-
sany; -tek, tka  m. počatek
poč-im  puknu, prasknu; -itek, tka
rn. od poči nek; -itnice  f. plur. pra-

zdniny; -ivam  odpočivdm; -nem,
-eti  počnu

poda-jam (-jem)  podavam; p. se
kam  vydavam se nekam; -m  po¬
dam

podelim  podelim, udelim
poderem = podrem, -dreti, -drl
zborim, porazim, zvratirn; prejedu
podjarmim  ujafmim, podmanim,
-robim; -jčtje  n. podnik; -Idga  f.
podklad, zaklad; -nebje  n. podnebi;
-oba  f. podoba, obraz; -olgast, a,
o  podlouhly; -plat. ata  m. pode-
šev; -pldte pokažem  ukaži paty,
prchnu, uteku; -pora  f. podpora;
-rt, a, o  zboren; -stavim  pod-,
nastavim, pfikuji; -stopim se česa
podstoupim, -niknu neeo, opova-
žim se

poga-ča  f. kolač; -janje  n. jednani,
vyjednavani; mirovna -janja  jed¬
nani o mir; -n  m. pohan; -nski,
a, o  pohansky; -sim  uhasim
poglavar, rja,  m. pohlavar
pogled, eda  m. pohled; -am koga
pobledim, podivam se na nekoho
| pogodim prav  dobre učinim. povede
se mi

! pogoj, oja  m. podminka
pogoltnem, niti  pohitim, spolknu
pogo-relec, Ica  m. po-, vyhofelec;
-rišče  n. pohorište, spalenišiž;
-sUm  pohostim

pogo-sto(ma)  zhusta, často; -vor  in-
rozhovor, -mluva; -zdovanje  n.
zalesnovani

pogrejem, -ti  za-, oh reji; -znem,
zniti  pohfižim, ponorim
pogrnjen, a, o  prostfeny; črno p.
v smutek zahalen

pogume mna, o  odvažlivv, udatn^

151

pohajam  navštevuji (školu)
pohvalim  pochvalim
poizkušam  zkusim, vy-, prozkoumam
pojasni-lo  n. objasnšni, vysvčtleni;

• -m  objasnim, vysvetlim
pojem, peti  peji, zpivam; pfijemnš
zvučfm, cinkam
pojim  napajim

pokadim  po-, vykourim; pod nos
se nvi pokadi  neprijemne se me
dotkne

pokaj = zakaj
pokam  pukam, praskam
pokažem, -kazati  ukaži, objevim
pokesam se  kaji se
pokimam  kyvnu
poklekavam  klekam
pokleknem, niti  kleknu
pokličem, -klicati  po-, zavolam
pokoj, dja  m. pokoj, klid
pokoncu — po koncu  vzhuru
pokopališče  n. hrbitov
pokoren, rna, o komu  poslušen ne-
koho

pokrijem, -kriti  po-, prikryji
pokvarim  poškodfm, zkazim
pol  pfll, na pul; -dgoma  pononahlu,
znenahla; -astim se česa  zmocnim
se nečeho; -drugi, a, o  puldruhy;
-eg  s gen. vedle; -čtje  n. ldto;
-etu (i) — po letu (i)  v lete; -ič,
iča  m. pul pinty; -ip  m. prezdivka
pro stražnika; -itičen, čna, o  po-
liticky; -itika  f. politika
polj-e  n. pole; -ski, a, o  polni; polsky;
•iib, uha  m. polibek, bubička;
-ubim  polibim

polk-enca  f. žaluzie; -ovnik  m. piu-
kovnik

poln, a, o  plny

polo-tim se  zmocnim se; -vica  f.

polovice, polovina; -zim  položim
poma-gam  pomaham; kaj pomaga ?
co je platno?; nič ne pomaga
neni nic platno; -žem, pomazati
pomaži

pome-nek, nka  m. rozhovor, -mluva;
-nim  znamenam; -nim se kaj  po-
hovorim si o nečem; -tem, -sti,
-tel  po-, vy-, zametu
pomil-ovalen, Ina, o  utrpny, litostny;

-ujem, ovdti  lituji
pomislim  pomyslim, považim
pomlad  f. jaro; spomladi  na jare,
z j ara; -dnski, a, o  jarni
pomoč  f. pomoč

pomorem, -moči, -mogel  pomohu
ponaredim  napodobim, padžlam
ponesrečim se  prijdu k urazu; ne-
podafim se

ponižnost  f. poniženost, skromnost
ponočevanje  n. ponocovani, bdeni
ponoči—po noči  v noči
ponos, osa  m. pycha, chlouba, hrdost
ponosen, sna , o  pyšny, hrdy
ponu-dim  nabidnu; -jam  nabizim
pooblastilo  n. plnomocenstvi
poostrim  zostrim

popi-ham  zfoukam \p.jo  »ufouknu«,
j sem, budu ten tam; -jem, popiti
vypiji

poplačujem , evdti  splacim
popokam  popukam, puknu
popol-dan, dne  m. odpoledne; -dne
odpoledne; -noma  uplnž
popot-en, tna, o  cestovni; -niča  f.
pocestna

poprašani  s akk. otaži se nekoho
poprej  drive

poprimem , -prijeti  podržim
porabim kaj  použiji nečelio

152

poravnam  vyrovnam, sporadam, za¬
pravim

porazim  porazim, prekonam
porečem , -reči,  -rekel  rku, feknu
porinem, niti  strčim, posunu
poročilo  n. zprava
Porodiva  == Porodnica  f. Rodička
poroka L  ,oddavky
posadka  f. posadka
poseb-ej  zvlašte; -en, bna,  ozvlaštni;
-no  zvlašte

posekam  posekam, porazim
posel, sla  m. posel; čeledin; za-
mčstnant, zaležitost; plur. čeled’
posest-nik  m. majitel; -vo  n. sta-
tek, usedlost

poslan-ec, nca  m. po-, vyslanec;
-ski, a j o  poslanecky; -stvo  n. po¬
slanstvo, poslani

poslavljam se od koga, pri kom,
s kom  loučim se s nčkym
posled-ica  f. nasledek; -nji, a, e
posledni

poslopje  n. budova, staveni
poslovim se od kocja, pri kom,
s kom  rozloučlm se s nekym
poslušalec, Ica  m. posluchač
poslušam,  s akk. posloucham ne-
koho

posnamem , -sneti  napodobim
posnemam  napodobuji
poso-da  f. nadoba, nadobi; -dim
pfijčim; -jilnica  f. založna; -jii-
jem, evati  pfijčuji
pospešim  uspešim, urychlim
pospravljen, a, o  zapakovan, zaba-
len

posrebrim  postfibrim
posre-Čim se  po-, vydafim se; -do-
vunje  n. prostredkovani, prostred-
nictvi

posta,-jam  slavam se; zastavuji se;
-nem, postati  stanu se; -vdč  m.
lenoch; -vini  postavim, ustanovim;
-vljam  stavim, postavuji
postelja  f. postel
posteljem, -stlati  ustelu
postila  f. postila; -m  sypu
postojim, -stati  stanu, zastavim se
posujem, -suti  posvpu
posvetim  po-, vysvetim
pošilj-am  posilam, zasilam; -dtev
-tve  f. zasilka

| pošljem , poslati  poslu, zašlu
| pošten , ena, o  poetivy
pošten, tna, o  poštovni
poštevanka,  f. nasobilka
pot  m. f. cesta; božja p.  pout'; to p.
tenkrat

| poteg-nem, niti  po-, vy-, stahnu;
p. jo  pustim se, vypravim se; -li¬
jem, ovdti se za kaj  uchazim
se, usiluji o neco, zastavam se
nečeho

potem  potom

poteptam  rozdoptam, rozšlapu
potepuh  m. tulak
potisnem, niti  strdim, nastrkam
potlej=potem
potoček , čka  m. potuček
potok, oka  m. potok
potopim  potopim, ponorim
potrata,  f. mainotratnost
potrdim  po-, utvrdim, upevnim
potreba  f. potfeba, spotreba; nedo-
slatek; p. mi je česa  je mi ne¬
čeho potrebi, potrebuji nečeho
potrem = potarem, -treti, -tri  po-
tru, zdrtim

pou-čim  poučim; -c ujem, evdtikaj
vyučuji nččemu
pouk  m. vyučovani

použijem, -žiti  požiji

povabilo  n. pozvani

povabim  pozvu

poveljnik  m. velitel

povem , -veduti  povim

poverilnica  f. prukaz, pr&vodni lisi

povest  f povest, povidka

povod, oda  m. podnet, pfioina

povpra-šam  s akk. otaži se nekoho;

