G-ospodarske stvari. Mleko in njega potreba. Dokler ima kmet še kravo v hlevu, mu ni še treba obupati, kajti ona ga tekorekoč redi. Ze od nekdaj je mleko zavolj svojega okusa in zato, ker se tako lahko doma pripravi zelo priljubljeno pri vsaki liiši. Ne le dobro, tudi zelo tečno je nileko in jedila, ki se iz njega napravljajo. Gudno je sestavljeno iz tvarin, ki so zelo prebavljive, teene in okusne. V 100 litrih mleka nahaja se 87 litrov vode, 3—4 litre tolsti, 3Vs Iitra sirnine, ]/2 litra beljaka, 4—41/« litra sladkorja in še nekaj drugili kemičnih snovij. Te številke pa niso nikakor stalne, ainpak zelo menjujejo. Razvidno je torej, da se tudi kakovost mloka po teh številkah ravna. Ako je n. pr. izmed 100 Jilrov samo 2 ali 2]/2 litra maščobe in le 2V2 'itra sirnine. tedaj je to nileko očividno manje vrednosti, kakor prejšnje. Ni torej brez hasna, če zna gospodar ali gospodinja mleko. kateroga kupuje ali prodaja, določiti, kakšne da je kakovosti in po tem ludi vrednosti. Najboljši kažipot je pri tem seveda kemična krojitev ali analiza, a ta ni tako pri rokali, ker ni po ceni in mnogo časa potrati. Od kod prihaja, da se mleko od mleka navadno pogostoma zelo razloenje? Na to vprašanje še nimamo pravega, primernega odgovora. Deloma se ravna kakovost pred vsem po posamezni kakovosti krave same, ker se tudi pri popolnoma zdravih kravah nied 100 litrov le dva litra tolšče nahajata. Ali ne bi hitro pritrdili, ko bi se kdo oglasil, rekoč: to mleko je zmešano, ni pristno. Na drugi strani našle so se že kravt^ katerih mlcko je imelo med 100 litrov celo sedem litrov tolšče, a take niso nikakor gosto sejane. Pač pa se je zapazilo, da se ra,vna dobrina mleka pri raznih kravah po plemenu: to hoče reči, da hči krave, ki je irnela dobro mleko, tudi ni slaba mlekarica. Drugič pa je tudi krma precejšnjega upliva na nileko, a nikakor ne tako daleč, kakor se navadno misli in trdi. Če pa le pičlo in nepopolno ali jednostransko kravi polagaš, ne more ti ona dolgo izvrstnega mleka dajati. Ako inia n. pr. krava v obilici. repnih ohipkov in slame, a le rnalo sena, tedaj je mleko jako grenko in neokusno. med lem, ko pri istem krmljenju mleko hitro drugačno poslane, ako se dodsi večja množina sena ali otrob ali pa prge (oljčnih tropinj). Po tem takem se ne sme soditi, da ima ona krava boljše mleko, ki ima mnogo klaje, kakor druga, ki je nima v toliki meri. Ne na množino, na vrlino klaje jeinlje kakovost mleka poštev. Ako se torej hočeš prepričati, kakšno da je mleko pri tej ali oni hiši, poprašaj, kakšna klaja se kravam polaga. Kdor prodaja mleko, niora zato pa boljšo pičo preskrbeti, če hoče, da bo mleko okusno in v obiliei, kar je le njemu v korist. Dobro bi bilo, ako bi se mleko tako dobilo. kakor pride od krave, to je nepokvarjeno. A žalibog, sliši se ne redkokrat o ponaredbi, 0 kvarjenju pravega mleka. Največkrat niora v to služiti — voda. ki se da tako izborno zmežati z mlekom. Ce je ta čista, tedaj mešanica nikakor ni škodljiva, mleko je le nekoliko bolj redko, vodeno. Za otroke je celo dobro, mleko malo z vodo mešati. — Večjo škodo trpi oni, ki dobi mleko, ki je nekoliko ur stalo in od katerega se je potem smetana (vrhnje) posnela. Še hujša ponaredba pa je, če se surovo mleko pomeša s posnetim, ker se po tem kemično še razkrojeno in postano mleko prodaja kol oprosno. Vse te vrste kvarjenja se ne spoznajo tako hitro, ne z očesom ne z okusom — ker so snveda previdno napravljene — še celo z gostomerom ali galaktometrom ne, ki nam kaže premerno težo tekočine. Ako se pa vrhnje, ki je jako lahko, posname, postane nileko težje in čo vode priliješ, dobi pravo przo in ti misliš, da imaš pristno, neskvarjeno mleko. Kdor pa je dober poznavalee pojedinih stopinj mlečne kakovosti, mu ne bo težko določiti, ali ima pred seboj pravo ali zmešano mleko. Druga jako hvalevredna lastnost mleka ,je velika trpežnost in stanovitnost. Ako ga pustiš dalje časa v miru v kaki posodi, se zasiri, skisa ali sesede. Mislilo se je dolgo, da se vse to zgodi po kaki kemični krojitvi, češ, kislee se zveže z mlekom in povzcoči mlečno kislino, katera se zopet s sirnino spoji in tako vse raleko skisa. Pozneje našlo se je, da vse to Ie male živalice povzročujejo, katere imenujemo bakterije. In sicer je neki mali takozvani »baccilus« v mlečni kislini, ki jo pripravi, da se sesede. Ali odkod pa pride taka inala stvar ? Mleko naravnost iz vimena jili še nima, če le krava bolana ni. Ta mali bakcil se povsod nahaja, kajti ne najde se kraj, kjer bi mleko ne skisalo ali se zasirilo. Bazven imenovanega'je v zraku še precejšnje število drugih podobnih bakterij, ki pripravijo nileko h kisanju in katere še iinajo marsikak neravno predober npliv na-nj. Ves ta mrčes prihaja deloma od klaje, deloma od živalskih odpadkov; tam se rodi in v zraku se redi, dokler ne pride v mleko, kjer začne nemudoma delovati. Vsemu temu se še celo z največjo anažnostjo ne moreš izogniti. Brž ko pridejo te stvari v mleko, ne morejo se več od njega ločiti in bolj, ko je toplo, hitrejše pospešujejo kisanje. Ge ne skoz in skoz, pa vendar nekaj le pomaga, če se hlev pridno in skrbno snaži. Gnoja ne sme biti nikoli v preveliki množini na kopici, stene ali zid in ves les naj bo vedno čeden; ona, ki molze, mora imeti umite roke in snažno posodo; vrh lega pa je še potrebno, da pride v hlev večkrat zdrav zrak, kajti ta ni le nam, anipak tudi živini največje važnosti. Kaj pa počnera s takim »otrovljenim« mlekom, praša gospodinja, polna skrbij. Tej naj bo sledeče v tolažilo. Naj se mleko tako daleč ohladi vsaj do 10° G. ali pa segreje najmanj do- 70° G. in vsi zajedavci v mleku morajo življenje dati in mleko ostane do 60 in več ur surovo, to se pravi, ono se ne sesede ali skisa. Ce se še bolj ohladi, ostane §e mnogo dalje, ne bi se zasirilo. Isto tako je z mlekom, ako se segreje do 70° C, ker pri takej vroeini ne morejo več bakterije obstati in morajo mleko zapustiti. Sejmovi. Dne 20. avgusta pri Sv. Juriji ob Pesnici; dne 22. avgusta pri M. Troštu.