List izhaja enkrat na mesec, in sicer 10. vsakega meseca, ter stane do konca leta 1919. 8 K, posamezna številka velja 1 K.
Inserati po dogovoru. — Rokopisi se ne vračajo, — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Sodna ulica štev. 11.
..p®" Današnji številki prilagamo poštne noložnice, katerih naj se blagovolijo poslu-iti cenjeni naročniki pri poravnanju na-Vočnine. Kdor ne misli lista naročiti, naj tkam ga poštno-obratno vrne. List smo razposlali tudi našim zadrugam in izobraževal-k:m društvom, ter jih prosimo, da ga na-
roče, razširjajo med svojimi člani obrtniki in mu pridobe čim več naročnikov. '•C .
gg
§
. j
ibrtiac zveze — naprej!
V politiki odločuje moč.
Naši obrtniki so bili dosedaj razcep-eni po raznih strankah in politično neor-anizirani. Nekateri zavednejši so se pri-ruževali kmečkim organizacijam, 'ker je tbrt zlasti po deželi tesno spojena s kmetijstvom. Veliko imamo obrtnikov, ki so ob-eiji kmetje, in narobe opazujemo, da se aali posestniki tudi bavijo s tol ali ono roko obrti. Samostojne politične obrtne anizacije dosedaj ni bilo. V. L, S. se je irala tudi na obrtnike, toda žalibog veli-krat vqe premalo, ker niso bili združeni, bi po svojih korporacijah povzdignili as ih zahtevali v politiki svojih pravic, — . L. S., ki hoče biti vsem stanovom pra-čna, jevizprožila misel, izpeljati obrtno
druževanje po samostojnih obrtnih zvezah. Orjemo ledino pri obrtni organizaciji. |g akor pa nam pričajo številni dopisi iz e rajev naših obrtnikov, je vodstvo V. L. S. a v o zadelo, ko je vpoklicalo v življenje tne organizacije. »Jugoslovanski Obrt-« stopa drugič pred naše somišljenike, ridno se oglašajo naročniki za naš list. Na loga vprašanja odgovarjamo, da je* naša Jugoslovanska, obrtna * zveza« popolnoma mostojna politična organizacija, ki, teži tem, da se vsi obrtniki, pripadajoči V. L, , strnejo v enotne vrste in združijo po ajevnih obrtnih zvezah, ki so članice
osrednje »Jugoslovanske obrtne zveze« s sedežem v Ljubljani, Sodna ulica 11. Obrtniki, snujte po vseh krajih Obrtne zveze, zahtevajte pravila pri osrednjem društvenem tajništvu. Čim več se Vas združi, čim popolnejša in enotnejša bo naša organizacija, tem večjo moč bomo imeli in tem več vpliva v politiki, ,
Politika je skrb za javni blagor.
ICakp naj se udejstvi skrb za javni' blagor med obrtništvom, ako ne bo politično konsolidirano?!
Naša prva in poglavitna naloga bo, pomagati obrtnemu stanu. Zavedamo se dobro, da čakajo obrtnike težke naloge. Veliko število padlih tovarišev, zanemarjene in prazne delavnice, mojstri brez surovin za obrtne izdelke, vse to kriči po rešitvi in odpomoči. Resno hočemo vršiti svojo dolžnost. V zasedenem ozemlju in v naših ob-'mejnih krajih so nam sovražniki razsuli in podrli domove. Novih zgradb bo treba. Skozi ves čas vojske je počivala obrt,,. Kamorkoli pogledal, vse,te opozarja nd. velikansko delo, ki ga bo treba izvesti. To delo ne bo izvršeno v enem dnevu. Hočemo, da bo v naši novi državi obrtnik politično upoštevan in gospodarsko trden', Le v zdravem in solidnem gospodarstvu je obrtnikova moč in njegova prihodnjost.
Tudi za obrtno šolstvo se je pri nas ■vse premalo storilo. Dajte nam po mestih in trgih obrtnih šol, da se izvežba in izobrazi zdrav in soliden obrtni naraščaj.
Pri obrtni zakonodaji hočemo varovati interese našega obrtništva, da ne bodo šu-šmarji in mazači izvrševali obrti, kjet1 je vezana na1 koncesije in potrebuje strokovne predizobrazbe.
Enako se bo treba zavzeti za naše male trgovce, da ne bodo plačevali obrtnega davka namesto različnih verižnikov in konfrabantarjev. Kdor ctavek plačuje, imej tudi pravice. Zato pa proč z vmiesno in nelegitimno trgovino, proč pa tudi s
trgovjno po županih in a^rovi-zacijs k ih odborih, Mi zahtevamo, da pride trgovec do svoje veljave in do svoje prostosti, da ne bodo delali nepokli-canci za sebe mastnih dohičkov in odjedali legitimnim obrtnikom kruh.