-šujem, evati  taži se, vyplavam se
povr-nem, niti se  navratim se; -šje
n. po vreli

povs-em  vesmes, veskrz; -od  všude
pozabim  zapomenu
pozdrav, dva  m. pozi ra v; -im  po¬
zdravim, pri-, uvitam; -Ijam  po-
zdravuji, vitam
pozimi  v zime

poziv , iva  m. vybidnuti; obsilka
pozlatim  pozlatim
pozna-nje  n. znalost; -m  znam; -vam
poznavam, znam, urnim
pozneje  kompar. od pozno  pozde
pozornost  f. pozornost
pozvanjam  zvonim (v prestavkach)
pozvonim  po-, zazvonim
poženem, -gnati  poženu; p. {konje)
pobidnu kone

praš-am  ptam se, taži se; -im  pra¬
šim; -ki, a , o pražsky
prav  spravnž, dobre, velmi, hezky;
imam p.  mam pravdu; če p.  tfe-
bas, byt’ i \p.zap.  = pravzaprav
vlastne; -da  f. pravo; - danski , a,
o  počestny, poctivf; pravy; -ica  f.
pravo; po -ici  pravem; imam kaj
na -ici  mam pravo na neco, mam
vyminšno; - ičen , Čna , 0  sprave-
dlivy; -ičnik  m. človžk spravedlivy;
-ilo  n. pravidlo; -im pravim, rik;im
praz-en, zna, o  pr£zdny; -a vera

po vera; -nik  m. zasvecenv svatek;
- najem , ovdti  zahalim; oslavuji
Pražun, dna  m. Pražan
pražnji , a, e  svatečni
pre  pry; pre-  pre-; priliš
prebodem  (— prebom), prebiti  vy-
stojim, zažiji, zkusim; p., prebo¬
sti, prebodel  probodnu
prebival ec, Ica  m. obyvatel; -stvo
n. obyvatelstvo
prebrisanost  f. zchytralost
prebudim  probudim
precej  ihned; dosti, značnž
predem, presti, predel  pfedu
pred-lanski, a, o,  predlonsky; -to¬
žim  predložim; -mesije  n. pred¬
mestij -no  dfive než; -past  m.
masopust; -izen, zna, o  drzy, smt-
ly; -sčdnik  m. predseda; -stava
f. predstava, prt dstaveni; -stdvljam
pfedstavuji; -stojnik  m. pfedstavenv,
pfednosta

pregovarjam  premlouvam
pregovor  m. prislovi, pofekadlo; -im
premluvim, promluvim
pre-hajam  prechazim; -hud, a, o
priliš zly, priliš prudky; -idem,
-iti, -sel  prejdu; uplynu; -iskovalec y
Ica  m. zkoumatel
prej  dfive, spiše = preje ■
prej-a  f. pfize; -mem, prejeti  pri-
jmu, pfejmu; - šnji , a, e  drivejši
pfedešly

prek — preko  s gen. preš (vyznam
mistni)

prekan-im  prelstim; -jen, a, o  pro-
hnany

prekujem , ovdti  prekuji, prekovani
premagam  premaham, pfekonaviim,
premohu

premajhen , hna , o  priliš maly

154

premaknem, niti kaj  hnu nečim
s mista

premeten, ena, o  vychytraly
premi-kastim  zbiji; -šljevdnje  n.

pfemyšleni, rozjimani
premo-rem, premoči , premogel  pfe-
mohu, zdelam, pfekonam; -žen,
žna, o  majetny; -žčnje  n. jmčni
prenaglim se  pfenahlim se
prenašam  pfenašim
prenesem, -nesti, -nesel  pfenesu
preobiljem, -buti se  pfezuji se
preongavim  pfe-, zmenim
prepir  m. spor, hadka; -am se  pru
se, liadam se

preplašim  za-, splašim, polekam
preporod, oda  m. znovuzrozeni, ob-
rozeni

prepovem, -vedati  zapovim, zakaži
prepri-čam  presvedčim; -čan, a, o
pfesvšdčen
preproga  f. koberec
preprost, bsta, O  prosty, jednoduchy
preran, a, O  priliš časny, pfedčasnf
prerežem, -rezati  pre-, proriznu
prerinem, niti se  proderu se
preseda mi kaj  protivi se mi nčeo,
jest mi protivne

prese-lim se  pfesidlim (se), pfe-, od-
stčhuji se; -netim  prekvapim
preskočim  preskočim
preskrbim, eti  zaopatfim
presnet, a, o  zatraceny
presrčen, čna , o  presrdečny
prestav-im  prestavim; -Ijanje  n.

pfestavovani, prekladam'
prestojim, -stati  pfestojim
prest-ol, dla  m. iruu; -dlen, Ina
o  trflnni

prestrašim  pre-, postrašim, polekam
prestrelim  prostfelim

presvet, a, o  presvaty
prešin-em, niti  proniknu; -jam  pro-
nikam

prešte-jem, prešteti  pfepočitam, pfe-
počla; -vam  pfepočitavam
pretakam  pfe-, prolevam; p. se
proudim

pretekel, kla, O  uplynuly, miriuly
pretim  hrozim, vyhrožuji
pretres-em, -tresti, -tresel kaj oiresu,
zatfesu, pojmu; -tjiv, iva, o  ližasnf
prevhč  priliš, priliš mnoho
preverim koga česa  pfesvčdčim ne-
kobo o nščem

previd en, dna, o  prozfetelny, opa-
trny; -nost  f. prczfetelnost, opa-
trnost

prevbd, oda  m. pfeklad
prevzamem, -vzeti  prevezmu, na sebe
vezmu

prezgodnji, a, e  predčasny
prezir-am  s akk. pfeziram, nevšimam
si nčkoho, pohrdam nekym; -Ijiv,
iva, o  pohrdav^, opovržlivf, lho-
stejnf

prežejen, jna, o  prežiznivy
preženem, -gnati  pfe-, vy-, zaženu
pri  s lok. pri, u

pri-bijem , -biti  pfibiji; -bližam  pfi-
bližim; -bližen, žna, o  približny;
- bližnjem , -evdti  približuj!
priča  f. svčdek, svedkyne; pri tej
priči  okamžitč; -kujem, ovdti
očekavam, čekana
pričnem , -ččti  počnu
prid  m. užitek, prospčeh; s -om
s prospčehem, s dobrym vvsled-
kem

pridem, priti, prišel  prijdu; pride
do česa  dojde k nečemu; p. nad
koga  dojdu si na nekoho

priderem=pridrem, pridreti, pri-
drl  pribehnu, pfihrnu se
pridev-am  pfidavam; -ek, vka  m.
pfezdivka

pridoM-ni  ziskam; -lev, tve  f. vy-
moženost

pridrdrdm  prihrčim
pridrus-im  pridružim, pripojim:
-njeni, evdtikaj čemu  pridružuji;
pripojuji neco k nečemu
prihajam  prichazim
prihitim, eti  prikvapirn
prihod, oda  m. pfichod, prijezd
priimek, mka  m. prijmeni
prijaham  prijedu na koni
prija-telj  m. pritel; - teljski, a, o
pralelskf; -sen, sna, o s kom
privžtivy k nekomu; -snost  f. pri-
vetivost, laskavost, ochota
prijel  viz primem,
prijemljem, -jemati (sa) kaj  bera
za neco

prijeten, tna, o  pfijemny
prijezdim  prijedu na koni; jizdou
dohonim

prika-sen, sni  f. zjev, ukaz; -šem,
prikazati se  ukaži se, objevim se
priklanjam se  pri-, poklofiuji se.
klanim se

priklonim  priklonim, schflim ; p. se
pri-, po-, sklonim se, schylim se
prikupim se  zaliehotim se
priletim, eti  priletim, pribehnu
prilezem, -lesti  pri-, vylezu
prili-čen, ena, o  priležity; -eno  po¬
roči nč; -ka  f. priležitosl
priljub-im se  zalibim se, stanu se
milym, oblibenym; -Ijen, a, o  obli-
beny

priložnost  f. priležitost
primaham jo  priženu se

155

primem, prijeti  uehopim; za delo
p.  prače se chopim; p. se  chytim
se, chytnu; ogenj se prime  oheii
ehytne

