Številka 340
IZHAJA VSA5I DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične številke se prodajajo po 3 nvč., (6 Btotink) v mrožih tobakEruah v Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju, .""t. Petru. Sežani, Nabrežini, Sv Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dorntergu, Solkanu itd. CENE OGLASOV se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke 21/, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotin k ; za osmrtnice, zahvale, poslan ce, oglase denarnih zavodov po 50 stot Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-Jflljna vrsta K 2. Mali oglasi po stot. beseda, najmanj pa 40 stot. — Oglase sprejema ..Inseratni oddelek uprave Edinosti"*. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti'".
TRST, v sredo II. decembra 1907
Tečaj XXXIi
dinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč I
NAROČNINA ZNAŠA
za vse Ibto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece G K —, na naročbe brez doposlane naročnine, ee uprava ne ozir«.
laročnma na nedeljsko iziaiia .Ediiosti' st^ae: celoletno 15-20, pol leta 2-6Q
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Glorcio Galattl 18 (Varolni dam). Izdajatelj in odgovorni u.ednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konBorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. IS. — Poštno-hranllnični račuu It. S4l'6">2. —
== Telefon itev. 11S7 =====
Izjava.
i osebe poškodovale nekega ruskega podanika, in to je izzvalo med prebivalstvom velike
Z ozironi na napade včerajšnjega socialističnega glasila »JI Lavoratore«, naperjene proti podpisani, izjavlja ista : da so zasebni težaki, učlanjeni pri N. D. O. svojevoljno in enoglasno sklenili, da se ne v deleže sedanjega štrajka. X. D. (>. je to vzela na znanje in je njena dolžnost, da skrbi, da se volja njenih članov — zasebnih težakov — spoštuje in da se ne ovira nikogar pri delu. Pri tem pa ne bo klicala v pomoč ne vojakov ne »bajonet^. Podpisana bo znala brez nasilja in brez terorizma, pa tudi brez »bajonet* doseči svojo voljo — v popolnem soglasju sč svojimi učlanjenimi težaki.
Iz tega je razvidno, da so vsi napadi v »II Lavoratore«, kakor tudi v slovenskem letaku, izdanem	strani
pocijalno demokratične stranke, navadim obrekovanja!
Predsedstvo
>*ar. delavske oganizacije.
BRZOJAVNE VESTI.
Viša državna šola v Ljubljani.
DUNAJ 10. Posl. Ivan Hriber je dobil na m rodainem mestu zagotovilo, da se v Ljubljani ustanovi viša državna obrtna šola in železniška delavnica.
Dvorno žalovanje za švedskega kralja.
DUNAJ 10. Cesar je odredil za švedskega kralja Oskarja dvanajstdnevno žalovanje počenši z 12.
Bolgarski knez Ferdinand.
DUNAJ 10. Sinoči je vračajo se iz Be-rolina dospel semkaj bolgarski knez Ferdinand. —
Švicarski civilni zakonik.
BERN 10. Narodni svet in stanovski svet sta enoglasno vsprejela švicarski civilni zakonik. Isti stopi v veljavo s 1. januarijem 1912. Strnovski svet je nadalje sklenil gradnjo drugega simplonskega tunela, ter je za leto 1908 stavil v proračun tozadevno postavko.
Nov saksonski minister.
DRAŽDANE 10. Kralj je imenoval Bečka, višega župana v Kemnici, ministrom za bogočastje.
Španska.
MADRID 10. Zbornica je vsprejela vojni
proračun.
Iz Perzije.
TEHERAN 10. t Nemška Kab. družba.) V Tebrisu je bil včeraj umorjen tamošnji policijski prefekt. Na poziv ruskega konzula je bil izdal stroge odredbe, ker so neke pijane
nemire.
Potres.
PODLISTEK
1 ]
Napisal A. Aškerc.
ini riči.
Ko sem se lani sredi marca vozil iz Egipta proti Trstu, bil je na „Semiramidi"' tudi neki francoski slikar, ki je često posedal na palubi pa slikal ali morje ali pa risal ladjo samo.
Nekega lepega večera, ko je ravno soince zahajalo in pozlačevalo morsko plan, sva sedela skupaj zamaknjena v čudovito prirodno sliko.
..Veste, kaj je na svetu najveličastnejše se obrne nagloma k meni s sanjavimi očmi. „Tri stvari so najveličastnejše44 — pravi, ne da bi čakal mojega odgovora —, in te tri stvari so: Planine, puščava in morje !u
„Popolnoma sem Vašega mnenja, mon-sieur !" Stisnil mi je roko in gledal molče po lesketajočem se morju...
Planine, puščava in morje...
Hodil in vozil sem 6e po visokih švicarskih planiuali. Videl sem glavo slovite „Jung-iraue" prav od blizu. Vozil sem se črez visoki Kavkaz in videl Kazbek in Elbrus.
BRUZZANO (Kalabrija) 10. V minoli noči je bil tukaj močan potres. Prebivalstvo je prestrašeno zbežalo na piano.
Vojno stanje v Natalu.
LONDONU 1®. Kakor poroča Reuterjev, biro iz Durbana, je bilo nad vsem severnim; okrožjem pokrajine Natal proglašeno vojno' stanje. —
Rusija.
Kazenska razprava radi predaje Po rt Arturja.
PETROGRAD 10 Danes je pričela pred vojnim sodiščem kazenska razprava proti generalu Steselju. Pozvano je 123 prič, mej temi general Kuropatkin in admiral Vizen. Mnoge priče so prišle iz daljnih krajev.
PETROGRAD 10. (Petr. brz. ag.) Pred najviše vojaško sodišče so prišli danes radi predaje Port. Arturja obtožeui generali Ste-seli, Smirnov, Fock in Reiss. Povabljenih je 150 prič.
Avstrijska posl. zbornica.
<JJr/.ojavno poročilo).
Meritorična razprava o nagodbi.
Zbornica je na to pričela razpravo o nagodbemh predlogah. Generalno debato je zapričel poročevalec dr. Pergelt, ki je po-vdarjal, da srno nasproti inozemstvu vezani po trgovinskih pogodbah, tako, da bi tudi ob breznagodbenem stanju ostalo enotno carinsko ozemlje. Nagodba ima svoje svetle in temne strani. Ne sme se s diti z enostranskega stališča, marveč s stališča skupnega državnega gospodarskega življenja. Poročevalec je priporočal, naj se preide v generalno debato.
Posl. Renner je pojasnjeval, zakaj je socialistična stranka proti nagodbi. Posl. Dii-rich je naglašal, da bodo češki agrarci ne le dejansko, ampak tudi politično glasovali za nagodbo, ker vidijo, da ni bilo njih nezaupanje nasproti vladi opravičeno.
Posl. Š u k 1 j e je izvajal, da je „Slo venski klub" po zrelem prevdarku prišel do sklepa, da izpolni svojo dolžnost nasproti državi in nasproti ljudstvu, ako glasuje za nagodbo, to tembolj, ker se v nagodbi nahaja tudi zakonski načrt za dalmatinske železnice, ki z nagodbo stoji in pade, in ki je za bodočnost slovenskega naroda dalekosežnega pomena. Bodočnost tega naroda je zajamčena v močni Avs'riji. Govornik se je potem bavil s hrvatskim vprašanjem ter je pokazal na dragocene gospodarske koncesije v nagodbi. Izrazil je željo, naj sledi tej nagodbi rešitev narodnega vprašanja, potem se ni bati, kako izpadejo leta 1917 pogodbe z Ogrsko.
DUNAJ 10. Iz zanesljivega vira se zatrjuje, da se državna zbornica o Božiču odgodi do konca meseca febrmrija.
Nujni predlog glede razprave o avstro-ogrski nagodbi sprejet.
DUNAJ 10. V nadaljni debati o Chiari-jevem nujnem predloga je izjavil poslanec K aiser, da bo nemška agrarna zveza glasovala za nujnost razprave nagodbe, kakor tudi proračunskega provizorija. Govornik protestira proti ovirani u uspešnega parlamentarnega delovanja s tem, da se neprestano stavijo nujni predlogi. Obžaluje, da se je zlorabilo nagodbo v politične svrbe, in izjavlja,
da njegova stranka se ne da ustrašiti po terorizmu ni slovanskih radikalnih strank, ni socijalnih demokratov ia da bode postopala tudi nadalje v zmislu že sprejetega stalUča.
Potom ko je še Srb Bjeladinovič govoril proti nagodbi, je bila generalna debata zaključena.
Generalni govornik pro posl. M u h 1-w e r t je izjavil, da bodo svobodni Vsenemci, ne da bi s tem prejudicirali svoje meritorično stališče nasproti nagodbi, glasovali za nujnost, in sicer zato, da ne silijo vlade na pot § 14.
Potem ko se je generalni govornik contra posl. D u 1 i b i ć izrazil proti preulogu, je bila nujnost predloga sprejeta z veliko dvetretinsko večino.