Obrtno zadružništvo bomo povsod pospeševali. Pri teh strokovnih zadrugah naši obrtniki ne poznajo politične barve in strankarstva. Pri zadrugah hočejo skupno delovati s tovariši vseh političnih strank, ko se zavedajo, da je za narodno gospodarstvo največja škoda, če se v gospodarske zadeve zanaša politika.	t
Svoje koristi pa hočejo naši obrtniki povsod varovati. V mislih nam je zgled iz neke vasi v ljubljanski okolici, kjer so bili trije čevljarji. Prvi je računal za delo za par novih čevljev 18 K, drugi 20 K, tretji pa 22 K. Ljudje so se začeli pritoževati, da ni enotnih cen, da vsakdo drugače računa. Vaški učitelj je sklicali vse tri čevljarje pa jim je rekel: Zakaj razburjate ljudi po nepotrebnem, stopite skupaj in se dogovorite za enotno ceno — Prej skregani čevljarji so se spogledali, od tedaj naprej pa računajo vsi trije za delo od para novih čevljev 25 kron, Ta zgled uči, kakšno moč dosežejo že trije, če se združijo. Sedaj pa pomislite, prijatelji, kaj s« bo reklo in sodilo o Vaši moči, kadar boste združeni vsi obrtniki, somišljeniki ljudske stranke v naši državi. Pot je odprta, nastopili smo jo s korajžo!
OBRTNIKI!
Snujte »Obrtne zveze" in zahte* vajte pravila pri
Obrtnem tajništvu V,Ii.S.
v Ltjubljani, Sodna uliea 11.
V Ljubljani, dne 10. junija 1910.
Štev. 2.
GLASILO ,JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V LJUBLJANI
Obrtni davek.
Tako se priznaš navadno imenuje davek, ki ga obravnava prvo poglavje zakona o osebnih davkih. Plačeyati ga mora vsak, kdor vodi kako pridobitno podjetje ali ki se sploh peča s kakim opravilom z namenom, da napravi ž njim dobiček. Zakon imenuje ta davek pridobninski davek ali pridobnino in tako ga tudi imenujejo davčna oblastva. Med prebivalstvom pa se je udomačil izraz obrtni davek, ker ga je navadno na deželi plačeval le tisti, ki je izvrševal kako obrt. Dasi mora po sedaj obstoječih predpisih plačevati ta davek še marsikdo drug, vendar zadene ta izraz v večini slučajev pravo in bi kazalo, da se ga sploh uvede,	>
Obrtni davek je malo znan po deželi. Kadar je dobil obrtnik v roko plačilni nalog, v katerem je stalo, da mora plačati toliko in toliko pridobninskega davka, je malo porobantil nad gosposko, ki nima nikdar dosti davkov, in s tem je bilo navadno končano vse. Le v hujših slučajih, Če mu je davčno oblastvo predpisalo le previsok davek, se je ojunačil in Vložil pritožbo. Seveda so bile pritožbe zoper obrtni davek zelo redke. Navadno se je izmed 100 davkoplačevalcev pritožil največ eden. Več ne! Tudi z napovedmi za pridobnino, oziroma, kakor se imenuje v zakonu: z izjavami glede pridobnine je bila ista. Niti polovica davkoplačevalcev ni vložila napovedi, (Sploh se je obrtništvo tako malo zanimalo za ta davek, da so zadnja leta med vojsko nekatera davčna oblastva že uvedla prakso, da sploh nikogar niso pozvala, da naj vloži izjavo za pridobnino. Kdor jo je vložil sam od sebe, je bilo dobro, kdor je pa ni, pa tudi. Davčna oblastva so ga kratkomalo kontumacirala in: mirna Bosna, Če je vložil izjavo in je ta od-, govarjala temu, kar so izpovedali zaupniki, se je upoštevala. Če ni odgovarjalo, se je davek kar odmeril v smislu izjav zaupnikov, ne da bi davčno oblastvo vprašalo davkoplačevalca samega, kaj je pravzaprav resnica. Potem je prišlo par pritožb, ki jih je rešila pridobninska deželna komisija in cela odmera davka je bila končana.
Davčna oblastva pri Pas so smatrali obrtni davek vedno za nekako postransko stvar. Čuda ni, ker se je zadnja leta polagala vedno večja važnost na dohodninski davek. Kako je bilo to drugod?
Organizacija pivovarjev n. pr. se je že pred in med vojno najbolj zanimala za obrtr ni davek. Na različnih konferencah teh organizacij je bil predmet debate ta davek. To je posebno zanimivo, ker je .ravno ta industrija izmed vseh najbolj pregledna: z
lahkoto se ugotovi: število delavcev, število strojev, dalje množina surovin in vrednost ter množina izdelkov. Zakaj so se ravno te organizacije tako zanimale za obrtni davek? Zato, ker so vsled tega, da je njihova industrija tako pregledna, najlažje ugotovile, kako različno se je odmerjal obrtni davek. Obrtnikom je znano, da mora biti v vsakem okrajnem glavarstvu ^pridobninska komisija, za celo deželo Kranjsko pa je obstojala do prevrata pridobninska deželna komisija. Pridobninska komisija odmeri obrtni davek, deželna komisija pa odloča o pritožbah zoper to odmero.