primer, era  m. pfiklad; -jam  pri-,
srovnavam

Primorsko, ega  n. Pfimori'
prinagnem, niti  nabnu, priklonim
prinašam  pfinašim
prinesem, -nesti, -nesel  prinesu
pripekam  salam, palim, breji
pripeljani = pripeljem , -peljati
privezu, pfivedu; p. se  prijedu
pripeti se  prihodi se, stane se
pripisujem, ovdti  pripisuji, prisilam
pripnem, -peti  pfipnu
priporočilo  n. odporueeni
pripoved-en, dna, o  vypravny; -ha
f. povidka; -ujem, ovali  vypravuji
J pripozna-m  pri-, uzuam prirknu;
-nje  n. pri-, vy-, uznani
priprav-a  f. priprava, zarizeni; -im
pripravim, prichystam
priprost, osta, o  prosty, jednoduchf
priroda  f. priroda
priselim se  pristčhuji se
prisežem, - seči, -segel  pfisahnu
prisilim  pri-, donulim
prisluškam  nasloucham
prispevek, vka  m, prispevek
pristopim  pristoupim
prisvojujem, evdti si  osvojuji si,
privlastfiuji si

prištevam koga komu  počitam ne-
kobo mezi nčkoho

pritečem, -teči, -tekel  priteku; pfi-
behnu

pritegnem , niti  pritahnu; souhlasim
pritepenec, nca  m. vetrelec, tulak
pritisnem, niti  pri-, slisknu; privinu
pritličje  n. prižemi

pritožba  f. stižnost
pritrjujem, evdti  schvaluji, souhlas
svuj vyslovuji

privežem, -vezati  pri-, uvaži
prizade-nem, -zadetizpusobim ; -vam
zpusobuji

priznavam  pri-, uznavam
prizor, or a  m. pohled; vystup,
vyjev

prižvenketdm  (rolničkami) cinkaj e
prijedu

procent  m. procento
proč  pryč

proda-jam , -jem  prodavam; -m
prodam

profesor, rja  m. professor
proga  f. prah; trat'
promet, eta  m. obrat, obcbod; do-
prava

proročen , ena, o  prorocky
prosilec , lea  m. žadatel
prosim koga česa , za kaj  prosim
nekoho o, za neco
proslavljam  oslavuji
prost, a, o  prost, volny; -or, dra
m. prostor, misto
prostost  f. volnost, svoboda
prošnja  f. prosba, žadost
protestant  m. protestant
proti  s dat. proti, oproti, vuči
prdtikrdlj  m. vzdorokral
prsi  f. p lor. prša
prst, i  f. prst’

prvi-Č  poprve; pfedne, za prvni; p.
ali drugič  drive nebo pozdeji,
preče jednou; -krat  poprve
psovka  f. nadavka
pšeničen, čna , o  pšeničnf
ptica  f. = ptič  m. ptak
punčka  f. holčička; panna (hračka)
pustim  pustim, neeharn

R

rab-a  f. upolfebenf, potreba; -im kaj
uživam tiečebo
račun  m. učet; utrata
radi  s gen. pro (pričinne), k vuli
rado-vedm, dna, o  zvedavy; -ved¬
nost  f. zvedavost; -vdljnik  m. do-
brovolnik

radujem, ovati se česa  raduji se
z nečeho, nad nečim
rahel, lila, o  jemny
rajni, a, O  zemfely, nebožtik
rdjskomil, a, o  rajskomily, rajsky
rama  f. rame, pleč
ran-im  po-, zranim; -o  časne, zahy
rastem, rasti, rastel  rostu
ratdr, rja  m. rolnik
rav-en, vna, o  rovny, primy; -no  rov-
než, pravč, pfimo; -nam  rovnam;
nakladam, zaehazim; - ndteljski , a,
j o  reditelsky; -nina  f. rovina; -no-
kdr  prave, pred chvill
raz  s akk. s . . . dolu
razboj-nik  m. zbojruk, lupič; - niški,
a, o  zbojnicky, lupičsky
razbur-im  rozčilim; -kam  poboufim
razdiram  borim; prazne besed,e r.
llacham

razderem - razdrem, -dreti  roze-
deru, roztrhnu; r. kako prav žal¬
tavo  ztropim neco velmi smešneho
razen, zna, o  rfiznv, rozmanily
razen — razven = razun  s gen.
krom e, mirno

razgld-s, asa  m. vyhlaška; -sam
rez-, vyhlušuji

razgovarjam se  rozmlouvam, povi-
dam si

razgovor  m. rozhovor, rozmluva
razhudim se  rozzlobim se, rozhorlim
se

157

razjočem se  = razjokam se  roz-
plači se

razkričavam  kriče oznamuji
razkrijem,-kriti  roz-, odkryj i, odhalim
razlegam se  rozlebam se
različ-en, čna, o  rozličny, odchylny;
-nost  f. rozličnost, odehylnost, od-
chylka

razlivam  rozlevam
razloč-en, čna, o  zretelnv; -im  roz-
loučim; rozeznam

razložim  roz-, vvložim, vysvetlim
razmera  f. pomer
raznesem, -nesti, -nesel  roznesu
razodenem , -odeti  zjevim, odhalim
razpadem, -pasti, -padel  rozpadnu
se

razpenjam  roz-, napinam
razpletem , -plesti, -pletel  rozpletu
razpnem, -peti  rozepnu
razpokam  puknu, popraskam
razpor, dra  m. rozpor, rozbroj
razpravljam  rozpravim
razpršim  rozpt,ylim
razrušim  rozrušim, rozborim
razsajam  radim
razstava  f. vystava
razsvetljujem, evdti  osvetluji
razšir-jam  rozširuji; -jevdlec, lea
m. rozširovatel

raztrgam  rozlrbam, roztrhnu
razum  m. rozum

razumejem  = razumem, -umeti
koga, kaj  rozumim nekomu, ne¬
čemu, r. o čem  rozumim nžčemu,
vyznam se v nžčem
razum-en, mna, o  rozumny; -eva-
nje  n. porozumeni; -Ijiv, iva, o
srozumitelnf

razve-drimse  rozptylim se (duševnž),
vyrazim se; -selim  roz-, obveselim

razžalim  urazim

razženem, -gnati  rozeženu, rozptflim
raženj, žnja  m. rožen
rdeč, eča, e  = rudeč, ec a, e  rudy,
červeny

realec, lea  m. realista, žak realky
reč , i  i. vec

rečem , reči , rekel  rku, rikam
red’  m. rad, poradek; -dr, rja  m.
stražtiik

red-ek, dka, o  fidkv, vzacny; -en,
dna, o  radny, pravidelny
reglja  f. pletena houska
rep  m. ocas, obon
res  opravdu, skutečne; r. je  pravda
jest; -en, sna , o  važnf; -niča  f.
pravda; -ničen, čna, o  pravdivy,
pravy; -ndba  f. važnost
reš-im koga česa  zbavim nekoho
nejakeho zla, zachranim; -itev, tve
f. zachrana, spasa

rev-en, vna , o  chudy; -ež  m. chudas
režem, rezati  reži, krajim
ribič  m. rvbaf
Rimljan  m. fi man
i risanje  n. kresleni, kresba
rjuha  f. prosleradlo
1  rob  m. obruba, okraj, lem; -ec, bca
m. šatek

rod, a, u  m. rod, pokoleni; -bina
f. rodina; - binski, a, O  rodinny;
-im  rodim, plodim; -ovina  f. ro¬
dina, rod; - oviten , tna, o  urodnf
rog, a, d  m. roh; plur. parohy
roj-dk  m. rodak, krajan; -stvo  n.
narozeni

rok-a  f. raka; na svojo -o  o s ve
ujme; -odel, čla  m. = -odčlec, lea
m. femeslnik; -ovnjdč  m. lupič;
-ovnjdški, a, o  lupičsky
romam  pntuji, jdu na pout

158

roparski, a, o  dravy
rotim  zapfisaham
rov  m. prikop, škarpa
rož-a  f. raže; -ica  f. rflžička
rudeč, eča, e  = rdeč, eča, e
rudnik  m. hory, bane, doly
rumen, ena, o  žluty
Rusko , ega  n. Rusko