Posl. B i a n k i n i govoril je prej hrvatski in potem nemški. Razlagal je hrvatsko-ogrski spor, obžaluje, da je bila nova nagodba sklenjena brez zakonodajnega sodelovanja Hrvatov in je vprašal, da-li morata veljati j AVekerle in Koss^th kakor zastopnika Hrvat-I ske, ona dva, ki sta provzročevatelja brutalne : železniške pragmatike, protikonstitucijonalne ■ vlade bana Rakodczaja in nasilja nad nema-j djarskimi narodnostmi. Govornik je poudaril, ! da so Hrvatje do dualistične dobe vedno sodelovali ob sklepanju mednarodnih pogodb, da celo kedaj samostojno sklenili take pogodbe. Tudi cesar je priznal popolno neodvisnost Hrvatske, Dalmacije in Slavonije. Dualistična ustava ni prinesla Hrvatom drugega nego prelomlienja priseg, besede in pogodb in nehvaležnost brez konca in kraja. Dandanes je Hrvatska neka madjarska satrapija. Gi-ovornik predbaciva slovanskim strankam, da izdajo iste glasuje za nagodbo Hrvate na milost in nemilost Madjarom. Ako bi se postopalo s Hrvatsko kakor z državo, enakopravno Ogrski, potem se bi carinska ločitev, po kateri teži madjarski imperializem, omejila le na Ogrsko in Hrvatje, ki so nakazani na avstrijsko agrarno državo, bi ostali v carinskem ozemlju skupaj z Avstrijsko. Pod sedanjimi pogoji je mogoče, da bomo imeli 1. 1917 tri carinska ozemlja, avstrijsko, ogrsko hrvatsko in bosansko-hercegovin-sko. Govornik je potem razjasnil ogromne škode, ki jo ptovzroči carinska ločitev za Dalmacijo, in krjtizira sedanjo nagodbo, ki bode provzročila zlasti veliko oškodovanje dalmatiuskih mlinov.
Razprava je bila na to prekinjena in seja zaključena o pol sedmi uri zvečer. Prihodnja seja jutri ob 11. predp.
OGRSKA ZBORNICA.
Videl sem libijsko puščavo in hodil po njej pri piramidah. Videl sem, kako soince zapada na teh brezkončnih peščenih planotah.
Veličastna je takale plauina v svoji visokosti. Dviga se kakor pristen aristokrat nad vse nizko in vsakdanje in se ozira s svoje hladne višave na malenkostno življenje pod sabo. Nasproti takemu kamnitemu velikanu se čutiš, če mu tudi priplezaš na teme, vendarle majhnega, ničnega. Njegova glava se koplje v čistem eterju, njegov vrh je vsak dan prvi in poslednji, ki ga poljubijo solnčni žarki. Bliski švigajo ob nevihti po ozračju, strele treskajo, da se straši in plaši vse, kar je živega — pa takov planinski ari>tokrat drži junaško svojo glavo pckoncu, saj se vse take prirodne drame vršijo navadno pod njim in le redkokdaj nad njim...
Veličastne so planine — ali življenja nimajo ! Te skalnate mase so negibljive, popolnoma mirne od vekomaj, ako izvzameš vulkane, ki bruhajo svoj goreči gnev po okolici. Mirne, mrtve so planine in ta njihova mrtva veličastnost je v nekakem kontrastu s člo veško naravo, ki je življenje samo.
Takisto mrtva je v v£ej svoji veličastnosti puščava. Kakor daleč ti sega oko, sama ru-java peščena valovita planota. Tihota in mir. Upodobljena večnost. Zdi se ti, da plava nad tako puščavo smrt sama s svojimi sivimi pe-
(Brzojavno poročilo.)
BUDIMPEŠTA 10. Podpredsednik Ra-kov3zky se je najprej v toplih besedah spominjal švedskega kralja Oskarja, nakar je zbornica nadaljevala debato o nagodbenem pooblastilnem zakonu. Posl. Vinković je govoril hrvatski. Za njim je govorilo hrvatski k sklepni besedi še več hrvatskih delegatov. S tem je bila generalna debata končana in imelo se je glasovati za to, preide li zbornica v specijelno debato. Predsednik je stavil vprašanje, sklene li zbornica, da se preide v specijelno debato : ako sklene, tedaj odpade glasovanje o vseh sklepnih protupredlogih. (Pohvala.)
Za besedo se je oglasilo več govornikov, da bi govorili k vprašanju, predsednik jim pa ni dal besede, izjavivši, da mu je bil predložen predlog, da se glasuje po imenih in odloži glasovanje na prihodnjo sejo. Ker je
na predloga več nego 20 podpisor, mora to v smislu poslovnega reda upoštevati,
Zbornica je na to nadaljevala specijelno debato o avtonomnem carinskem tar.fu, ki je bila svoječasno prekinjena. Na predlog poročevalca Hoitsy je bilo sklenjeno, da ^e skupno debatira o členih 18 do 21. K členom 1<S do 21 so govorili vsi navzoči hrvatski poslanci, katerim je podpredsednik Rakovszky večinoma odvzel besedo, ker so se oddaljili od predmeta. Na to se je prešlo na glasovanje. Hrvatski poslauci so zahtevali v predlogu, ki je imel nad 20 podpisov, da se glasuje po imenih in odloži glasovanje na prihodnjo sejo, kar je predsednik tudi ukrenil.
Sledila je razprava o členu 22. h katerem so zopet govorili vsi hrvatski delegati po vrsti, pri čemer jim je bila zupet odvzeta beseda, ker so se oddaljili od predmeta. Ko je bila odvzeta beseda posl. Tuškanu, je nastal pri Hrvatih velik hrup. V tem hrupu je proglasil predsednik, da je debata zaključena. Hrvatje so hoteli govoriti k poslovniku hrvatski, česar jim pa predsednik ni dopustil, če** da je debata že zaključena.
Preden se je glasovalo o členu 22 so uložili Hrvatje predlog, da se glasuje po imenih. Istočasno je bil od madiarske strani stavljen predlog, naj se poimensko giasovanje odloži na jutri. Ker sta imela oba predloga dovolj podpisov, je predsednik ukrenil v tem smislu. — Posl. Saz je predlagal, naj se debata o členih 22 do 25 združi. Zbornica je to odobrila.
Sedaj so zopet prišli do besede hrvatski poslanci, katerim je bila zopet po vrsti odvzeta beseda. Pred glasovanjem so zopet Hrvati zahtevali, da se glasuje po imenih, dočim se je od madjarske straui zahtevalo, da se odloži glasovanje na jutri. Predsednik je to ukrenil. S tem je razprava o avtonomnem tarifu dovršena tudi v podrobnostih, kar je bilo vsprejeto s živahno pohvalo, ploskanjem in Eljen-klici. Razprava je bila na to prekinjena in seja ob živahnih eljen-kiicih na predsednika Rakovszkega zaključena. Prihodnja seja jutri.
Hrvatska.
Sestanek dr. Franka in dr. VVekerla.
Pod tem naslovom piše „Hrv. Pravo" od minolega ponedeljka: „Ministerski predsednik dr. AVekerle obvestil je posl. dr. Josipa Franka, predsednika Starčevieeve stranke prava, da želi slišati njegovo mnenje o naših političnih neprilikah.
Dr. Frank je ta pismeni poziv takoj priobčil podpredsedniku naše stranke, posl. dr. Starčeviču in členom našega saborskega kluba, ki bivajo v Zagrebu. Z oziroin na ta poziv in znanjem tukajšnjih členov našega saborskega kluba, je dr. Frank odpotoval v Budimpešto, kjer se je včeraj razgovarjal z ministerskim predsednikom dr. Wekerlem. O teku in vsebini tega razgovora, izvesti dr. Frank svoje tovariše v saborskem klubu, a potem priobči se dalje tudi javnosti''.
Kakor javljajo iz Zagreba od 9. t. m. se je v ponedeljek vršila v Frankovem stanovanju konferenca zagrebaških poslancev Starčevičanske stranke, v kateri je Frank poročal o svojem razgovoru z ogrskim minister-skim predsednikom dr. AVekerlom. Konferenca se je nadaljevala včeraj in se o tem izda komunike !
Poročevalec „Rečkega Novega Lista-'
rutmi. Piramide, ti čudoviti simboli večnosti, bi ne mogle stati nikjer drugod nego ob robu puščave.
Klanjam se pred veličastno puščavo, toda za mojo fantazijo je mrtva.
Ali morje ! Morje je neskončnost, neiz-mernost, večnost — torej veličastnost. Pa morje tudi živi! Ali ne vidite, da se giblje neprestano ? Ali ne vidite, da polje ko kako neizmerno srce, da se preliva in pretaka od tečaja do tečaja, od kontinenta do kontinenta ?! Ali ne pljuska in ne buta ob bregove dan in noč ? Ali se ne pojavlja njegova energija v mogočnih razpenjenih valovih, ki grmijo sedaj ob skalovje, privalivši se od kdovekod, a sedaj šumijo in šumljajo rahlo ■ ob pobrežju, da bi uspavali nedolžno dete... j
In to večno gibanje — ali ni to življe-, nje? Gibanje je vendar princip življenja.
Morje je podoba mojega življenja, je. simbol življenja sploh. Zato čutim neko globoko, skrivnostno sorodnost, ki me veže na to živo morje. In zato je morje tako blizko moji fantaziji, mojemu čuvstvovanju. Zato ljubim to morje, ker ljubim življenje. Kajti samo med živimi bitji se more razviti ljubezen.