Za vsako glavarstvo je bilo vsako leto posebej določeno, koliko obrtnega davka morajo plačati skupaj vsi davkoplačevalci v dotičnem glavarstvu. Pridobninska komisija je določila za vsakega davkoplačevalca znesek, ki je bil primeren z ozirom na srednjo doncjsitost 'dotične obrti. Ko so bili določeni zneski za vsakega davkoplačevalca, ki mora plačevati obrtni davek, je davčno ioblastvo seštelo vse te zneske. Če je bila ta vsota večja kot dotični znesek, ki je odpadel na celo glavarstvo, je davčno oblastvo odbilo vsakemu davkoplačevalcu od predpisanega postavka primeren zne-|ek. Nasprotno: če je bila vsota manjša kot predpisan znesek, je davčno oblastvo vsakemu davkoplačevalcu dodalo še mal znesek, tako da skupna v.sota predpisanega davka odgovarjala znesku, ki ga je predpisalo ministrstvo za dotično glavarstvo.
Obrtne razmere iia niso bile vedno enake v vseh glavarstvih, V\ enem glavarstvu se je obrt lepše razvijala ko V drugem, ker so bili pogoji za to ugodnejši. Morebiti je bil kraj ugodnejši, dobile so se lažje surovine, delavci so bili cenejši, konkurenca ne tako velika. Vse to je bilo v drugem glavarstvu slabše. »Sicer je ministrstvo vsako leto posebej določilo vsoto, ki so jo morali plačati vsi davkoplačevalci skupaj, vendar je bila ta vsota več ali manj konstantna, oziroma se je vsako leto nekoliko zvišala. Zato je čutil dostikrat obrtnik enega okraja, da mora plačati višji davek, kakor, pa njegovi tovariši v sosednjem glavarstvu. Morebiti je bilo tam tudi več obrt-nikov; in če je več obrtnikov, gotovo lažje skupaj spravijo zahtevano vsoto.
Iz tega je jasno, zakaj so posebno pivovarji čutili to razliko. Kakor rečeno, je ta industrija lahko pregledna. Pivovarji so prišli skupaj in se pogovorili med seboj. Ta je imel toliko delavcev, toliko prostorov in strojev ter je zvaril toliko hektolitrov piva. Njegov prijatelj je iriiel pa več delavcev, zvaril več piva, kljub temu je pa plačal manj davka.	’
Kaj sledi iz tega? V nemških deželah bivše Avstrije so se obrtniki zanimali za obrtni davek in živo čutili njegove pomanjkljivosti. Pri nas se za to sploh ni opazilo zanimanja, ali pa prav malo.
Sedaj v Jugoslaviji bo treba slej ali prej enotno urediti vse davke. Urediti bo treba tudi obrtni davek, ki je bil dosedaj najmanj uporaben. Dohodninski davek je več ali manj odgovarjal modernim zahtevam. Seveda je tudi potreboval, zlasti proti koncu vojske, sprememb posebno glede eksistenčnega minima. Ravno .tako je rentni davek še dosti odgovarjal zahtevam sedanjega časa. Tudi glede posebne pridobnine se niso čule posebne pritožbe pri nas Slovencih, najbrže ‘zato, ker nismo imeli toliko akcijskih družb in zavarovalnic. Tudi ne čutijo delničarji direktno tega davka, ker ga plača delniška družba naravnost in so bili delničarji navajeni primerjati dividende že po odbitku davka.
Pač pa bo treba glede obrtnega davka temeljite spremembe. Že to, da je ta davek kontingentiran, t, j. da je že vnaprej določeno, koliko obrtnega davka morajo plačati na leto davkoplačevalci enega okraja, že to zahteva nujne spremembe.
Dalje način ugotovitve davka! Obrtni davek se mora po sedaj obstoječih predpisih odmeriti z ozirom na srednjo donositost dotične obrti, oziroma opravila. Pridobninska komisija je dolžna upoštevati pri določitvi obrtnega davka zunanje znake dotične obrti. Pod tem razume zakon, ali dela gospodar sam v obrtu ali samb vodi obrt, ali pa sam. sploh ni udeležen pri obrti, temveč da na razpolago samo kapital, dalje ali Vnu pomaga žena, otroci, ali ne število vajencev in pomagačev, število strojev, na-pravne glavnice, višina prometa itd. Ne upošteva pa čistega dobička. Zato je moral marsikdo, ki je delal z izgubo, kljub temu plačevati obrtni davek,
V zadnjem času se je vedno bolj čula želja obrtnikov, naj se odmeri obrtni davek po čistem dobičku. Avstrijska vlada je bila proti temu in je navajala kot vzrok, da se pri dohodnini cenijo dohodki tako nizko, da večkrat ne dosežejo niti .dela resničnega dobička. Vsled tega bi trpela odmera obrtnega davka.
Mogoče je, da' so bije takrat razmere res take, da je bilo mnenje avstrijske, vlade upravičeno. Do danes so se pa razmere gotovo spremenile,	j
A ne samo način odmere, temveč tudi čas, ki se vzame za podlago odmeri obrtnega davka, kriči po spremembi. Da se je n. pr. odmeril obrtni davek za leti 1914, in 1915., se je morala vzeti za podlago dobaj od 1. julija 1912 do 30. junija 1913. Za od-v
ftiero dohodnine za leto 1914. so se vzeli za podlago dohodki iz leta 1913,, za odmero dohodnine za leto 1915. pa dohodki v letu 1914. Zakaj ni to pri obeh vrstah enako? Koliko dela bi si prihranila davčna oblast-va! Davkokplačevalci bi <pa vsaj poznali podlago za odmero obrtnega davka.