S

s s gen. a instr. s, se; § 15
sablja  f. šavle

sad, a, n  m. plod, ovoee; -im  sa-
z:m; -je  n. ovoee; -ovnjdk  m.
ovocny sad, ovoena zahrada
saj  vždyt'

sam-ec, mca  m. samec, samotar,
slary mladenec; -o  pouze, jenom;
-ostdn  m. klašter; - ostdnski , a
o  klašterni; - ostojen , jna, o  sa-
mostatny; -ostdjnost  f. samostat-
nost

sanj-am  snim (sniti); sanja šemi
zda se mi (ve snu); -e  f. plur. sen
sebičen, čna, o  sobecky, zištny
sedaj = zdaj  nynl
sedanji, a, e  nynejši
sed-e  [v] sedč; -em, sesti, sedel,
dla, o  sednu si; -ež  m. sedadlo,
sidlo; -im, eti  sedim; -mošdlec,
Ica  m. septiman

sej-a  f. zasedam, schuze; -em, sejati
seji

sekira  f. sekera

sel, sla  m. — posel , sla  m. posel
seme, mena  n. sime, semeno; -nišče
n. seminar

semenj, mnjd  m. vyroeni trh
semkaj  semhle

sen-ca  f. stin; -cen, čna, -o  stinny
sestavim  sestavim

setev, tve  = set ca  f. setba, oseni
seveda  ovšem, to se rozumi
severen, rna, o  severni
sesna-mek, mka  m. seznam; -nim
seznimim, obeznamim
sež-em, seči, segel  sahnu, dosahnu;
s. v roko  podam ruku; s. v be¬
sedo  vpadnu do reči; -enj, Zilja,

m. sah; -gem, -gdti  spalim; - gan ,
a, o  paleny, spalen y

shajam se  schazim se
shramba  f. schranišle, skladište
sicer  sice, jinak

sijem, -jati  svltim; gorko sije  sala,
prihriva, praži

sil-a  f. sila; nouze; s., -no  velmi, nad-
mlru; -im  nutim; -im se kam
vtiram, vnucuji se nekam; -im
V koga  doražim, doleham na ne-
koho

sin, a, u  m. syn

sinoči  včera večer

sirom-dk  m. chudak, bidnik; -dštvo

n. ehudoba

siro-ta  f. sirotek, chudak, chudinka;
-tenje  n. ehudoba

sitnost  f. obtiž, neprijemnost, opletam
siv, a, o  sivy, šedivy
skakljam  skakam, poskakuji
skleda  f. mlsa

sklenem, niti kaj  spojim, uzavru,
sporadam; usnesu se na nečem
sklep  m. spojeni; konec, zavčrek;
usneseni, umysl

sklicujem, evdti  svolavam; s. se
odvolavam se
skop, a, o  skoupy
skoraj — skoro  skoro; brzo
skorja  f. kfira
skoz  — skozi  s akk. skrz
skrb, i  f. starost, peče; s. me je

159

česa = skrbi me kaj  starost mi
zpfisobuje neeo; -en, bna, o  sta-
rost!ivy, jječl i v y; -im, eti za koga
staram se, pečuji o nekoho
skriven, vna, o  tajnf; na -vnem
skryte, potajf, kradmo
skrlica  f. skfivanek
skuham  uvalam, svarim
skup-aj  spolu, dohromady; -en, pna,
o  společny; -ina  f. skupina
skusim se s kom  vejdu v zapas
s nekvm

skušam  zkoušim, pokoušim
slab, a, o  slaby, špatny
sladek, dka, o  sladky, Iibezny
slast, i  f. slast; gre v slast  jde
k duhu

slatina  f. kyselka
slavec, vca  m. slavik
sled , a, u  m. stopa; -im komu,
koga  sleduji, naslednji nekoho, za
nekym, stopuji

sleherni, a, o  každy, veškery
sleparija  f. podvod, šalba
slepec, pca  m. slepy; s. = slepič,
iča  m. slepyš

slišim, slišati  slyši'm; sliši se kaj
jest slyšeti nčco
slonim, eti  opiram se
Slovan  m. Slovan
slov-anski, a, o  slovansky; -ec, eča,
e  slavny, prosluly; -enski, a, o
slovinsky; -enščina  f. slovinština
slov-nica  f. mluvnice; -d, esa  n.
loučent; v, za slovo  na rozlouče-
nou; -stvo  n. ptsemnictvi
slučaj  m. nahoda; -en, jna, o  na¬
hodil^

slu-šam = poslušam  posloucham;
-tim  tušim; -šdbnik  m. služebnik,
sluha; -zim  sloužim

smatram  považuji, pokladam
sme-h  m. smtch; -jem se —-jim
se, smejati se  smeji se; -šen, sna,
O  smešny; -tišče  n. smetište
smilim se komu  vzbuznji nečt sou-
cit, lituje mne nekdo, nekomu je
mne lito

smisel, sla  m. smysl
smo-ldr, rja  m, smolar; -trenost  t.
ličelnost

smrten, tna, o  smrlelny
sneg, a, d  m. snih
snidern, sniti se, sešel sem se
sejdu se

snoči  = sinoči  včera večer
snov, i  f. latka
soba  f. pokoj, sodnice
sočutje  n. soucit.

sod  m. soud; sud; -ba  f. usudek;
-im  soudtm, odsuzuji; -išče  n.
soud — -nija  f.; -nik  m. soudce;
-nji, a, e  soudnt, soudny; -nji stol
soudm' stolice
sol, i  f. sfil

soln-ce  n. slunce; -čnik  m. sluneenik
solz-a  f. slza; -im se  slzim
soprog, dga  m. chotj manžel; -a
chot’, manželka

sorodnik  m. sourody, pribuzny
sorta  f. sorta, druh
sosed, eda  m. soused; -nji, a, e
sousedm, vedlejši

sovra-štvo  n. nenavist, nepratelstvl;
-žen, zna, o  nepratelsky; -zim
nenavidim; -žnik  m. nepritel
sožalje  n. soustrast
spa-dam  naležim, patrim, prtslušim;
-jam  spojuji, pojim; -vam  spim,
spinkam

spečem, speči, spekel  upeku
i spet — zopet  opet

160

spišem , spisati  seplši
spnem , speti  sepnu
spom-enik  m. pomnik; -in  m. pa¬
met, pamatka, upomlnka; -inja me
kaj česa  pfipomlna mi nčco ne-
jakou vee; -injam se česa  vzpo-
mlnam, pamatuji se na nčco; -lad
f. j aro; -Iddi  na j are, z j ara
sposob-en, bna, o  zpusobily, schop-
ny; -nost  f. zpusobilost, schopnost
spoštljiv , iva , o  uctivy
spoznam  poznam

sprav-a  f. smlfenl; -im  usmlrim,
vyrovnam; uschovam; -im skupaj
seženu

spregovorim  promluvlm — izprego-
vorim

sprehod  — izprehod, oda  m. pro-

chazka

sprejemam  pfijlmam
sprejmem, sprejeti  prijmu; uvltam
sprem, spreti se , sprl  pohadam se
spremenim  = izpromenim  pro-,
zmenim

sprem im  do-, yyprovodlm; -Ijam
provaztm

spretnost  f. obratnost

spričo — radi == zaradi  pro, pri

spuščam  spouštlm

srajca  f. kosile

sraka  f. straka

sram, a, u  hanba, stydlivost; s. me
je česa  stydfm se za neco; -ata
f. banba, potupa; -dten, tna , o
hanebnf, potupnf; - ujem , orai«
se česa  stydim se za neco
srce  n. srdce

srčen, čna, O  srdečny, srdečnl, srd-
naty

srdit, a, O  hnevivy, rozzlobeny
srebrn, a o  stfibrny

srebro  n. strlbro; živo S.  rtut
sreč-a  f. šlesti; -am  potkam; -en,
Čna, 0  štastny

sr.ed-a  f. stred; stfeda; -i  s gen. upro-
stred; -ica  f. strlda; -išče  n. stre-
disko, stred; -nji, a, e  strednl,
prostrednl; -stvo  n. prostfedek
stal-en, Ina, o  staly, trvaly; -išče
n. stanovisko

stan, a , u  m. stav; -arina  f. bytne;
-em, stati  stojim, mam cenu; -je
n. stav (veci); -ovanje  n. byt;
- ujem , ovdti  bydlim
star , a, o  stary; -ček, čka  m. starec;
-inar, rja  m. vetešnlk; -iši  m.
plur. rodi če; -ka  f. starena
stav-a  f. zavod, sazka; -ek, vka  m.
veta; -im  stavim, sazlm; -im up
kladu nadeji

ste-na  f. stena; -za  f. stežka
steždj  m. stčžeje; na s.  dokofan
stis-kam  u tis kuj i; -nem, niti  stisknu
stojal-ce  n. maly stojan; -o  n. stojan
stoj-e  [ve] stoje; -im, stati  stojim
stokam  stenam

stol  m. stolice, židle; -etje  n. stoletl;
-p  m. vžž

stop-im  stouplm; -niča  f. schod; -rv
teprv

storim  učinlm

stot  m. ceni; -dk  n. stovka; -nik
m. setnlk

strah, a, u  m. strach, postraeh; s.
me je česa  mam strach z nečeho;
bojim se nečeho; v s. primem
zastrašlm, k poslušnosti prinutim;
-ovit, d, o  strašlivy
stran, i  f. strana; ob -i  po boku;
v s.  stranou, pryč; po -i gledam
ukosem se divam: -ka  f. strana
(dle smyšlenl); - ski , a, o  postrannl