Veličastno in živo morje jaz torej občudujem in ga ljubim.
Moije !...
Že na šolskih klopeh sem sanjaril o morju. Vedeli smo, kje je jadransko, kje je sredozemsko, črno, atlantsko, tiho, baltijško, severno, južno, rumeno, indijsko — in bog-sigavedi kakšno morje še. Ali morja samega še nobeden izmed nas takrat ni videl v naravi. Niti velikega iezera ne. Ic vendar je med jezerom in morjem Še velika razlika.
Kadar preplavi reka polja in iijive in vidiš daleč naokrog samo vodo, — ali je to morje ?
Moja fantazija si je slikala morje v naj-živejših barvah, vendar sem slutil, da morja, pravega morja z njegovo naravo, z njegovo tajnostno poezijo ne poznam, dokler ga ne bom gledal pred seboj v vsej njegovi krasoti in veličastnosti.
In sklenil sem tako : Prve groše. ki si jih prihranim, dam za vozni listek do Trsta ! Jaz hočem morje videti !
Ni tako daleč iz južnega Štajerskega do Trsta, in vendar se mi je bila moja želja izpolnila žele leta 1880 prve dni meseca septembra.
Ne vem več, kakšen vlak je bil to, ki me je vozil proti jugu. Južna železnica je v teh 27 letih pač že nemalokrat premenila svoj vozni red. Samo to vemL da sem se vozil z Nabrežine zjutraj okoli 7. ure.
(Dalje.)
Stran II
*EBINOSTc št. 340
V Trstu, dnp 11. decembra ii?07
iayija iz Budimpešto, da je dr. Frank v Bu- mačem kraju delati, kakor nikdo ne jemlje dimp^šti tajno ra?govarjal z dr. Wekerlom pravice štrajkovcem, da štrajkaio. in ministrom za Hrvatsko Josipovičem. a	Ako hočejo socijalisti štrajkati svobodno
sosledica tega je bila, da je Josipovič izjavil jim, a naj ne zahtevajo od naših delavcev, da Frankovci nebodo d e 1 a 1 i naj štrajkajo tudi oni, ker se to zljubi soci-banu K a k o d c z a y u nikakih te-, jalističnim voditeljem.
ž a v. Vsakemu, ki motri položaj v Budim- j Klasičen prizor, da so tudi socijalisti ta-pešti, pozicijo "VVekerlevega kabineta in pozi- kega mnenja, kadar je to njim po godu, smo cijo Rakodczsva ter borbo hrvatsko-srbske j imeli pred par leti; ko so stopili v štrajk koalicije, je jasuo, da se tu ne gre z a kurjači pri Lloydu. Tedaj je vodstvo tukajšnje ničesar druzega, nego da se V teh : socialistične organizacije izjavilo, daje štrajk resnih trenotkih p: močjo Starčevičave stranke j neumesten ter da ga ne more podpirati, in izigra borba koalicije in da se reši položaj ni ga podpiralo. PraSamo gospode sobana Rakodczaya v Hrvatski. V drugo svrho c i j a 1 i s t e, s o-l i bili tudi oni oni-ni mogel dr. AVekerle pozvati Franka v Bu- krat krumirji, štrajkolomci? dimpešto. Ni li značilno, da madjarski mini j V današnjem slučaju pa stoji stvar še sterski predsednik kliče na razgovor voditelja drugače. N. D. O. kakor taka sploh ni dala
in dajal pojasnila o novem vinskem zakonu'morda pripravljeni privoliti v pogojne logi:i
Starčevičeve stranke prava in da se je on pedal tjakaj z odobrenjem kluba te stranke, iste stranke, ki ne pozna nagodbe, in ki vedno prisega, da noče imeti z Madjari nobenih stikov ? ! !
Komunike Starčevićanske stranke.
ZAGREB 10. „Hrvatsko Pravo", glasilo Starčevičarske stranke, je na volilnem mestu priobčilo komunike, ki 2)ravi, da je ministerski predsednik dr. Wekerle pozval znanjem cesar je\im posl. dr. Franka na razgovor, ki je trajal pet ur. Hrvatski narod sme tudi po tem razgovorom ohraniti Starčevičarski stranki svoje zaupanje, kakor doslej, ker je Frank ministerskemu predsedniku izjavil, da vstraja Starčevičarska stranka strogo na svojem programu in na svojem principijelnem stališču. Dr. Wekerle je dr. Franku zagotovil, da bo sabor razpuščen, ako ne dovoli indemnitete.
Vojaštvo v Zagrebu.
Iz Zagreba javljajo, da je dospel tjakaj eskadron vojakov, da bodo na razpolago povodom otvoritve sabora.
Dogodki na Ruskem.
Carica obolela.
da
je canca
Iz Petrograda poročajo, obolela za hudo influenco.
Socijalni revolucijonarci v Rusiji.
Govori se, da osrednji odbor socijalno-revolucionarne stranke pripravlja proklamacijo, s katero se socijalni revolucijonarci odrečejo vseh terorističnih činov, kor da ne koristijo in niso času primerni.
Spremembe v ruski vojni mornarici.
poroča, da okolu novega leta sedanji minister mornarice odstopi in da bo njegovim naslednikom i meno ven sedenji njegov pomočnik admiral Bostriim, na njega mesto pa pride sedanji poveljnik crnomorske Hote, admiral Wiren. Načelnikom baltiške Hote bo imenovan admiral Essen, vendar mu pristanišča ne bodo podrejena.
Agitacije proti pruski poljski predlogi.
V Varšavi se je osnoval kreg poljskih dam, ki so se zavezale, da bodo odločno agitirale za bojkot pruskega blaga in produktov. Kupuje naj se v bodoče le pri enih tvrdkah, ki so popolnoma pretrgale svoje trgovinske zveze s Prusijo. Nadalje so dame prevzele nalogo, da bodo na spomlad agitirale proti obiskovanju pruskih zdravilišč in kopališč.
Varšavski tehniki so tudi na nekem številno obiskovanem shodu izvolili odbor, ki naj strogo nadzoruje izvajanje bojkota pruskega blaga.
Dnevne vesti.
Slovenski večerni in n deljski tečaji v okolici. Opozorjamo, da se vpisovanje v slovenske večerne tečaje v Sv. Ivanu in v nedeljske tečaje na Opčinah in v Bazovici vrši
še danes od 5. do 7. ure zv. in jutri od 10.
do 12. ure opoldne v dotičnih občinskih šolah.
Ker se tečaji otvore le. ako se priglasi 20 vdeležnikov za vsak tečaj, poživljamo vse
svojim organizirancem nikaka parole ozirom na štrajk, nego je le zaslišala njih mnenje. Dt lavci sami eo enoglasno izjavili, da ne morajo ozirom na sedanje razmere pridružiti se štrajku ter da hočejo delati. N. D. O. ni preostajalo drugega, nego vzeti ta sklep na znanje ter skrbeti za to, da ne bode nikdo oviran na delu v svoji osebni svobodi.
Tako torej izgleda krumirstvo N. D. 0. in tako izgleda doslednost socijalntov, ki so pred dvemi leti o štrajku kurjačev celo oli-cijelno nastopali proti štrajkovcem.
Gospodje od „Lavoratore/ in ..Slovenski strokovno organizirani delavci" razjasnite nam, zakaj je danes črno, kar je bilo včeraj belo !
Aretirani anarhisti. Doznajemo, da je bil v soboto dne 7. t. m ob 7. uri zvečer v Miljah shod anarhistov. Shoda, ki ni bil (to ee umeje) naznanjen policiji, se je udeležilo, kakih 200 oseb. Policija je udrla v dvorano in ker se zborova'ci niso hoteli raziti, so redarji potegnili sablje ter so z golimi sabljami razgnali zborovalce. Ko pa so redarji stopili iz dvorane, so bili vsprejeti kamenjem. Pri tem je bilo aretiranih 15 03eb. Deset so jih izročili sodniji v Koper, 5 njih pa je bilo zopet izpuščenih na svobodo. Glavni apostol anarhističnih idej je neki Peter Dessanti. Ta je bil aretiran v neki gostilni, kjer «>o zopet metali čase in steklenice! na redarje. Ko so v nedeljo vodili aretirance do miljske postaje, so spremljali redarje klici „viva la anarehia", različni abbasso iu žaljenje s „kozaki*.
Predvčerajšnjim popoludne je policija na ukaz državnega pravdništva aretovala odgovornega urednika anarhističnega tednika „Germinal", Alojzija Andriani. List je tiskala tiskarna gospoda I. Tomasich-a. Policija je obenem izvršila preiskavo v tej tiskarni, a po končani preiskavi je aretovala tudi lastnika tiskarne, gospoda Tomasich-a. — Proti Andrijaniju je uvedeno kazensko postopanje radi zločina proti paragrafu 65 a, b, c. Glede g.a Tomasich-a se je bila pa najprej raznesla govorica, da ga je dalo državno pravdništvo aretovati ie zato, da mu prepreči priti v dotiko s pričami, ki se imajo zaslišati v tej kazenski pravdi. Pozneje se je pa začelo govoriti, da je g. Tomasich obtožen sokrivde v istem zločinu.