Za leto 1918. so odmerila obrtni davek davčna oblastva sama. Celokupna deželna vlada za Slovenijo je razpustila z naredtfo od 29, januarja 1919 Uradnega lista št. 336 vse, pridobninske komisije. Ostala je samo pridobninska deželna komisija. Morebiti je bila ta naredba za takrat umestna, sedaj bo pa treba kmalu misliti na sestavo novih pridobninskih komisij. V sedanjih demokratičnih časih narodno predstavništvo vendar ne bo dopustilo, da bi se odmerjal obrtni davek brez vsakega sodelovanja davkoplačevalcev. Važno bo, kako bedo sestavljene te komisije. AH bo zopet za cel okraj ena sama komisija? Kdor je bil kdaj član te komisije, x ve, da je to brez dvoma premalo. Izključeno je, da bi poznal en sam človek cel okraj. Če ga pa ne pozna, nima smisla, da bi odločeval potem v komisiji. To posebno še pri pridobninskih komisijah!
To je nekaj misli, ki smo jih navedli, da pokažemo, kako važno je za naše organizacije, da so poučeni tudi glede obrtnega davka. Državne potrebščine bodo kmalu prisilile narodno predstavništvo, da izdela enoten zakon glede obrtnega davka za celo državo. In tedaj bodo morale naše^organi-zacie zavzeti stališče, ki bo v prid našim obrtnikom.	Dr, Fr. Kržan..
Mlinarska šola.
Vojska in mir sta nam priči, da spada mlinarstvo med najvažnejše obrti na svetu. Če kje, moramo zlasti pri nas v Sloveniji posvetiti tej obrti največjp pozornost. Žita pridela naša Jugoslavija mnogo več, nego ga potrebujemo sami; ali naj pošiljamo mar odvečno žito v surovem stanju v ino-a^pmstvo in dajemo zaslužka tujcu, miorda nadvse sovražnemu Nemcu in Lahu? Da bodo svoj zaslužek izrabljali potem v naše oškodovanje in zatiranje? Ali ivjj naše krepke vode potekajo še naprej v morje, ne da bi nam pokazale, koliko energije da tiči v njih in koliko dela nam lahko opravijo, koliko premoga prihranijo?
Za pravilrjo umevanje imenitne vloge mlinarstva in njeno udejstvovanje je pa treba precej izobrazbe pri naših mlinarjih. Mlinarju je treba poleg splošne tudi še velikega kosa tehnične izobrazbe, Ako greš po današnjih’ slovenskih mlinih, opaziš, da imajo premnogi uravnane svoje mline prav tako, kot so jih imeli ob času rajnega oča-
ka Noeta. Videl sem že mline, ki%človeku naravnost jemljejo tek do kruha iz njihove moke. Koliko pisane navlake se nahaja po raznih mlinih, prava razstava raznovrstnih poskusov, ki jasno priča, da mlinar nima drugega pouka v mlinarstvu, kot ga je imel njegov oče in sto dedovskih rodov pred njim. Skoro nikjer nobenega napredka v manjših mlinih; kjer pa je, je mnogokrat pridobljen šele po večkratnih dragih poskusih. Kako malo dž še naš mlinar na snaženje žita pred mletvijo!
Kopanja, tako misli, je le za vele-mlinarje, za razne Majdiče, In vendar se da s trierjem in lupilnikom doseči tako bistvenih uspehov. Stope tudi po večini manjših mlinov bijejo svoj enakomerni takt; a z lupilnim strojem bi dobil lahko mlinar na mnogo manjšem prostoru petin večkrat več kaše ali ješprenja na dan, na premnogi niti ne vedo, da se nr^bap tak stroj na svetu.
In kajco slabo so izrabljene naše vodne sile! Mesto enega velikega kolesa teko tri, štiri, pet ali več, in izguba na vodi je pri petih kolesih vse večja, nego bi bila pri enem, Mesto betonskih korit imajo še vsi mlinarji lesena vodna korita, ki .spuščajo vodo kot Ribničanova reta.
Da je pa turbina še boljše gonilo kot vodino kolo, na to misliti je večino naših manjših mlinarjev strah, četudi imajo' vode z 20, 30, 40 konjskimi silami.
Odkod pa izvira ta čudna prikazen pri stanu, ki je bil svoje dni med najpre-možnejšimi in najbolj idiličnimi stanovi na slovenski zemlji? »Mlinarjeva hčerka« je bila gotovo v vsaki lepši povesti na vrsti.