161

straž-a  f. straž; -im  strežim, strehu,
hlidam

streha  f. stfecha
streljam  strilim
stremljenje  n. snaha, touha
strežem, streči , stregel komu  ob-
sluhuji, pšetruji nekoho, posluhuji
strnem , niti  slo učim, spojim
strnišče  u. strnište
strokovnjak  m. odbornik
Stroški  m. plur. u trata, vyloha
studenček, čka  m. studanka
stvar, i  f. tvor, zvife; vec
suČem, sukati kaj  maeham, mavam,
točim nečim

suh, a, 0  suchy; hubeny
suknja  f. kabat
sulica  f. sudlice, oštep
sum  m. podezreni; -im — -ničim
koga česa  podeziram nekoho z nš-
čeho

sunek, nka  m. otfes, rana, štrk, raz
surov, a, o  surovy
suša  f. sucho

suž-enj, n ja  = sužnik  m. otrok;

-enjski, a, o  otrocky
svarim  varuji, napominam
s valujem, ovdti  svatbu konam; ho-
duji jako na svatbš
sveča-  f. svice
svet, a, d  m. svčt
svet  m. rada

svet, a, o  svaty; -i večer  Štždry ve¬
čer; -ek, tka  m. svatek; -el, tla,
o  svetly, jasnj; -en, tna, o  svžt-
sky; -im  svitim; -nik  m. svetee,
svaty; -ovdlec, lea  m.radce; - oven,
vna, o  svetovy; -ujem, ovdti  ra-
dim

svidenje  n. shledani; na s.!  na shle-
danou!

svilnat, a, o  hedvabnf
sviralo  n. hudebni nastroj
sviram  hudu, hraji
svita se  svita, rozedniva se
svoj, a, e  svfij

svrha  f. učel; v -o  za učelem

Š

šala  f. žert; -e uganjam  žerty tro¬
pini

ščetina  f. štetina
ščit  m. štit
ščuka  f. štika
Še  ješte; še le —šele  teprv
šepečem — šepetam, tdti  šepci, še-
ptam

šib-a  f. metla, prat, ratolest; -ek,
bka, o  ohebny, utly
šir-en, rna, o  širy; -ok, oka, o  ši-
roky; -okoustim  (se) chlubim se,
tlacham
šivam  šiji

škarje, rij  f. plur. nfižky
škod-a  f. škoda; š. je Česa, za kaj
škoda je nečeho; -IjlV, iva, O
škodlivy; -ožčljnost  f. škodolibost
Škof  m. biskup; -ija  f. biskupstvi;

biskupsky palač
škrjanec, nca  m. skrivan
šol-a  f. škola; -nlna  f. školne; -ski,
a, 0  školsky, školni
šopek, pka  m. kytice
štajerski, a, o  štyrsky
Štajersko, ega  n. Štyrsko
Štedim  šetrim, sporim
šte-jem, šteti  poči tam; -tj e  n. po-,
sčitani

števil-ka  f. čislice; čislo (domu); -o
n. počet; čislo (listiny)
študija  f. studie
šum-im, eti  šumim = -Ijdrn

Skrbinšek, Učebnlce jaz. slovinskiho.

11

162

T

tablica  f. tabulka
tacaš  tehdy, tenkrat
taisti , a, o — tisti , a, o
tak, a, o = takšen, sna, o  takovy
tako  tak; -j  hned; -rekoč  takrka
takraj  s gen. s teto strany
takrat  tenkrat, tehdy
tamkaj  tam, tamhle; - šnji , a, e  ta-
mejšf, tamni
tanek, nka, o  tenky
tast  m. tchan

tat, a, u  m. zlodej; - inski, a, o
zlodšjsky

tečem, teči, tekel  teka, plynu; bežim
tedaj  tehdy, tu; tedy
tedanji, a, e  tehdejšl
teden, dna  m. tyden
tehničen, čna, o  techniekf
tek-nem, niti  chutnam; -oč, a, e  te-
kouci, plynouci; bežny; -om  behem,
prubehem

tel-e, eia  n. tele; -d, esa  n. tšlo
tem-a  f. tma; -eljit, a, o  dflkladny;
-en, mna, o  tmavy; utlumeny;
-več  nybrž, ale

tepem, tepsti, tepel  biji, tluku
ter  a, i; - jdtev, tv e  f. pohledavka
tez-a  f. tiha; -ek, zka, o  težky
tičem, tikati koga  tykam nekomu
tih, a, o  tichy; na em  potichu, po-
taji; -otdpec, pca  m. podloudnik;
-otdpim  provozuji podloudnictvi;
pližim se

tik  s gen. tšsnš vedle, u

tikev, kve  f. = tikva  f. tykev

tisoč = tisoč  tisic

tisti, a, o  onen, ten

tišina  f. tičho

tja  tam (na otazku kam?)

tla, tal  n. plur. zemš, pfida, podlaha

tlak  m. dlažba; zemš
tlim, tleti  doutnam
to pa to  to ano, to se mn6 libf
toč-a  f. kroupy, krupobiti; -en, čna,
o  presnf

tod  tudy; -a  avšak
tolaz-im  tššim, potešnji; -niča  f. te-
šitelka; utžeha
tolčem, tolči, tolkel  tluku
toli  = toliko  tolik; -k, a, o  tak ve¬
lik;)

tolpa  f. tlupa, dav
top, a, o  tupy

top-el, pla, o  teply; -im  roztavuji;
-im se  taji; -lota  f. teplo, teplota;
-ol, dla  m. oli  f. topol; -orišče  n.
topurko

toraj  — torej  tedy
tor-bica  f. kabelka; -išče  n. rejdište,
mislo

tovariš  m. tovaryš, druh, společnik
tovor, dra  m. naklad; -im  zboži po
soumarecb prenašim
tož-en, zna, O  žalostivy; -im  žaluji;
beduji; -i se mi po, za kom  styska
se mi po nekom; -njem, evdti  na-
rikavam

tragedija  f. truehlohra
tragičen, čna , 0  tragieky
trajam  trvam
travnik  m. louka

trčim  Cuknu, narazim o nžco, vrazim
do nžčebo

trd, a, o  tvrdy; -en, dna, o  tvrdy,
pevny; -im  tvrdim; -itev, tve  f.
tvrzeni; -ogla,v, dva, o  tvrdo-
hlavy

treba mi je česa  tfeba, potfebi je
mi, potrebuji ndčeho; ni mi treba
s inf. nemusim
trebuh, uha  m. brieho

trepečem — trepetam, tdti  chveji se,
tetelim se

tresem , tresti, tresel kaj  tresu nečim
treščim kaj  mrštim nečim
trezen, zna, o  stfizlivy
trg  m. trh; namesti; -ovec, vca  m.
obchodnik, kupec; -ovina  f. ob-
chod, kupectvi; -ovski, a, o  ob-
chodni, kupecky
trinog, dga  m. trinožka
trinog  m. kat, tyran
trob enta  f. trouba,potnice; -uzljdm
troubim všelijak

trp-ežen, zna, o  trvanlivy; -tjenje
n. utrpeni, souženi
Trst  m. Terst
trta  f. reva

trud  m. narnaha, pfičineni; - apoln,
a, O  nam;ihavy, perny; -en, dna, 0
unaven, namahavy; -im se  nama-
ham se, pfičiftuji se
truplo  n. telo, mrtvola
tržaški, a, o  terstsky
tuj, a, e  cizi; po -em  po cizine; -čev,
a, o  cizincuv, ova, o; -ec, jca  m.
cizinec

tukaj  tu, zde
tvoj, a, e  tvfij

U

ubi-jam  zabijim; u. se  dru se; -jem,
-ti  zabiji; -ram  ladim; hraji na
nčco

ubog, a, o  ubohy, chudy; -am  s akk.

posloucham, jsem posluSen
uboren, rna, o  chudobny, nuzny
učen, ena, o  učeny; -ec, nca  m.