Razpisane službe na c. kr. državni železnici. C. kr. ravnateljstvo državnihgže leznic v Trstu razpisuje nastopna službena mesta : 1 mesto signal lega mojstra, 1 mesto delovodje, 20 mest železniških ravnačev, 11 mest skladiščnih paznikov transportne službe, 6 mest skladiščnih paznikov materijalne službe, L5 mest postajn h paznikov. 10 mest pisarjev tvornic, 21 mest skladiščnih slug. 5 mest postajnih slug, 20 mest premikačev, 6 mest vGzovnih pisarjev. V prvi vrsti imajo pravico do teh služb dosluženi podčastniki c. in kr. rodne vojske, c. in kr. mornarice in c. kr. domobranstva. Omenjene službe se precej oddajo. Podrobnosti o tem razpisu služb so razvidne iz včerajšnjega „Osservatore Triestino".
Predavanje. Profesor Socals iz Bru-selja bo predaval v petek ob (J. uri zvečer v dvorani ulica sv. Frančiška št. 2. na iran-! cozkem jeziku o Massenetu in njegovih glas-! benih delih. Vstopnice se dobivajo v trgovini iŠcbmkll na Velikem trgu.
Poročilo o ,,Gregorčičevem večeru" ...	„ . ije spopolniti v smislu, da je g.a K, Ponik-
interesente, naj se vpišejo pravočasno, m to L a r jela „jenem lepem govoru krasen
v interesu njih samih k.kor tudi stvar;. !§ k z napisom . „Neumorni in požrtvovalni Za informacije pa naj se obrne]o h gc- rodoljubki _ Tržaške Slovenke 7. 12. 1907". spodom učiteljem, ki gotovo radi ustrežejo. g tem s0 poWazaie tukajšne rodoljubne dame,
Krumirstvo ? ! Včerajšnji „Lavoratore" j da vedo upoštevati delovanje gospe Ponikvar-kar besni proti Narodni delavski organizaciji, jeve, ki se ne ustraši ne dela in ne truda. In češ da ona podpira krumirstvo. Slovenski so- 'tako je prav!
cijalisti pa so izdali ter razširjajo po mestu	rBožič se bliža*1 ! Praznik božje poe-
letak, kateri kulminira tudi v tem, da je N. zije — praznik veselja! Da se v tem času I>. O. organizirala stavkokaze (krumirje). j napravi veselje tudi ubožni slovenski šolski Povedati pa moramo takoj na tem mestu ' mladini, za to se tudi letos žrtvujejo naše da ta letak ni naslovljen na slovenske s o-i gospe in go3pice, odbornice žen3ke podruž-d r u g e. ampak za takrat na slovenske niče družbe sv. Cirila in Metodija. V ta na-delavce ter da ni podpisan v imenu sTo men bodo nabirale za „Božičnico". Naj nikdo venskih socijalistov, nego da nosi poHpis „Slo- ne odslovi naših „narodnih beračič", ko potr-venski strokovno organizirani delavci^, kar je kajo na vrata naših rodoljubov ! pa spričevalo ubožnosti za sicer tako ponosno Umrl je v soboto na Dunaju umirovljeni
vodja slov. kmetijske šole goriške, g. A n t. Strekelj. Vabljeni so k temu shodu vsi, ki se zanimajo za to in sicer v prvi vrsti lastniki kleti in prodajalci vina na debelo in na drobno. Rodoljubi so naprošeni, da opozorijo na ta shod dotičnike, ki so interesovani pri tem. —
Štrajk težakov.
V svobodni luki, na pomolih, v javnih, skladiščih v skladiščih južne in državne železnice se je včeraj v jutro pričelo delati kakor vselej ob 7. uri ter se je delalo ves dan brez vsake zamude. Policija je dobila v ojačenje redarstvene službe v svobodni luki 36 orožnikov. Vhod v svobodno luko je bil dovoljen le skozi glavna vrata, a na teh vratih so bili na straži orožniki.
Po 10. uri in pol predpoludne so imeli štrajkovci shod v
macije kakor jih zahtevajo delodajalci, v kako malo ne posebno pomembno spremembo. Tak« legitimacije so prestale pri nas neizogibna potreba, radi vednega pritoka ptujcev od vseh strani. Zagotoviti se mora prednost no Ie tukajšnjim domačim težakom, ampak tudi drugim delavcem — kakor zidarjem in kameno-sekom — ki v mrtvi sezoni ostajajo brez dela. Ti bi bili gotovo spretne;i za delo težakov, nego kmeti e, ki padajo sem doli v naše mesto. Ali o legitimacijah sploh ne more biti govora, ker so gospodarji odbili zahtevi glede mezde in delavnega časa.
Na vprašanje, ali bo štrajk dolgo trajj.l, je odgovoril g. Pagnini, da še obstoji potrebni kontakt med odborom težakov in zvezo delodajalcev. Tudi posredovanja od kake druge strani ne bi težaki odklonili. L čitev torej med težaki in delodajalci ni
_____ -___ . delavskem domu v ulici i vstopila »n je zbl.zanje še možno. N.
del Boscetto. Tega shoda se je pa udeležilo | ^anje, da-h se ima štrajk razširiti, ni ho le kakih 700 štrajkovcev — torej niti polo- tel datl Pagnmi določnega odgovora, ker vica. Na shodu je'bilo sklenjeno, da težaki ^ pravno - je rekel - da oni ne morejo vstrajajo v štrajku. Po shodu, ki je končal 'zdatJ svoJe P^odnje taktike. Dckier m bila okolu 11. ure in pol. so pa štrajkovci (kakih d?8®*ena centralizirana organizacija delavcev. 400) šli demonstrativno po mestu, in sicer m ™P™? P^prečati impubmnh strajkov po ulicah; del Tintore, Giosue Carducci, ".delodajalci so mogli odgovarjati na pred Stadion, della Fontana, sv. Frančiška, zopet loztfe 11ID spomenice: „Mi bi ugodili vašim Giosue Carducci, Molin piccolo, Vienna (pod i^htevam ah ne moremo storiti tega, ker m-okni „Narodne delavske organizacije") mimo msm° gotovost., da se delo ne pretrže zopet Narodnega doma in potem po ulici Carlo gotovem «ibu. Ne moremo sklepati kuPc.;. Ghega do kolodvora južne železnice, kjer Ker nimamo gotovost., da se bo delalo m da so se vstavili pred skladišči tvrdke Francesco D? bodo de^VCI zopet zahtevali povišanja Parisi. Ves čas je demonstrante spremljala I £afclL ~ Ta ^dostatek je sedaj saniran, četa 50 redarjev z več nadzorniki in višim [Ustanovile so se pogodbe med delavci m raz-policijskim komisarjem dr. Pebotschem in ™mi "^ustr^jalaim. tvrdkami, kakor z Llo.v-komisarjem dr. Mlekušem. Od tvrdke Parisi dom Llojdovim arzenalom. so se štrajkovci vrnili nazaj do Volti di , r G* ^gninije zatrdil, da tuli oni biho-Chiozza, kjer so se malo pred 1 uro popol. ;tch PrePr.e&tl komercijalne knre. Evoluc.]a razšli	iUaJ ss vrsi PostoPno "roz nevarnosti za m-
Sinoči ob 5. uri so imeli štrajkovci zopet jdustrgo in trgovino k er koncem k o n-shod v delavskem domu.	cev b, ih po takih rizahuni-
*	;ceni delavci sami. Oni hočejo za sedaj
Tekom včerajšnjega dne je bilo aretova-	l^alizirati Vendar pa je s štrajkom
nih 7 štrajkovcev. - Prvi je bil aretovan že ' lo0°. klavcev odpadel en zob kolesa trgo-nh « nri in nol 7-intr»i. T* ip 4fU*fni Dn- !vme m m izključeno, da 80 kolo _ popolnoma
ob 8. uri in pol zjutraj. Ta je 48-letni Da-
niel Madris, doma iz Montereale v Italiji. [Tr^AvT^1 VT^^nf«" Aretovan je bil, ker je grozil težakom, ki so	Ah kolik/? casa b.odo mogla skladišča
delali v nekem skladišču v ulici Giorgio Ga- ;ki v.prejemajo blago a je ne oddajajo ostati latti št 12. Ob 9. uri in tri četrt je bil!'1đ»lS™8tl ® se to z6odi tud. delavci v pred skladišč-m tvrdke Mahne v ulici sv. i^adisčih ukljub vsem pogodoam nebodo Frančiška aretovan 44-letni Ivan Longarolli, jmogli več delati. Z,to je želeti, da pride ciai-doma iz Palmanuove v Italiji. I oa j^prej do kakega sporazumljenja. grozil tam delajočim težakom. Druga dva
štrajkovca sta bila aretovana ob H. uri j G< dr Cimadori> tajnik z7eza d(llodft. predpoludne pred sk adiščem tvrdke Herner |je i avil> du pt)3lednji ue morejo ugo-& Honz^l v ulici Nicolo Machiavelh, ker sta diti zahtevam lede mezđe in delavnega ča.a. silila težake, ki so tam delali, naj zapuste iPripravljem pa 80 privoliti zahtevi glede le-delo. Ostali so bili aretovani popoludne	gitIU]acij. iS prvega so se upirali tudi tej za-