Nekdo se pritožuje nad mlinarji v sp-sednji Novi Avstriji, češ, da so strašno vsak zase, da so sebični, da si odjedajo naročnike itd, tako, da je kar grdo. Koliko velja 1 to merilo za naše slovenske mlinarje, ne vem. Gotovo pa vem, da potrebujejo precej več strokovne izobrazbe, ako hočejo priti kam naprej. Zato je pa treba v naši državi m ! i n a r,s k e šole, kot jo imajo že več let v Lundenburgu na Avstrijskem. Dokler pa ne bo take nujno potrebne šole, naj bi se poskrbelo vsaj za kake tečaje za mlinarje; potem bi ne bilo treba mlinarju pri vsaki reči šele tipali okoli sebe in" povpraševati sto ljudi, kaj je z njo, n, pr. z umetnimi kamni, ali so dobri ali zanič. Strokovnega poduka je našim manjšim mlinarjem potreba kot ribam ppd jezom vode.
Naši manjši mlinarji, tudi štularji, ki meljejo samo svojim naročnikom, pa potrebujejo tudi stanovske organizacije. Organizirani mlinarji bi kaj kmalu dosegli učne tečaje in šole za mlinarstvo.
/>	. i -	;
Pa tudi strokovno se morajo or-ganizirati manjši mlinarji, ‘zlasti tisti, ki meljejo "tudi za kupčijo. Le na ta način je mogoče malemu mlinarju - obrtniku uspešneje konkurirati z mHnarjem-vele-industrijalcem. Združeni mlinarji bi dobivali mnogo ceneje žito potom svojega trgovsko izvežbanega zaupnika naravnost od producentov v Bački, Banatu in drugih pšeničnih in koruznih eldoradih (rajih) nego šele po raznih prekupcih in žitnih špekulantih. Isto velja za prodajo moke in drugih mlevskih izdelkov. Tudi v raznih pravnih vprašanjih, pri nabavi tehničnih potrebščin, bi šla »zadruga mlinar-j e\v« svojim članom na roko.
Organizirali naj bi se mlinarji najpreje v okrajne mlinarske zveze, vse okrajne slovenske zveze pa v pokrajinsko zvezo za vso Slovenijo. Ta naj bi iskala stika z mlinarji na Hrvatskem in v Srbiji in ves mlinarski stan bi kot »jugoslovanska mlinarska zveza« lahko stopil kot mogočen činitelj pred naš državni zbor v Belgradu ter kot tak zastopal svojo čast in svoje interese. Brez organizacije je tudi mlinarstvu zapisana sodba sramotnega hiranja, mnogim tudi žalostne smrti.
Če je bil ta ali oni mlinar zelo zadovoljen z uspehom svojega obrata, naj to za bodočnost nikogar ne vara. Pred* vojsko je bila v manjšem in srednjem mlinarstvu največja gospodarska mizerija, cveli so le veliki mlini s stotinami konjskih sil. Ako si mlinarski stan ne žmane oči, ako ne pride do spoznanja, da je le v združenju s tovariši moč, dal mu je treba nesebičnosti in nekoliko požrtvovalnosti, pa mnogo več ' tehnične izobrazbe, nego doslej, utegne doživeti še dolgočasne dni.
Poživljamo naše mlinarje, naj se pridno oglašajo od vseh strani naše domovine, pojasnjujejo v svojem obrtnem glasilu, ki 4 je ravno »Jugoslovanski obrtnik«, svoje želje in zahteve, stavijo razna vprašanja ter pristopajo ,kot člani k Jugoslovanski obrtni zvezi v Ljubljani, Sodna ulica 11, kjer posluje tudi obrtno tajništvo. Vsi za enega, eden za vse!
Prof, Frančišek Pengov.
Vsak zaveden obrtnik, somišljenik V. Lt. S., bodi naročnik stanovskega političnega glasila
Jugoslovanski Obrtnik.
Širite naš list nrjed prijatelji ili znanei, da postane našim obrtnikom to, kar je našim kmetom , Domoljub*!
i	*
f
Obrtništvo in naše vode.
(Dopis iz Savinjske doline.)
Ustanovili smo si lastno ognjišče, lasten dom, lastno državo. Otresli smo se verig tisočletnega suženjstva ter se oprostili, osamosvojili, Ali mislite, da se nam bode že sedaj cedilo med in mleko, ako bomo molčali, lenarili ter ne bomo izpolnjevali svojih dolžnosti?!
Obrtniški stan, ki je imenovan tudi srednji stan, je državi toliko, kakor srce in pljuča človeku. Naša nova država je po večini agrarna, poljedelska, zelo pa ji primanjkuje obrtništva in industrije, katera je pa: za vsako državo neobhodno potrebna.
Da .obrtniki ne bodo pustili, da bi se k nam preselil tuj kapitalizem, kateri bi obrtništvo zopet podjarmil v staro suženjstvo, je Vaša dolžnost in obstoji v tem, da se zanimate za pospeševanje obrti in industrije v tehničnem oziru, da v svrho tega izrabljate kolikor mogoče vse naše vodne sile ter s tem odpravite kolikor mogoče ročne obrate. Ako tega mi sami ne storimo, bodo to storili tujci, in mi bomo moUne krave tujega kapitala,
V tem oziru sem sklenil kolikor mogoče sodelovati in podpirati pospeševanje industrije v naši savinjski dolini. Imamo vode, 'kakor Savinja, Paka, Mislinja, in druge večje potoke. Naš kraj je kakor nalašč ustvarjen za industrijo, samo podjetnosti je treba.