žak; -ica  f. učitelka; -ik ra.  učitel
učilišče  n. učilištž
učim koga kaj, česa  učim nekoho
nečemu; u. se kaj, česa  učim se

16 B

nečemu; u. se za kaj  učim se
nečim

učitelj  m. učitel

uddn, a, o = vdan, a, o  oddany
udarim  uderim, uhodim; u. jo  vy-
dam se, zamčrim kroky; u. izza
česa  vyrazim, vystriknu zpod ne-
čeho

udele-ženec, nca  m. učastnik; -žim
se  učastnitn se
udomačim se  zdomacnim
udrt, a, o  vpadly

uga-jam  libim se, zamlouvam se;

-njam  tropim, kutim
uglašam  ladim

ugledam  shlednu, uzrim, spatrim
ugoden, dna, o  vbodny, prlznivy
ugovarjam  činim namitky, odmlou-
vam

uho, ušesa  n. ucho
ujemam se  shoduji se, souhlasim
ukam  vyskam
ukaz, dza  m. rozkaz
ukažem, ukazati  rozkaži
uklenem, niti  — vklenem, niti
spoutam

ukrenem, niti kaj  usnesu se na ne¬
čem, učinim opatfeni
ukrotim  zkrotim
ulica  f. ulice

ulnjdk  —- uljnjdk  m. včelnik
umet-en, tna , o  umely, umelecky;
-nik  m. umelec

umeven, vna, o  srozumitelny, po-
chopitelny

umikam se  ustupuji, couvam
umišljam se  rozmyšlim se
umolknem, niti  umlknu
umorim  zavraždim, zabiji
umrem — umijem, umreti  u-, ze-
mru

11*

164

uničim  zničim

up  m. nadeje, dflvera; -am  nadšji
se, doufam; -am se, si  troufam si,
odvažuji se; -anje  n. nadčje
upognem, niti  sehnu
upor-en, rna, o  odboj ny, povstalecky,
bufičsky; -nik  m. odbojnik, po-
vstalec, burič
uprav  prave
upraven, vna, o  spravni
ura  f. hodina; hodiny, hodinky
uradnik  m. urednik
uren, urna, 0  hbity, rychly. kvapny
usedem, usesti se, usedel  sednu si,
posadim se

usiljujem — vsiljujem, evdti  vnu-
cuji

uslišim , uslišati  vyslyšim
usmil-im se koga  smiluji se nad
nčkym; -jen, a, 0  milosrdny
usmrtim  usmrtim

usnj-dr , rja  m. koželuh; -en, a, o
koženy

usoda  f. osud

uspe-h  m. uspech, zdar; -šen, šna,
0  uspešnf, zdarny
ustanovim  zastavim; založim
ustav-im  zastavim, zarazim; -Ija/tn
zastavuji, zadržuji
ustmen, a, o  ustni
ustrahujem, ovdti  zkrotim, premohu
ustrašim se  leknu se
ustrelim  vy-, zastfelim
ustrežem , ustreči, ustregel  vyhovim
ustvarim  stvorim
ušesce  n. uško
utečem, uteči, utekel  uteku
utegnem, niti  mam čas, mam kdy;

mohl bych, možna že ja
utešim  potešim, ukonejšim
utihnem, niti  utichnu, ztichnu

utočišče  n. utočište

utonem, niti  utonu, utopim se

utrdim  opevnim

utrudim  unavim

uvedba  f. zavedeni

uveljavljam  uplatnuji

už(}  — še  už, již

učenem, ugnati  do uzkych vženu
užijem, užiti  užiji
uživam kaj  uživam, poživam nečeho,
tžšim se nečemu

V

v  s akk. v, do ; s lok. v
vab-ilo  n. pozvani; -im  vabim; zvu:

-Ijiv, iva, 0  vabivy, lakavy
vadim  e, vi čim

vajen, a, o česa  zvykly nečemu, na
neco

vajin, a, o  vaš, vas dvou
val, a, u  m. vina; -ovje  n. vlny,
vlnobiti

var-čen, Čna, o  šetrny, sporivy;
- ovdnec , nca  m. svžfenec; -uh
m. stražee; poručnik; -ujem, ovdti
varuji, stfehu

vas, i  f. ves, vesnice; -e — v sebe;
-ica  f. vesnička

vai-en, žna, o  dfiležity; -nost  f. du-
ležitost

vbog, a,o~  ubog, a, o  ubohy, chudy
včasi  = včasih  nčkdy, občas
včeraj  včera

vdan, a , o  oddany; -ost  f. oddanost
več  vice; ne v.  již ne; -er  m. večer;
sveti -er  Štedry večer; -erj a  f. ve¬
čere; -erjam  večefim; -ina  f. včt-
šina; -inoma  včtšinou, ponejvice
ved e  vedomky; -em, vesti, vedel
vedu; -em se  chovam se; -no  po-
rad, vždy, sta e

veja  f. vetev

vele  = zelo  velmi; - spoštovan, a , o
velevaženy

velik-dn  m. velikan, obr; -dnstvo
n. velikanstvi; -o  mnoho
vel-im, eti  dim, kaži; -jam  stojim,
mam cenu; platim; -jd  naleži, je
treba; to -jd  to stoji za to; to plati;
javen , vna. o  platny; -javnost
f. plainost

vem, vedeti  vim; v. za kaj  vim
o nččem

ven-dar  pfece, preš to; -ec, nca  m.
včnec; -omer  vjednom kuse, po-
fad

ver-a  f. vira, naboženslvi; -ižica  f.
retizek: -jdmem, -jčti komu, kaj
včfim nekomu, nečemu; -nik  m.
včrici; - ujem, ovdti  — -jdmem
ves, vsa, vse  všecek, celv
vesel, a, o  vesely, radostny; v. sem
česa  jsem n č če mu rad, tešim se
z nččebo, na nčco = -im se česa;
-{ me  teši mne; -je  n. veseli, ra¬
dost ; -je do česa  chut k nečemu
vesten , tna, o  svedomitf
vešč, a ,  e čemu  znaly nečeho, zbehly
v nečem; -dk  m. znalec, odbornik
vet-er, tra  m. vitr; -rec  = -rc  m.
včtrik

Vezuv  m. Vesuv
vežem, vezati  važi
vicem , vikati koga  vykam nčkomu
Vid  m. Vit
vidim, videti  vidim
vihar, rja  m. vichfice, boure; -en,
rna, o  bourlivy

vihtim, eti, iti kaj  mavam nečim
Vijem, viti  viji, vinu, svijim
vile  f. plur. vidle

vin-ar. rja  m. Iialer; -ce  n. vinečko;

165

-ograd  m. vinohrad, vinice; -ograj-
ski, a, o  vinohradsky
visim, čti  visim

vis-lice  f. plur. šibenice; -bk,oka,o
vysoky; -okoroden, dna, o  vysoce
urozeny

višava  f. vyšina, vyška
vitez  m. rytfr

vkljub — kljub  s dat. preš
vkup  dohromady ; -e  spolu
vladam  vladnu

vlečem, vleči, vlekel  vleku, tahnu
vležem, vleči se, vlegel  lehnu si
vljuden, dna, o  vlidny
vloga  f. vklad
vnovič  znovu, zase
vod-itelj  m. vudce = -nik; -ništvo
n. vedeni, vddcovstvi; -sivo  n. ve-
deni, fizeni
vojak  m. vojak, vojin
voj-ska  f. vojsko; valka; -skovodja
m. vojevudce; -ščdk  m. vojin
vojvod-a  m. ve voda; -ina  f. vevod-
stvi

vol  m. vul; -ilec, Ica  m. volič; -ilen,
Ina, 0  volebni, voličsky; -itev,
t ve = -itva  f. volba; -ja i.  val e;
drage -je  ochotne, rad; sem pri
-ji  jsem ochoten; -ja me je  mam
viili, je mi libo; -jen, Ijna, o
ochoten; -k  m. vik; -na  f. vina
voščim  preji

voz, a, d  m. vfiz; -im  vozim, jedu;
-im se  vozim se, jezdim, jedu; -nik
rp. vozka

vpijem, vpiti  volam, rvu
vpitje  n. volani, fvani, krik
vpliv  m. vliv; -am  mam vliv, pflsobim
vprašam koga  (akk.) kaj, česa, za
kaj, po čem  taži se, ptam se ne¬
ko h o nčeo, na nčeo, po nečem