Popoludne ob 3. ur. ,e gruča štrajkom- gteyi kJer je biIa° stavI j eaa načinom, ki jena-cev naletela v uhci Vienna na voz, na kate-1 toval Jpi.iucipu svobode dela. Pozneje, v rem ]e bilo kakih 8 vreč. Štrajkovci so gfo-: SA enjeD| for^ je bfla zahteva vspi:^t, zeče^obkrožili voz Bila ]e pa takoi na licu </ indJ g t9i^J SQ delodajalci ^kaJzuli mesta veča četa redarjev. \ cz so ]e vstavil do^ro /q]}q za 8pora,umljenje< pred nekim skladiscem na vogalu ulice ^ , , . , . r . . , ... Vienna in Nicolo Machiavelli, in ko je neki , delodajalci zahtevajo, da legitimacij ne gospod iz skladišča povedal štrajkovcem, da 00 »zijala samo organizacija težakov, ampak ie blago, ki je v vrečah, za socijalističke besana komisija, ki ne bi odločala samo o
češ, da štrajkovci branijo razložiti z voza papir, ki ga je voznik pripeljal. Takoj je šlo
volji vsprejemati svojega osobja. pa mu mor., ostati vsaj ta pravica, da bo izbiral oseb'
k „Piccolu" 24 redarjev 's policijskim komi- neoporečnega vedenja m priznane spretnosti, sarjem drom. Mlekusem, a ko so prišli tja, lPrivil,všl T legitimacije, so delodajalci omejih so našli voz in na njem 6 velikih valjarjev sv?!° Pra?c° do razpolaganja z delom in te-papirja za rotativni tiskarski stroj in na kakih :žaki bl	ve?.° g^aucijo za delo. Dc-
80 radovednežev, ki *o stali kakih' 100 ko- l:[avcl z legitimacijo bi imeli prednost pred rakov daleč cd voza — a o štrajkovcih ne	K1 n.imaJ° legitimacij, ah ki so pnšh še
duha ne Blulia.	le v zaclnil Zagotovljeno jim bi bilo delo
Tudi včeraj je bil vsaki voz, ki je po za vseh šest dnij ne vštevši izrednih ur. mestu prevažal blago, spremljan po dveh DruSl delavci bi^prinajalina vrsto le tedaj, redarjih. I.totako so bili redarji na straži pri ko bo dovoll. dela- A tl bl blb P° velikem skladiščih večih trgovskih tvrdk.	" ;delu: mlajši m brez rodbin in bi tudi
— Od aretovanih štrajkovcev sta bila j izhajali, dva takoj izpuščena, dva — in sicer gori j Glede zahteve po povišanju plačil je iz-imenovana — sta bila izročena deželnemu, a -javil dr. Cimadori, da trgovci pri vsej večkrat ostali okrajnemu sodišču.	j dokazani dobri volji ne morejo ustreči tej
* * *	j zahtevi, Povprečna mezda iznaša sedaj .10 do
Jeden sotrudnikov „Piecola" je imel raz-i36 kron ua teden< Vaako Povišanie bi bil ' • z drž. poslancem Pag ni nijem, ka-!sedaj v P°Subo za trgovino. Trgovci in kor deželnim tajnikom profesionalnih organi- industrijalci trpe sedaj grozno financijelno zacij ; jeden pa s tajnikom zveze delodajal- !knz£ Ta kriza pa n i^ — kakor ^ je Jrdu cev, dr. Cimadorijem o zahtevah težakov,
govor
le posledica hazardr»!ii
ki so provzročile sedanji štrajk.	na borzi, ampak je v zvezi s
Iz teh dveh razgovorov podaiamo gla vne s P1 0 š 111 ra mednarodnim fi n a n č-momente:	nim tržiščem. Trgovci ki ne igrajo n;t
,.jugoslovansko socijalno demokracijo".
Torej naši delavci, ki hočejo delati, kakor do sedaj in ki se nočejo pokoriti socialističnemu terorizmu, so krumirji". Kdo so
polkovnik Orest vitez pl. Bischoff. Pokojnik se je udeležil vojne 1. 1848 1849 in 1859 v Italiji in leta 1866 pri severnih četah.
Umrli je bil vitez reda železne krone 3.
pa pravzaprav krumirji? Če so gospodje so- razreda z vojnim odlikovanjem, posedoval je
cijalisti že pozabili, kaj pomeni ta izraz, hočemo jim mi to povedati. Krumirje S2 naziva
vojaški zaslužni križ z vojnim odlikovanjem, Signum laudls na rudečo-beli in na rudeči
one, ki prihajajo iz drugih krajev nadomesto-	vrvci, vojno medalijo, papeževo vojno meda
vati štrajkujoče domače delavce in ki s tem	lijo. in bil je tudi častnik reda sv. Mavricija
pok&zijo štrajk. Oni domači delavci pa, ki se	in Lazarija.
nočejo pokoriti terorizmu štrajkovcev in njih Kmetijska družba za Trst in okoli-
voditeljev, zato ker ne soglašajo v danem	CO sklicuje za prihodnjo nedeljo, 15. t. m.
momentu z dotičaim štrajkom, niso nikaki	ob 10. uri predpoludne shod, ki bo v „So-
kriuuirji ter imajo isto pravioo v svojem do-	kolovi dvorani"'. Na tem shodu bo predaval
enaka mezda. Zahteva se 34 kron na teden. tsedaj vse dobičke i n še kaj druzega. Težakom se očita, da preveč zahtevajo. Pag- Ml»°ge tvrdke mislijo že na likvidacijo. In to nini odgovarja, da to je naravno, da dtlavci ita^e- ki ne igrejo na borzi, zahtevajo čimveč, kakor je naravno, da delo- ' Dohodki trgovcev ne morejo ob takih dajalci, ponujajo čim manje. V interesu obeh okolnostih prenašati večega obremenjenja. strani je, da so približata jedna drugi in da Delniške družbe, ki so bile navajene plačevati se pride do sporazumljenja.	[dividende po 14%» bodo mogle dati letos v
Pogajanja so se nehala, ker so gospo- najboljem slučaju dividendo po 3°/o- Mnoge darji na kratko in odločno odbili dve glavni pa prav nič, Vsako povišanje troškov b i m o-zahtevi — ono mezde in ono delavnega časa glo odvrniti velik del trgovine — in zato je bil proglašen štrajk. In sicer o d Trsta in za konsumenta bi prišlo naj-sedaj, ker ravno v tem času ima delo naj- veče zlo. V interesu vseh treba napraviti ko-večo vrednost. Pozneje proglašen štrajk bi nec podraževanju.
bil gospodarjem celo po godu Le osem dnij j Izlasti pa je tržaška industrija še mlada odloga bi bilo le na škodo delavcev, ker bi potrebuje umetne pomoči in mora premago-se gospodarji še bolje pripravili za borbo. Saj vati hudo konkurenco in notranjih dežel. Če so gospodarji že par tednov osredotočali vse bi ta podjetja povišala v zahtevani meri pla-napore v to, da so ekspedirali čim več blaga, čila svojim težakom, morala bi to storiti tudi predno nastopi štrajk. Vsako nadaljno čakanje za industrij al ae delavce, ki imajo veče spo-bi pomenjalo, da se hoče zagotoviti poraz sobnosti. Če bi se povišali troški za razkla-štrajkovccv.	danje in prevažanje, bi bilo to na veliko ško-
Tretja zahteva težakov so legitimacije, do industrije. To so razlogi, ki ne dovoljujejo takozvane tessere. Zaupniki težakov bi bili zahtevanega povišanja plačil.
V Trstu dne 11. decembra 1006
»EDINOST« štev 340
Stran IIf
Pd tudi v zmanjštnje dtlavnegs časa ne i šnjim popoludne v ulici di Riborgo. Hotel je morejo privoliti trgovci. * Devet ur" delavnega j namreč vkrasti uro m verižico strojevodju časa ne bi zadoSčalo za normalno delo in de- Adolfu Klaboda. Ta .^a ]e pa prijel in ga lati bi morali v posebnih urah, kar bi pro- izročil redarju. Ura m verižica., ki sta srebrni, vzročilo novo veliko obremenjenje. A skrčenje sta vredni 40 K. . ,, , , . , , klavnega časa bi vplivalo na prevažanje z Neznani tatovi. 19-letni mlekanci vozovi. Sedaj plačujejo trgovci 12 kron za | Iranki Sergaa^ doma^ iz jSergasov^ pri Kopru, VOZ,
ki V desetih uraii napravi navadno štiii je neznan uzmovič vkradel dvokolesni voziček
s s remi vrči mleka, ki ga je bila za hip pustila na trgu sv. Jakoba. Ivanka ima 40 K škode.
— Izvoščeku Antonu Macarol, ki ima kočijo št. 207. je predvčerajšnjim neznan Kar se ti 5e zavarovanja dela v-i uzmovič vkradel dežni plašč, vreden 10
vožnje. V 3 in pol ali 9 urah ne bi napravi: več oego tri. Za četrto vožnjo bi moral trgovec po ebej plačati delavca. Sicer pa tržaški težaki ne delajo več, nego po drugih piista niščib Evrope.
delodajalci kron.