Pripravljen sem vsakemu obrtniku in industrijcu pomagati pri nakupu vodnih sil v Savinjski dolini, v tem oziru prosim vsakega, kdor si hoče vj naših krajih ustanoviti industrijsko obrt, naj se obrne takoj na mene vsled preskrbe vodne sile, ker jaz bom storil vse, da se industrijska obrt širi, množi, da dobi naša država zdrava pljuča in i zdravo popolno srce.
Kjer si ne more en sam obrtnik ustanoviti industrijskega podjetja, naj se jih združi več skupaj, ker v slogi je moč, pravi pregovor.	,
Pri nas v Savinjski dolini, ki je bogata na lesu, bi posebno uspevale naslednje industrijske obrti: strojno mizarstvo, strojno tesarstvo, izdelovanje poljedelskega orodja, kakor tudi druge obrti, n, pr. opekarne, mlini, papirnice, stolarstvo, apnenice itd.
To je torej na kratko razložena moja misel, Od Vas, obrtniki, je odvisna usoda Vašega lastnega stanu v Sloveniji in vsej Jugoslaviji, zato pa, obrtniki, delajte na to, da se vse vodne sile v prid našemu stanu obrnejo, ne dopustite, da bi tuji kapitalizem bil naš bodoči konkurent. Otresimo se verig tujega kapitalizma, storimo
vsak svojo dolžnost, in le tedaj lahko z mimo vestjo gledamo bodočnosti v obraz.
Dragotin Korošec, zidarski mojster v Braslovčah.
Umetne smole in njihov pomen za tehniko.
Ne zameri mi, prijatelj, če ti podam roko, da te popeljem nekoliko na poljane, ki so bile doslej slovenskemu obrtniku precej tuje, na polje kemije. In vendar je ravno to polje tako neznansko bujno, polno najlepšega cvetja, pa tudi žlahtnega sadja. Naši »ljubi« bivši »prijatelji«, posebno oni iz »rajha« so se pečali z dušo in telesom s to vedo, pa jo tudi praktično znali tako"izkoriščati, da so postali prvi bogataši na svetu. Če so se pa vsled tega prevzeli in hoteli zase sploh ves $vet, ni bila kriva kemija sama, ampak pokvarjen nemški duh, njegova znorela ošabnost, v kateri se je smatral Nemec napram drugim narodom za »nadčloveka« po nauku svojega učitelja Ničeja, ki je umrl kot blaznik. Ni čudno, ako je bila končna posledica takega prevratnega in nečloveškega naziranja prava pravcata, politična in gospodarska — smola, v kateri se zvija in iz kktere se skuša rešiti sedaj to zaslepljeno 1 udstvo nalik mravljiricu, ki je padel v kapljo smrekove smole,	|
Naravno smolo poznaš; dobiVamo jo iz terpentina raznih iglavcev (smreka, borovec, macesen itd.). Tista lepka snov namreč, ki se cedi, ako narežeš lubje raznih iglavcev, še ni smola, kot navadno pravimo, ampak terpentin ali na splošno neka vrsta balzama. Balzam pa imenujemo vsakcf naravno raztopino kake smole v kakeir\ eteričnem ali h 1 i p n e m olju, Ako terpentin prekapaš (destiliraš), ravnaš torej ž njim ija podoben način kot žganjar, kadar kuha žganje iz borovnične ali češpljeve brozge, dobiš tuikaj namesto žganja hlipno terpentinovo olje kot destilat (prekapavino), v retorti (ku-halni posodi) pa ti ostane surova s m o-1 a. Če slednjo dalje časa kuhaš, dobiš k o 1 o f o n i j o, znano rumeno do rjavo krhko snov. Če pa kuhamo navadno smolo z vodo, dobimo belo smolo. Mnogo naravne smole nabero ljude po drevju, kjer je iztekla kot terpentin, potem pa se strdilla kot gozdna smola, — Znana čevljarska smola ima pa že popolnoma drugačno zibelko. Je popolnoma umeten proizvod1, tki ga dobivajo ob prekapanju lesnega katrana kot ostanek, Ker imamo v Jugoslaviji tako množino gozdov, so lahko naši cenjeni producentje za obutev
brez skrbi zaradi te važne potrebščine svoje obrti, močno pa pogrešamo obrti, ki bi kemičnim potom izkoriščala naše bogate lesove,
Kolofonijo in navadno smolo rabijo za zalivanje sodov v pivovarnah, za izdelovanje pečatnega voska, za smolnata mila, za lake in podobne reči.
Vsa drugačna pa je povest umetnih smol.
Gotovo poznaš fenol ali k arbolo-v o kislino, tisto rdečo tekočino, ki jo rabijo zdravniki kot razkuževalno sredstvo in ki ima tako močan, a ne ravno neprijeten vonj. Pridobivamo jo iz premogovega katrana. Tudi s formaldehidom, kojega 40 odstotna raztopina v vodi se uporablja kot »formalin« v muzejih za shranjevanje živali (anatomij-skih preparatov), pa tudi kot izvrstno razkuževalno sredstvo za gtanovanja in obleko, si imel morebiti že priliko priti v stik, \ Ako segrevaš dalje časa karbolovo kislino skupaj s formaldehidom — zraven mora biti odslej še kaka druga snov kot priganjač, t. zv. »kontaktna snov« — dobiš smolasto maso, ki spominja na mnoge na-lavne smole, na šelak, kopal, jantar in druge. Kot kontaktne snovi so sposobne zlasti razne alkalije (lugi, n. pr, soda) in beljakovine (kazein), pa tudi razredčene kisline.