166

vprašanje  n. otazka
vprek  veskrz

oprem, vpreti, vprl  upru (oči)
vprežem, vpreči , vpregel  v-, zaprahnu
vpričo  s gen. za svedectvi, v pri-
tomnosti

vra-čam  vracim, odplacim; -nec, nca
rn. vranik

vrat, a, u  m. krk; -a  n. plur. vrata,
dvere, brana
vreča  f. pytel

vred: s (z)  —vred  spolu, zaroven s;
vreden, dna, o  hoden, maje cenu;

imena v.  stoji' za reč
vrem, vreti  vru; vrejejo skupaj
sbthaji se

vreme, ena  n. počasi
vrh, a, d  m. vrchol, teme; po -u
nadavkem

vrh  s gen. na vrcholu, na nejvyš-
šim bode, na temeni
vri-skam  vyskam; skanje  n. vy-
skani; -vam  vtiram, vnucuji
vrnem , niti  vratim
vročina  f. vedro, horko
vrst, i  f. = vrsta  f. vrstva, porad,
poradek, radek; za -jo  za sebou,
po sobe

vrš-im  odbyvam, provadim; -i se
odb^va se, sbiha se; -ič, iča  m.
vrcholek

vrt  m. zahrada; -ec, tca  m. zahradka;
-nar, rja  m. zahradnik; -niča  f.
ruže (zahradni)
vrv, i  f. provaz

vržem, vreči , vrgel  vrhu, hod m, vy-
hodim, mrštiin
vsaj  aspoii

vsak, a, o  každy; -ateri, a, o  ve-
škeren; -dan  každodennž; -do
každy

vsedem, vsesti se, vsedel, vsel  sednu
si

vse-kako  každym padem, zpdsobem;
-kdar  vždy = -lej; -vprek  veskrz,
križ na križ

vsiljenec, nca  m. vetfelec
vsiljujem, evdti  vnucuji
vsled  s gen. nasledkem
vspetljam se  vzpinam se, čnim
vsta-jam  vstavam; -nem, -ti  vstanu,
povstanu; -vim  zastavim
vstopim  vstoupim, vejdu
všeč  vhod, libo
vštric  s gen. vedle (soubežnS)
vtaknem, niti  strčim, zastrčim
vtikam se v kaj  vmešuji se, pletu
se do nečeho

vtis  m. dojem; -ek, ska  m. vtisk,
vtišteni, dojem

vtopim = utopim  utopim; pohrižim
vun  = ven  ven
vzajemnost  f. vzajemnost
vzamem, vzeti  vezmu
vzbudim  vzbudim
vzdignem, niti  zdvihnu
vzdihnem, niti  povzdechnu si
vzdramim  vzbudim, probudim
vzkipevam  kypim

vzldijem, vzkliti  vzkličim, vypuč(m
vzklik  m. vykrik; -nem, niti  vy-
Iriknu, zvolam
vzlic = navzlic  s dat. pfes
vznožje  n. upati
vzpričo = spričo  — zaradi
vzrok  m. pričina
vživam — uživam

Z

z  vi z s;  § 15.

za  s gen. za; s akk. za, pro; § 51.
zabav-a  f. zabava; -am se  bavim se;

Ijam čez koga  uštepačng mluvim
o nekom, laji nčkomu
zabodem, -bosti, -bodel  za-, pro-
bodnn

zabredem , -bresti, -bredel  zabrednu
začaram  začaruji

zače-njam  za-, poemam; - tnik  m.

začatečnik, puvodce
začnem , začeti  začnu, počrni
začudenje  n. podivem'
začu-dim se  podivim se; -jem, -ti
zaslechnu

zadenem , zadeti  prehodim preš ra-
meno; trefim, zavadim, stihnu
zaderem , zadreti  vrazim, zasadim;

Z. se  vniknu, vjedu
zadeva  f. zaležitost
zadnji, a , e  zadni, posledni
zadovolj-en, Ijna ,  o spokojen; -nost
f. spokojenost
zadrega  f. rozpaky
zadrhtim , eti  zatresu se, zachvšji
se

zadruga  f. společenstvo
zadržujem , evdti  za-, zdržuji
zagledam  shlednu, spatrim, uzrim
zago rel , a , O  osmahly; -tovilo  n.

ujišteni; -vednež  m. tulpas
zahajam  zach&zim, chodim
zahrbten , tna, o  lstivy, potouchly
zahteva  f. požadavek; -mkaj  zadam,
vy-, požaduji nžfieho
zahvaljujem, evdti koga za kaj,
z. se komu za kaj  dekuji nekomu
za neco, diky vzdavam
zaje  C, j ca  m. zajic
zajamem, zajeti  zajmu; vtahnu
zakaj'?  prod? z. pa?  proč pak ? z.
nebot

zaklad, dda  m. poklad; fond, zaklad
zaklet, a, o  zaklety

167

zakon  m. zakon; manželstvi; -odd-
jen , j na, o  zakonodarnf
zakoten , tna, o  odlehly, svčta vzda-
len^

zal, a, o  hezky, krasnf
zalajam  zaštekam
zalezem, -lesti  pristihnu, polapim
zalivam  zalevam
zaljubim se  zamiluji se
zaloputnem, niti vrata  bouchnu
dvermi, prirazim dvere
zamahnem, niti  zamavnu
| zamerim  mam, pfičitam za zle; z.
se komu  urazim nekoho
zamolkel, Ida, o  tlumeny
zamotan, a, o  zamotany, spletitf
zamudim  za-, zmeškam
zamenjam  vymenim
zanaprej  predem, na pfište
zanesem , -nesti, -nesel  za-, do-,
vnesu

zanesljiv, iva, o  spolehlivy
zani-čujem, evdti  s akk. opovrhuji
nčkym; -kovanje  n. za-, popiranl
i zanim-am se za kaj  zajimam se
o neco; -iv, iva, O  zajimavy
zanjka  f. osidlo, oko
! zaorim  silne zaznim, mohutne za-
j zvučim

zaostanem, -stati  zflstanu pozadu,
uvaznu

zapalim  zapahni
zapečatim  zapečetim
zapišem, -pisati  za-, napiši
zapletem, -plesti, -pletel  zapletu
zapodim  zapudim, za-, rozeženu
zapojem, zapeti  zapeji, zazpivam
zapomnim si  zapamatuji si
zapoved  f. prikaz, prikazani
zapravim  premamim, ztratim
zapravljivec, vca  m. marnotratnik

168

zaprem , -preti, -pri  zavru
zapustim  opustim, zustavim
zaradi  s gen. pro (pfičinne), kvuli;
s. tega  proto

zarana  za rana, časne rano
zares  zajiste, opravdu, skutečne
zarežim, -režati  vycenirn zuby; z.

se  ušklebim se, neslušnž se zasmeji
zar-ja  f. žare; -obljen, a, o  obrou-
beny; neokresany; -udim, eti  za¬
rdim se

zase  = za sebe  za, pro sebe
zase-ben, bna, o  soukromy; -da  f.
zaloha, nastraha; -dem, -sti , -del
obsadim; -dem konja  sednu, vy-
skočim na k.

zaslišim , -slišati  za-, vyslechnu
zaslu-žek , žka  m. vydelek; -žen,
zna, o  zasloužily; -žim  zasloužim;
vydžlam

zasmehujem, ovdti  s akk. vysmivam
se nekomu

zaspim, -spati  zaspim; usnu
zasramovalen, Ina, o  hanlivf,
polupny

zastav-a  f. prapor, korouhev; -Ijam
zastavuji

zastonj  zadarmo, marnš, bezvfslednš
zastopnik  m. zastupee
zastor  m. opona, zaclona
zastran  s gen. stranu, co do; pro
zasujem, -suti  zasuji, zasypu
zasuknem, niti  otoeim, obratim
zašijem, -siti  za-, sešiji
zategadelj  — zategavoljo  k vflli to-
mu, proto

zatekam se  utikam se
zatisnem, niti  stisknu, zavru, za-
rnhourim
zatišje  n. zatiši
zato  proto == zatorej

j zatrepečem  = zatrepetam  zachveji
se

zaupa-m  duveruji; sverim; -nje  n.
duvera

zavedam se  j sem si vedom, mam
j vedomi

j zave-tje  n. utulek; -za  f. zavazek,
ručeni; -znik  m. spojenec; -ženi,
-zati  za vazi

zaviden, dna, o  zavistivy
zavijem, -viti  zavinu
zavod, oda  m. ustav
zavoljo a  gen. k vuli, pro (pneinne)
zavpijem, -piti  vykriknu, zvolam
zavrnem, niti koga  od-, zamitnu;
j odvštim

| zavržem, -vreči, -vrgel  zavrh nu, za-
pudim

zavzdihnem, niti  vzdechnu
eavžijem, -žiti  po-, užiji, snim
zazibljem  = zazibam  ukolebam
zažarim, eti  zazarim
zaželjen, ena, o  kyženy
zažigam  rozžeham, zapaluji
zbega-m  pomatu; -nost  f. pomateni,
zmalek

zberem, zbrati  seberu, shromaždim
zbežim , zbežati  utelcu, prchnu
zbiram  sbiram, shromažduji; z. se
sbromažduji se, schazim se
zbirka  f. sbirka
zbližanje  n. sbliženi
zbog  s gen. k vuli, pro (pfieinne)
zbogom  — z Bogom
zbo-jim, zbati se  uleknu se; -Urn,
eti  ochuravim, onemoenim; -Ijšam
zlepšim

zbor  m. sbor; -niča  f, snžmovna;