Ponujala sta na prodaj vrečo smo-
kev. 31-letni Julij B. in 38-letni Josi o S. oba težaka, sta predsinočnjim ob «». uii ponujala na prodaj trgovcu Ivanu Polii v ulici sv. Ivana št. 5. vrečo smokev. Trgorec je pa sumil, da je vreča vkradena in je pozval redarja ttr dal oba are to v a ti. — Na policiji sta pri zna!-t, da sta vrečo — ki -;e vredna 16 kro-i v kradla, a nista hotela povedati kje. —
SmeSnica. Nevaron odgovor. Ravnatelj jc-če (novo došleinu kaznjencu) : Najprej vas opozorim, da mora tukaj v.-ak kaznjenec delati, kar je bil prej navajen. Kaj ste delali vi, preden ste prišli semkaj? — .letnik: Ponarejal sem bankovce, gospod ravnatelj !
Koledar in vreme. Danes: Damaz — Jntri: Maksencij min". — Temperatura ob 2. uri popoludne -j- 1-3° Gels. — Vreme včeraj : oblačno.
Vremenska napoved za Primars'to: — Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena Polagajo razjašnjenje.
TMna s pohištvom BjStof Jpffll Trgovina s pohištvom
ITfežl&i (JyiUJ ^vvv
ulica Uincenzo Bellini 13 ter vogal ulica 5v. Kaferine Pohištvo od navadno do naj fine je vrsta
po jako nizkih cenah	—
m

cev proti nezgodam, so pripravljeni vstreči zahtevam in delavce zavarovati kolektivno pri kaki zavarovalnici. Pripomniti pa treba, da so uslužbenci ekspoter--9v lesa in oglja že zavarovani. I*totako pri trgovcih s kavo, ki imajo kak mal motor. Tudi glede predpisov v higijeničnem pogledu, se bo gledalo, da se bodo ti predpisi spolnjevali Vse druge diference so tako male, da se z lahkoto poravnajo ie z malo dobre voljp.
Dr. Cimadori priznava, da bodo imeli ttgovci veliko škodo vsled štrajka, ali to škodo so že zabeležili v kn.igo svojih izgub. Oni hočejo, da se ti odnošaji nestalnosti in agitacij rešijo enkrat čisto in trajno. Tako da ni možno več dalje.
Ozirom na morebitne posledice za naše pristanišče vneni dr. Cimadori, da bi mogle biti hude. Ze letos je navstala vsled vednih i mitacij občutna stagnacija. Iglasti trgovina^ z ju.nim sadjem utegne ubrati druge poti. Vse pošiljatve iz Kritamje v Trst so suspendirane in parniki. že na potu v Trst, so se obrnili v druga pristanišča Jadrana. Italija snopolni km du svoje železniške zveze in radi njenih i u ki h tarifo v določenih za eksport iz južnih krajev, bo vs3 lužoo sadje iz Sicilije jemalo pot po italijanskem poluotoku in bo odhajalo direktno v severne kraje, ne da bi se dotak-i. 1) Trsta. Razni nemški trgovci so se nasta- j niti v Siciliji in se tako emancipirali od na-| J -ga pristanišča. Ne sme se tudi pozabiti na- j
orov Itali e, da dobe Benetke novo življenje, j	..
t e se bodo troški za nakladanje in razklada-} prostori.h
ia v Trstu višali, bo ubirala t.govina druge | . Pevs,k° društvo „Zarja" v Rojanu
Pekarna in sladčičarna Vinko
I
TRST, ulica Acquedotto št. 15 s podružnico v ulici Miramar 9.
Prodaja kruh vpafce vrste »vež trikrat na dan. Postrežba na dom. Specijaliteta kruht zdravega ter pri, ečeneev iz Karlovih Varij. Bogata izbera aladSčic crema i la g'ac;e, milnn-ekega kruha, hleb v, dezertnih bi^kotinov, najfinejih fav, napravljenih z mandeljni, fondant?,
in vsakovTstaih	Najfineja vina in likerji ter pivo v buteljka""..
GS
Društvene vesti.
cT\*
ZALOGA	S^
Istrskega m dalmatinska vina
zajamčeno pristnega
s prodajo i*a debelo in drobno
Bernardo da Chiara
az pap. Vs trst, uiica dei Bachi štev
a včeraj j	Za krčniarje iu gostilničarji' no ilogo ornih cenali
Muro Pehuzzl pok. Ant.
kfvfi6- mehanik za etroma in motorje
9
Or. ERNEST BIENZEL
|— specijalist za otroške bolezni —j
prej azistent otroške bolnišnice dunuj. poliklinike
S b b a
S
sprema od 4.-5. popo!.
: : TRST :: Trg Sv. Caterina štev. 2.
£3
V
M
'Tovarna štPflilr.ih np^i i<iPARHERBV Pohištvo svetlo !n temno, spalno In Jedilne
. lovama sieaiimn peci i&rMHntnuj,|gg^ cbcšala plsaIn0 mize, žeiezr.c l,as TRST. ulica Fonda^es št. 10. TELEFON št. 971 — " -- —«»|iBtM«|M nohištvo
FDAM Ql/ni/ tapetarelast.po-rnfUl OlUJft hištva.žimaicitD.
Tamburaški odsek „Kola-1 naznanjaj TRST. Blica PoM^eS Št. 10.	TELEFON Št. 971
vsem g g.	tamburašem iu tamburašicaro, da
se bodo	nd sedaj naprej vršile ^aje vi
prostorih	T r . a š k e g a podpornega
in b r a I.	društva" ulica Stadion št.
I. nadstr.	Vuj e se vrše vsaki torek in; Izvršuje popravljanja po zmernih cenah.
Prihodnja va^a bo petek v giri imenovanih | TrSl, Čil. GlOUaDDi BOCCđCCIO 4
polunadstropje.
poti. Taka usoda ie zadela radi vednih gibanj i Prircdl ^l.ki koncert dne 1. januvarja 1908. U	__UiZ^t
hi agitacij tudi Genovo in Marziljo. Draga i (»a novo leto).	lj [ OVaPDa pODlSIVđ
pristanišča so bodo okoriščala na vsaki naši	Koncert se bo vršd v dvorani „Konsum-11
iz-ubi. Trst bi mogel izgubiti svoj primat ob j neSa društra" v Ro;anu. Sodeluie vojaški | morju Adrijanskem ravno v momentu, ko se! orkester c. kr. pešpelka št. 97. \eč o tem f
7. rovinii železničoini zvezami in novo skuša pridobiti izgubljeni teren. V interesu ; gospodarjev in delavcev je, da ta kritični položaj ne nadaljuje. Tudi delavci morajo pokazati, da se zanimajo za usod) našega mesta. Nadeja se, da se prepreči še hujše zlo ter da se najde pot za nova pogajanja.
luko i pravočasno.	t
-Miklavžev večer", priredi „Slovansko | ^ pevsko društvo" v soboto ob 8. uri zvečer v „Sokolovi dvorani''. Vsakoršnja darila opremljena z natančnim naslovom blagovoli si. občinstvo poslati vratarju .»Narodnega doma" (glavni vhod.) —
Naše gledališče.
V nedeljo se uprizori z^pet noviteta -5 dejanski igrokaz Birch Pfeifferjeve „C vr
č e k4". Nastopi v^e dramsko osobje.
Darovi.
Za moško podružnico družbe sv.
. .. .	. ■	v- i	• Cirila in Metodija je daroval g. Anton
.il ,e mnogobroinejše obiskan, nego prej-i Gjaschi pok 8tetana 20 K< Denar hrani
ujirava „Edinosti".
so vstop
Mar. delav. organizacija
Težaki!!
Kakor včerajšnjega dne tako ostane tudi danes odbor N. D. O. ves dan na razpolago t žakov. Zvečer pa se bo vršil ob T. uri se-stiinek. Pridite vti!!
Včerajšnji sestanek težakov
, .	« zrcala, stolice, popolno pohištvo
po&lfe.js, b..^-	koinadl.
za Kuhinjo m tuđ!
Trst, vm Ghiozza 3
(Hudoče tabis)
VITT0RI0 D0PLICHER
Najnižje cene.
VoIgvsRo meso Mm klania
po nizki ceni Najfineja vrsta po kr. 56, 64. 76, 80. VAMPE po kr. 32 TELETINA po 80 kraje, in po cjl. I— ŠTAJERSKI PIŠČANCI po 76 kraje.
samo v
MESNICI GALLO
TEST — Piazza Sarbacan — TRST
in i. taiio da mnogo težakov ni našlo niti p? ( štora v dvorani. Zborovanje je bilo jako : uLno ter je trajalo od 7.—10. ure zv.
Zasedanje porotnega sodišča.
Včeraj je pričelo zadnie letošnje zase-l=ii:;e porotnega sodišča. To zasedanje bo :ra ;Io do kcnca meseca. Vršila se je včeraj
razprava
radi zločina poskusa tatvine z vlomom.
Toženec, 25-letni mehanik Marcel Mi-iieluzzi, je bil dne 7. septembru t. L zvečer ob 7. uri zasačen v stanovanju vit. Alfreda ] dion Št. 10. K 10. t esare v I. nadstropju Li5e št. 15 v ulici "ienua. Družina Ccsare ie bi!a na letovišču.