Prve kemične poskuse z umetnimi smolami je delal že pred 50 leti Adolf B a y er, a tehnika se je oprijela šele z začetkom našega 'stoletja izdelovanja umetne smole. Največ zaslug si je pridobil B a e k e 1 a n d, in v industriji so danes dobro znani fime-ži »Bakel i t«. Umetne smole so silno trde (kot lito železo), ako pa jim primešamo med fabrikacijo raznih vlaknatih »polnil«, postanejo še močno prožne (elastične),
Ker so umetne smole silno trpežne napram vnanjim vplivom in kemičnim re-agencijam (vplivom), zato je njihova uporaba mnogo obširnejša nego ona naravnih smol.
Par zgledov:
Pri izdelovanju »umetnega usnja« so raztopne umetne smole mnogo boljše lepivo nego celuloid. Odpadki usnja, klobučevina, konopljina vlakna in podobne stvari so polnila pri proizvajanju umetnega usnja, ki se dado s pomočjo hitro sušečih fimežev z lahkoto predelavati k v trdno, prožno maso, umetno usnje. Tudi za izdelovanje razkuževalnih firnežev za bolniške svrhe, za barvilne lake in za napravo protignilobnih, sredstev za impregnira n jc naravnega lesa so umetna srno!**, pripravne.
Baekelandove smole so v vročem
stanju plastične (gnetljive) in se dado stiskati v razne kalupe in oblike. Zato izde-, delujejo iz njih klišeje za časopise; pa tudi dežnikarji, gumbarji, celo zobozdravniki se poslužujejo te snovi v svoje svrhe, Ker se silno trdne Bakelit-smole ne vnamejo s piliamenom, ampak samo od vrha pooglenijo, ker so poleg tega tudi izvrstno »samilo« (izolatorji), zato jih rabijo v veliki množini za izdelovanje sklepnih desk v elektrotehniki.
Mlada je sicer še ta industrija, a dosedanji lepi uspehi obetajo mnogo za bo-, dočnost. Naj bi se znašle tudi pri nas prebrisane glave, ki bi si prizadevale, da izkoristijo to, kar so že zamislili drugi, in pripomogle tudi same do nadaljnjega razvoja lepe kemične vede in tehnike.
Prof, Frančišek Pengov,
Nabava surovin.
Gotovo je, da se je militarizacija vsega gospodarskega življenja v stari Avstriji popolnoma uveljavila. Vse obratovanje in razpečavanje različne produkcije je prešlo v vojaške ali druge centrale. Vse se je zrušilo, zrušili se je fronta, zrušile so se vse te centrale, a marsikaka je ostala in prešla v kri ljudi, ki so imeli dobiček od teh naprav. Radi tega se opaža, da se nekateri nikakor ne morejo ločiti od bivšega režima, in to razne vojaške formacije, ki nikakor nočejo izginiti ter pustiti posel tistemu, ki ga je opravičen vršiti. Znajo pa to izkoristiti tudi druga privatna podjetja, ki ne marajo razumeti, da je prosta trgovina v okvirju naše nove države* Pri velikih podjetjih pa se opazuje, da niso nam novim državljano naklonjene. Blago, ki yga v naši državi bujno rabimo, hočejo z raznimi pretvezami izvažati v inozemstvo.
Važno je torej, da se je pri nas osnovala oblast, to je Prehodni gospodarski urad, ki naj Vrši nadzorstvo in manipulacije vseh teh poslov. Ta naprava mora ostati v veljavi do časa, ko se sklenejo razne trgovske in carinske pogodbe s tujimi državami. Velike važnosti pa je, da se zadeva izpopolni. Prva najvažnejša je, da se upelje statistični oddelek. Marsikak konsument danes ne ve, katero blago se sploh dobi pri nas, bodisi da se ga tu pri nas producira ali pa kot zamena uvozi. Pač pa se je bati, da precejšen del tega blaga ne izgine v roke posameznikov, ki ga brez kontrole razpečavajo. Torej statistika, ki bi bila javnosti na razpolago. Drugo važno pa bi bilo to, da se določijo produk-rijske, oziroma nabavne cene temu blagu. K<ajti nekatere cene*blagu in industrijskim l2delkam so neznosno pretirane in takim
producentom se gre na roko z vsem mogočim. So produkti, za katere more vsak izračunati, da se je produkcija izdelka potrojila, a prodajajo se še vedno po silno visokih cenah. Taki ljudje so naravnost sovražniki naše nove države. Pohlep je pri teh ljudeh izgubili vsako mejo. Iv. Ogrin.
Strokovna Izobrazba.
(Konec.)