-ovdnje  n. schfize
zdaj  nyni; do Z.  potud, dosud
zdavnaj  davno

169

zdeha se mi  zivam
zdih  m. vzdech; -ujem, ovdti  vzdy-
cham

zdim, zdeti se  zdam se; zdi se mi
kaj dobro do česa  mam velikou
radost z nečeho, zakladam si na
nččem

zdirjam  rozjedu se, odcvalam
zdrav-je  n. zdravi; -nik  m. lekar
zdričim, zdričati  odhrčim, odjedu
zdrobim  rozdrobim, rozdrtim
zdruz-ba  f. = združenje  n. sdruženi,
slo učeni, s poj eni; -im  sloučim, spojim
zebe me v kaj, zebsti, zeblo  zebe
m6 neco, je mi zima na neco
zel-en, ena, o  zeleny; -enjdd  f. ze¬
len, zelenina; -je  n. zeli; -nik  m.
zelništč; -d velmi, velice
zem eljski, a , o pozemsky; -tja  f.
zorne; - Ijepisen, sna, O  zemepisny;
-Ijišče  n. pozemek
zet  m. zet
zevam  zivam

zgo-daj  zahy, časne; -dl se  prihodi
se, stane se; -dovina  f. dejiny,
dejepis; -li, -Ij  pouze, toliko; -raj
nahore; -rim, eti  s-, vyhorim;
-ruji, a, e  hofeni, horejši
zgra-bim  popadnu, pojmu; -dba  f.
stavba

zgrudim se  klesnu na zemi
zgubim  = izgubim  ztratim
zibel  f. kolebka= -ka  f.
zid, a, u  m. zed; -mn  stavim, bu-
duji; -dr, rja  m. zednik; -ovje  n.
zdivo, hradby
zijam  žeji, zevluji
zim-a  f. zima; po -i  v zimš; -siti,
a, o  zimni

zjutraj  za jitra, rano
zlasam  zataham za vlasy

zlasti  obzvlašte
zlato  n. zlato

zlo-ba  f. zlomyslnost; -činec, nca
m. zločinec

zmag-am koga  zvitezirn nad nekvm,
premohu; ovdlec, lea  m. vitžz
zmeljem, zmleti  semelu
zmerjam  s akk. laji, spilam nekomu
zmerom — zmirom, zmiraj  vždy,
stale, porad
zmes  f. smes

zmešam  zmisim, zmicham, pomalu
zmiraj, zmirom  = zmerom
zmorem, zmoči, zmogel  z-, pre-
mohu

zmota  f. omyl, blud, poblouzeni
značaj  m. povaha
znam  znam, urnim; -enje  n. zna-
meni

znan, a, o  znamy; -ec, nca  m.
znam^

znesem, znesti se, znesel nad kom
schladim si žahu na nekom
znotraj  s gen. uvnitr
zob  m. zub; v zobe  do oči, do tvare
zona  f. užas

zoper  s akk. proti (nepratelsky)
zopet  opčl, zase
zorim, eti  zraji

zovem, zvati  nazyvam: z. se  nazy-
vam se, sluji, jmenuji se
zrak  m. vzduch

zrasteni, zrasti, zrastel  vzrostu, vy-
roslu

zraven  s gen. vedle
zrcalo  n. zrcadlo
zrel, a, o  zraly
zrem  zfim

zunaj  venku; s gen. mimo, vne
zuvam  zouvam
zveličar, rja  m. spasitel

170

zvenim, eti  zvučim, znirn
zvest, a, O  verny; -oba  f. vernost
zvez-a  f. svaz, spojeni; -da  f. hvez-
da; -dica  f. hvezdička; -ek, zka
m. svazek, sešit
zvežem, zvezati  svaži
zvišam  zvyšim
zvitorepec, pca  m. chytrak
zvon, a, d  m. zvon; -ec, nca  m.

zvonek; -im  zvonim
zvunaj = zunaj

Ž

žal  f. žal; bohužel; ž. mi je koga,
česa , za koga, za kaj  lito je mi
nekoho, nšeeho; -im  uražim; -tav,
a, o  prožlukly; -ujem, ovdti po
kom  truchlim pro nekoho, nad ne-
kym

žarim  planu, feravim
že  již, už

žej-a  f. žizen; -a me, Sejati  žiznim,
mam žizen; -en, jna, o  žiznivy
želez-nica  f. železnice, draha; -nični,

a, o = -niški, a, o  železnični;
-O  n. železo

žel-im, eti  preji; -ja  f. prani, ža-
dost; -jen, Ijna o  zadostivy
žemlj-a  f. houska; -ica  f. houstička
ženem, gnati  ženu
žen-ih  = -in  m. ženich; -ka  f. že-
nuška

žep  m. kapsa

žetev, tve  f. = žetva  f. žen, sklizen
žingam  brinkam, hudu, hraji
živ , a, o  živy; -o  silne; -dhen, kna,
o  živy, čily; -dl  f. zvire; -dlica
f. zviratko; -im, eti  žiji; Bog te
-i !  at’ žiješ! -ina  f. dobytek;
-Ijenje  n. život
žldkta  f. pfibuzenstvo
žlica  f. lžice

žoga  f. mič; žogo bijem, biti  mičem
hraji

žrebe, eta  n. hribs

žrebelj , blja  m. hfebik

žrtev, tve  f. = žrtva  f. žertva, obfit

žugam  vyhrožuji

žvižgam  hvizdam

žvrgolim, eti  šveholim

OBSAH

HlaskoslovL

Strana

Abeceda, vyslovnost, prizvuk § 1—6. 3

Cvičeni 1. . . .. 4

O samohlask&ch § 6—12.. 5

Cvičeni 2. 7

0 souhlaskžch § 13—14.•. 8

Cvičeni 3. . . .... 9

Pozniimky o pravopise § 15. 11

Tvaroslovi.

V^klady vSeobecnd § 16. 13

Indikaliv, infinitiv praesentni, supinum § 17 . . •. 13

Cvičeni 4. s ulohou. 16

Deklinace mužskd a stredni § 18. 16

Cvičeni 5. s ulohou .. .. 17

Futurum, perfektum, kondicional akt. § 19.. 19

Cvičeni 6. s ulohou. . . 21

Deklinace ženski § 20.-. 24

Cvičeni 7. s ulohou . . . 26

Deklinace adjektiv, adverbium § 21—22. 29

Cvičeni 8. s ulohou.. 32

Imperativ, optativ § 23—24 . 34

Cvičeni 9. s ulohou. 37

Doplnčni deklinace mužske a stfedni § 25—26 . 40

Cvičeni 10. s ulohou. 48

Zajmena § 27 — 32 . . 47

Cvičeni 11. s ulohou.  50

Doplnčni deklinace ženski; deklinace vlastnich jmen § 33—05 . 54

Cvičeni 12. s ulohou... 57

Stupfiovani adjektiv a adverbii § 36—89 .. 60

Cvičeni 13. s lilohou. 62

Participia § 40—43 .•. 65

Cvičeni 14. s lilohou. 69

Čislovky § 44—50 . 72

Cvičeni 15. s ulohou. 76

172

Strana

Nejduležitejši čžsti ze skladby.

Pfedložky § 51. 79

Pnsudek, doplnčk § 52—63 . . 84

Pfivlastek § 64. 85

Pfedmčt § 55—58 . • . . .. 85

Pfislovečnžt určeni § 59. 93

Vetoslovi § 60—66 . 96

Cvičeni 16.: Martin Krpan ..   98

Seznam slov

ke cvičenim 1.—10.109

Pozndmkjr ke cvičenim 11,—16.129

slovinsko-česky

Slovniček

131

Zkratky.

GebMl. c. —  Gebauer, Mluvnice češka pro školy stredni a ustavy učitelske.
Vydanf čtvrte.

Geb., Hist. ml. =  Gebauer, Historieka mluvnice jazyka českeho.

Lj. Zv. —  Ljubljanski Zvon.
stč. —  stara čeština.

Opravy.

Ve cvičenl 7, 3 misto: Z obema slavnostima  čti: Z obema slav¬
nostma.

V § 23 misto: vzami  čti: vzemi.

V § 31, 2 mtsto: dum , jenž  čti: dum , jejž  atd.

V § 50, pozn. b)  misto: o kolika hodinach?  čti: v kterou hodinu?