Na ^Gregorčičem večeru
nino prepiačali, oziroma doposlali ker se niso
vdeležili: g.a Katv Keada 4 K, A. Kalister 5 K, Zafred 3 K. Furlani 1 K 40 st., Ko-vačič, Goriun, Kosovel, Kokalj, Engelman, Jeraj, Bartol, N. N. po 1 K. Saksida, Komač in Kreščak po 20 st. Presrčna hvala !
Za ženško podružnico družbe sv. Cirila in Metod ja sa je nabralo med krokarji v gostilni A. Furlana v ulici Sta-
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu so nabrali povo-
[ich-iuzzi ie bil napravil luknjo v blagajno, d>m srebrne poroke g. Petra Možeta v go-
društva pri sv. Jakobu
kateri je bilo 7000 kron vrednosti. Vendar ni mogel tat odnesti ničesar, ker ga je bila zapazila na delu neka sobarica iz nasprotne . še. Ona je b;la obvestila vratarja hiše št. •"). a ta je pozval policijo. Policija je pa i MicbeJuzzija skritega pod neko žimnico v zadnji sobi stanovanja.
Razpravi je predsedoval predsednik dež. d jm a dvorci svetnik pl. Defacis, votanta . b' a pa sodna svetnika Lion iu (t>uaran-ot, ». Obtožbo je vzdrževal drž. pravdnik dr. Z ;<<» icb, a biauil je toženca odvetnik dr. Maurt-r.
stilni konsumnega 10 kron.
Vesti iz Goriške.
x Izza državnozborskih volitev. Pred goriškim okrožnim sodiščem razpravljala se je v drugi inštanci tožba proti občinskemu tajniku v Korminu radi sleparstva v volilnimi listki. Giovanni Ve ni ga, tako se imenuje ta mož. je namreč hud faiduttijanec in ker se na nekatere volilce ni zanesel, zaznamoval je
Važno za inženirje, stavb, podjetnike m zid. mojstre
ipTvc vrste po cen^b. ^ hres konkiuseaice
Riva Grumula št 14. Telefon 1182.
wm Trgovina z ma!iu|akiurnim blagom
ANTON SANZ1N pok. Frana - Trst, Barnera vecchia št. II
VELIKA IZBSRA iz barvanega fuštanja za srajce in obleke, pletenine, kravate R moderci in razne potrebščine; srajce za moške bele, barvane in fuštanjaste. Ovrat- M niki ovratnice zimsse maje za ženske in moške in konfekcijonirano blago za delavce. ^
?Wka,V "ki '' mu' reklanaj'' on "straži™ d a 1• ^ okrajni sodniji v Korminu ie
njib glasovnice, da ji se meglo potem dognati Na razpravi se je toženec izgovarjal, da j k°rau 50 oddali svr.j glas. Zatožen je bii to-ta zločin zavedla dva njemu neznana rej na podlagi § 8. zak. od dne 26. januvarja
Kakor priče so bili zaslišani: rečena s- 1 r. ica, v:atar hiše št. 15 v ulici Vienna in soproga, g. Alfred Cesare in pa
slišalo se je več prič. Najkarakterističneja je izpove! nekega Giuseppe Ziani, ki je povedni
u n
ki je bil prvi ^prišel na lice' mesta. In i da Ja Pogledoval glasovnice in našel do 200
i i i h iz,av so se porotniki prepričali, da je
sam,
zaznamovanih. Spoznal je hitro, da je to delo
Miclu luzzi sam, po lastni inicijativi izvršil Ven^ kateri	tudi 3Sm Potrdil> da -ie
;.tir ;i oo~kas tatvine, ter da je popolnoma	- ■	- ■
izmišlje no, kar je on povedal o onih dveh f DOBrv.V BF v T8SH LSK^K^L n?zna».cih. Potrdili so enoglasno edinemu sTiivl^encmu jim vprašanju, a sodišče je Mi r.ei'izz'ja na podlagi tega pravoreka obsodilo na 4 leta trde ]eče, poostrene s postom vsak.i dva meseca.
CREMA MOSCATO
Speciialltett Mhe tli LIBERTI 8 TEUSI4H1
Liker-vino, ki je vsled svojega izvrstnega okusa priljubljeno toliko otrokom, kolikor odraslim, je radi sestave iz samih higijeničnih in krepilnih snovi
nepre
Na prodaj povsodi! Zahtevajte v vseli kavarnah!
Slavna salona ulica Cralatti št. 8.
Druge priporočljive specijalite goriimenovane tvrdke:
Cordial „Carducci
Ui
Cordial ..Bellini
Ui
Cordial
Cavallotti" - Amaro „Nazionale" - Amaro „SiciUano
*TFKOf
Tržaška mala kronika. !<
Zasačen tat. 21 letni težak Ernest B., i £ s«£=iJ*ik» ***** K ^ doma iz Pereča, je bii aretovan predvčeraj-:	—r~--rr-------,—*rr-
TSsissU	^ana	Mte Sefcte4*
r?. -Metek ia fslt»,	fKtm^ \
.-THffigTnfitfp-^" ""TT^"! if-nri ■
ec^	t^	etttršo«ssci t^ja^i	* £	»»
nmtrn-----—a - - — —a— mmsMmse: matimrn***
a——
Stran 1\
»EDINOST« štev. 340
V Trstn. 11. drcembr.i 1^07
W iS efefctir.
AJLMAB
to nared.l pr> višjem ukazu. Veniga je obsojen na pet dni, zapora ali pa na 50 kron globe ter na povrnitev vseh sodnih stroškov.
x Kormin dobi posadko. Spomladi ko p) ide o nove posadke ra Primorsko poj-deta dve stotniji 47. pešpolka, ki sta sedaj nastanjeni na goriškem gradu, iz Gorice v Kormin. da napravita prostor dvema kompanijama pijonirjev. Po 1866. letu je l il v Korminu vedno v garniziji en lovski batallon, katerega so prestavili, ko so začeli množiti po-adke na severovzhodni meji države. Iz Ktrmina do italijanske meje je le en kt rak in mnogi tamošnji prebivalci se čutijo in ponašajo že davno kakor pristni laški podaniki.
Tem poslednjim seveda ne ugaja nova posadka in eden njih se je že izrazil da prene-e svoja šila in kopita črez inejo istega dne. ko se nastanijo v Korminu „gnocchi militari •oli" aijuilla bicipite".
x Goriški laški svetohlinci. Sedaj se je zvedelo, da se je imel staviti tudi v zadoji mestni seji predlog, da bi so občinski zastop slovesno spominjal petnajstletne osmrt-mice nekdanjega mestnega tajnika Karla Fa-vetti. Na prigovor župana in državnega poslanca dr. Maranijn, da bi se na Dunaju vsltd govora dr. Luegeria smatralo to za irredentistično demonstracijo, se ni stavil t.: predlog, ki bi bil gotovo erog'asno sprejet. — To so luuaki mestni očetje goriški z županom na čelu, kateri ima vedno d?e sveči prižgani, eno velikolašk^mu stremljenju, drugo pa avstrijski lojalnosti!
x Zatirani lahi*\ Navada in običaj je. da za vsako večjo napravo po občinah, prbr-evejo država dežela in dotična občina; ako zadnja noče nič dati. gre vse v nič. Za uravnavo reke Tagiio v Furlaniji sta dovolili država in dežela prispevke s pogojem, da prinašajo tudi interesovane občine svoj prispevek. Na dnevnem redu občinske seje. Mussoli je bila v soboto tudi točka, naj občina da po zahtevi vlade K 7000 za izči-ičenje omenjene roke. a vsi občinski starašine z novo izvoljeirm županom Maksimilijanom baronom Kuhnom vred so odklonili to pra vično zahtevo z izgovorom, vlada naj plača vse, saj ima dosti denarja. — Kaj bi vladni organi vse napravljali, ako bi kaka slovenska občina storila tak sklep. Muskolčanom pa moiamo dati prav, ker je znano, da je vladEi nasproti vsem laškim zahtevam jako rado-daina in dobrctljiva tudi če vganjajo še večo vdčjaško propagando. Slovenci goriški smo že itak navajeni na dvojno mero vsake avstrijske vlade!
Profesorjem moralke na centralnem semenišču v Gorici je imenovan g. Josip Anton Ujčič, duhovnik tržaško-koperske škofije.
Kmetijskim potovalnim učiteljem v Sežani je imenovan g. Jakob Lah, doma iz Rocola; do sedaj jo bil knežji oskrbnik na Češkem. V njegov delokrog spada sežanski politični okraj, tržaška okolica in podgrajski sodni okraj.	_
Vesti iz Istre.
Iz Kopra. V ned, pop, je bil sklican shod
tu obstoječega oddelka „prvega društva avstrijskih služabnikov". Na dnevnem redu je bil pogovor o avdijenci državnih služabnikov, ki se je nedavno vršila pri ministerstvu.
Razpravljalo se je tudi vprašanje n j h I neznosnih gmotnih razmer in težavnega položaja, v katerem se nahajajo. Z navdušenjam pa je bil vsprejet predlog, da bi se kolikor možno v velikem številu pridružili še drugi neudjo k temu ».prvemu društvu avstrijskih državnih služabnikov", kajti le v dobri organizaciji bi morali dospeti do naših opravičenih zahtev. Ob obilnej udeležbi tega shoda vspre:eta je bila enoglasno resolucija po programu shoda „prvega društva Avstrijskih drž. služabnikov-, ki se je vršil 15. in 10 sept. t. i. na Dunaju.
Vesti iz Kranjske.
Petrolejska svetilka vzrok smrti. Na
Dolenjski cest št. 14. v Ljubliani je v soboto ztečer 35-letni vdovi Mariji Ivramarjevi padla i)a Štedilnik v kuhinji goreča svetilka, ki se je razbila, petrolej je pa začel goreti. Ko je Kramarjema ogenj gasila, se jej je pri tem unela obleka in je r,a njej skoraj vsa zgorela. Kramarjeva je, kakor tudi njena 14-letna hčerka, ki jej je pomagata gasit', zadobila po vsem životu hude in nevarne opekline. Obe bo prepeljali v bolnišnico, kjer je mati v r.o-dtljo izdihnila v groznih bolečinah.
Konec šolskega teta na ljudskih šolah na Kranjskem je določen na 16. julija, zače tek šolskega leta pa na 16. septembra, le na šolah v Kranjski gori, Belipeči, Ratečah bedo šolske počitnice cd 1. avgusta do 30. septembra in ta šolah v Vojskem in Vrhu od 1. januarja do 28. Februarija.
Vesti iz Štajerske.
10.000 kron podpore je dosegel državni poslance Ježovnik za dotične posestnike svojega volilnega okraja, ki sta jih oškodovala toča in pozeba.
VQpnn7Prjah odda 9e tak°j v Dajem Iepa
wG IlU&tuUuil kovačija z lepim stanova-r.jem v isti hiši, eventuelno je to na prodaj. Hiša je ob glavni cesti na jsko primernem kraju; kovača v Senožečah ni dosedaj nobenega. Pogoji se izvejo pri udovi C eh.o vin v Senožečah.	1553
Učiteljica ~rtre'ee pripor0ČH- ~ Pouk v
Dadst., levo.
ii -čini. Via Buecaccio 2, prvo
♦2003
nR|lft& (KOMPANJONA) z malim kapitalom UlSUUn za dobro tipeljaco trgovino se i5če.—-Ponudbe pc d „Bodočnost" na „Inseratni oddelek Edinosti1.	1593
l/irhinielfo ostanke z.n prtšiČe prodaja Ke?ta-lUlILUpne viacija Balkan.
1592
Mp^ štiriintridesetl^tiii, vešč pisalnemu stroju Adier, išče v Trstu mesto pisarja pri odvetniku. v trgovini ali slično. — A. TliOBKC, Sv. van—Trst. '	1554
Pri!!!#*>	vel ki dohodi blaga za obleke,
■ I IIIl\0« paleiot Ea moške in dečke po najnižjih (enab pri Ivanu S i m i c, T rt t ulica Barriera '62 (v hiši lekarne Picciola)	1349
Sadjerejci! — tadno drevje
tfidite v jfsoid, ne spomladi. .Mnogo tisoč cepljenih jablan, hrušk in čeAcnj po nizki ceni proda sadjarsko drnštvo v iMiembergu.	" 1367
Prilika!! Okoristite se!!
V ulici Beccherie šfe¥. 3
najdete v veliki izberi
okvirje vsake vrste in delalnico =
za povečanje fotografij
Spo najnižiih cenah.
QOOOQOQOQ3090IGO
funn f<*t«*"1 naznanja v.^fin svojim cenjenim rrali uit tel g storil, da ie odprl GOSTILNO i
fx G1RA Dr, Piitzz.i del.' O-pidale, vocalPieial štev 3.	" 1522
J za božične praznike
in novo leto.
v bogati izberi po zmernih cenah
v novi prodajalnici ur in zlata nine
. Mmm
COHSO 23.
+ „O L L A' 4*
prizuau kakor uajU>tja Iu iieprekoslji-vn vrsta vseh gumijevih higijemčiiih predmetor iu rilijih niel urjev —u DVELETNA GARAMCUA —
M. Gal — trst, Corso 4.
Pošiljat« f.. gl'1. 2, 4, Delalmoa pasov, kiinih pisov, elastičnih nocovic. ob/ez, ravnodriajev, ber-gelj in bideL Irigatorji od gl. I 20 naprej. Toplomeri za vročico K 2, nav. K —'50.

Proda se
obešala, postelje, opravo za spalno sobo naj-ifinejega deia, kuhinjsko opravo „Ssces-sion'£, mazalno umetniško mizico, vredno 1200 K. - Izvršuje naročb^ vsake ! vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2.
Via Farneto štev. q
o
V novi prodajalnici igrač in drobnarij
se nahaja vedno
SCr* VELIKA IZBERA
plaTnikoT, torbic, ročnih torbic, raznth iišpoT. predmetov za darove, Snih diša^ po nizki ceni, ter pisarniških predmetor in izbrana zaloga krasnili razglednic -
Via Farneto štev. q
• • • • • •
Tovarna roko vic

e • t o • s
C
M 9
€

Trg Gavana 3 vi-a-vis lekarni Scrrav. i! Rokovice po meri po g o nvv. Rokovice dolge za ples. Bogata iabera. caa Tovarr šfee cer
TOVARNA Z SCA h ™
Na najvišje povelje Njegovega ^^ c. in kr. Apostols. Veličanstva
^Vlll. c. in kr. Državna loterija
za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice.
T- /lanarna inlcriio edina postavno dovoljena ▼ Avstriji, ima 18.389 I d UCIIdl \\<X lULCr IJd; dobitkov v gotovini v skupnem znesku 512 980 K.

Glavni mm znaša 260.060 kron u š0t0l'inL
M ••
Žrebanje nepreklicno 19. decembra 1907. Srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, LIL Vordere Zollamtstrasse 7, v loterijskih kolekturali, tobakarnah, pri davčnih, poštnih, telegra-I fičnih in železničnih uradili, v menjalnicah itd. — Prodajalci srečk dobe nacrte brez-| plačno. — Srečke se dopošljejo poštnine proste.	j
I	C. kr. Ravnateljstvo loterijskih dohodkov (oddelek za državng loterije;. i
RTTIL10 P1ZZ0RN0
JRST, uiica Glu3eppe Parini štev. 3 vc ulice Giorgio Vasari.
Ogledala navadna in oglcj-'na. — i'oTtbr •. -zrcal. — Skladi-če kristalov, navadnega in delan . stekla. — Zaloga navadnih in ohlajenih >ip za Oglajeni kristali, vezani z medjo. — Zrc&In z ur J?ipe z vsakovrstnimi risbami. — Apani.-snj? -i..
HOTEL
li
Pri Mm m
mil
v GORICI.
i
i
Ugodna lega sredi trgovskega dela mesta. — Nad 40 na novo opremljenih sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, obširen vrt, veranda, klubove sobe, kegljišče. Izborna kuhinja. — Plzensko in Puntigamsko pivo. — Raznovrstna namizna vina in v butelkah.
Za preč. duhovščino separatna soba na rarpcl^go.
Za mnogobrojen obhk se toplo prtpo-roća udani ^ DEKLSVA.
<
C (
J \
\ < <
li !

Odprla se je na novo
Prodajalnica manifaKturnssa masa m Marin®
Antoni© Contento
Trst, ulica Poste št. io (vogal ulice Valdirivo) 1
Govori se slovensko.------
[ Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchi
[Avtorizovana delalnica za električne napeljave
TBST. Largo Santorio Santorio št. 5 v začetku ulice Farneto
napeljava eleklr. zsonceu, firzoia»o»t telefono« in strelouodou.
r	Popolne napeljave elekt ične luči.
Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd.
Aparati bateriie in potrebščine	električno zdravljenje.
Delo se izvršuje hitro in natančno. - CENE 2MERNE. - CENIKI ZASTONJ.

ulica 3. Giovanni št. G \n iZ
PGCiružnlca v Zadru
SKLADIŠČE in avtorlzovana ce'aiiv
majoličmli peči
lastnega izdelka.
Bogata izbera plošč za kopeli in kuhinje.
VEL2EA ZZBE2&A
vsakovrstnega
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza dclla Caserma št. % I. 11. — TRST — V lastni hiši.
(Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952
Hranilne vlege sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—16°/o> na menjice po 6°/o, na zastave po 57*°/0 in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradiiih urali. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt,
3ma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vreDnostnih papirjev, listin it9
Poštno - hranilnic ni račun 816 004
fflanifdRtuFnetK M m
in izdelanega blaga za ženske
proti plačilu na mesečne obroke
Kdtz, Trst uiica Madonnina šii', M
VELIKA ZALOGA |
pralnih buteljk
Trst, vla <1^1 ie Ombrelie
TELEFON 18-49

mi
100.000 buteljk od šampanjca
za refošk
Prodajajo ia kupujejo se buteljke v.-ike vrstv za refošk, šampanjc, bordeaux. rensko vino. konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk >d pol litra in 1 in pol litra. Damjane iz stekla oplercr. ■
prevzamejo se čcpo3il;:atve na fležeie.
Kupuje se razbito steklo vsake vi\su-.