Toda tudi če bi prezrli vse te težkoče, govori še drug važen razlog zato, da moramo zahtevati, da se poleg strokovnih šol nudi obrtnikom za povzdigo strokovne izobrazbe še druga primerna prilika. Vajeniška in začetna pomočniška doba spada v leta, ko vršijo človeku po glavi največkrat vse druge muhe, samo misel na učenje ne, To je naraven pojav, ki se ne da preprečiti, vsaj največkrat ne. S tem pa, če človek v mladih letih nekoliko preveč ponori, še nikakor ni rečeno, da se' ne bo nikdar streznil ter se ne bo nikdar resno oprijel dela za svoje blagostanje, In tudi, če bi tega ne bilo, se mora obrtnik celo svoje življenje učiti, sicer bo kmalu zaostal in mlajši zarod ga bo prehitel. Jasno, pa je, da pomočnik v poznejših letih, še manj pa samostojen mojster ne moreta popustiti svojega dela za eno ali dve leti, ter iti v bližnje mesto ali trg v šolo. To jb f gmotnega stališča neizvedljivo, pa tudi sicer si np moremo misliti, da bo starejši obrtnik sedel v šolsko klop med mlade razposajene paglavce.
Nujno potrebno je torej, da ustvarimo tudi starejšim pomočni-kominsa m,o stojnimobrtnjko m,' ki ne morejo v šolo v njihovem domačem kraju, priliko!, da izpopolnijo svoje strokovno znanje. To pa je mogoče edinole s poučnimi strokovnimi tečaji, ki naj se pozimi, ali v kaki drugi primerni dobi otvo-rijo v posameznih krajih. Taki tečaji bi se lahko osnovali tudi skupno za dve ali tri sorodne stroke, n, pr. za mizarstvo, tesarstvo, stavbarstvo sploh itd. Pouk naj bi bil namenjen brez ozira na starost obrtnikom, pomočnikom in eventuelno tudi vajencem dotičnih strok. Da se zagotovi reden obisk, naj bi se določila po potrebi in razmerah primerna vpisnina, ki se rednemu obiskovalcu 'tečaja ob koncu vrne, nerednemu pa zapade, ki se ob sklepu razdeli n. pr, med najpridnejše vajence. Pod enakimi pogoji hi se obisk seveda lahko dovolil tudi neobrtnikom.
Nastane pa vprašanje, kje dobiti potrebne učne moči in kdo naj jih p 1 a * č a ? Da bi nastavili v posameznih krajih
za najrazljčnejše stroke nalašč samo zato posebne strokovne učitelje, na to ni misliti, ker jih nimamo, ker jih še dolgo ne bi imeli in pa, ker jih ne bi mogli primemo plačati. Iskati moramo torej drugod pomoči in to dobimo v zvezi s primemo reformo pri — ljudskošolskem učiteljstvu.
Ljudsko-šolski učitelj pozna razmere v svojem kraju, pozna tudi ljudi ter ve česa jim je najbolj treba. On ima razmeroma tudi dovolj prostega časa, da bi lahko poučeval v enem ali dveh takih tečajih. Potreben je tudi priboljška k svoji plači in zato bi mu honorar za tečaje prav dobrodošel.
Vse to in še cela vrsta drugih razlogov govori torej zatb, da pritegnemo k strokovnemu pouku zlasti malih obrtnikov na deželi (popolnoma isto velja seveda tudi glede kmetijstva) ljudsko-šol$ko učiteljstvo, Vprašanje pa je, ali je ljudsko-šolsko učiteljstvo tudi zmožno vršiti to nalogo. To pa moremo zopet odgovoriti, da po svoji sedanji izobrazbi gotovo ne, Česar se človek sam ni učil, tega tudi ne more drugih učiti. Toda ravno sedaj se pripravlja reforma učiteljišč in to je pravzaprav glavni vzrok, da razpravljamo takoj v prvi številki obširneje o tem vprašanju. ,
Pri novem učnem načrtu za učiteljišče naj bi se določilo, d a s e mo ra vsak u č i t e 1 j i š čnik v sedanjih dveh letnikih še posebij posvetiti eni ali drugi stroki, da' bo pozneje v službi zmožen v tej stroki poučevati, ter privzeti tečaje. Razume se, da ne mislimo tu, naj bi se učiteljiščniki učili dobesedno raznih obrti ali kaj podobnega. To tudi ni potrebno. Popolnoma zadostovalo bi, če bi se ta ali oni nekoliko bliže seznanil n. pr, s slogi, ter bi proučil moderne, praktične in lepe pridobitve na tem polju ž ozirom na stavbarstvo, pohištvo itd. Kako potrebno bi * bilo v tem oziru seznaniti naše mizarske in stavbne mojstre po deželi z našim narodnim slogom! Koliko lepega, resnega in dobrega mesto modernih spak,5 bi se lahko ustvarilo na tem polju.
j Popolnoma isto Velja glede krojaške in šiviljske in tudi čevljarske obrti, fjarodna noša, moda in krojno risanje so reči, za katere se tudi inteligent prav lahko zanima, koliko lepega in res koristnega bi lahko učitelj ali učiteljica) ki bi bila v tem izučena naučila, krojače in šivilje, pa tudi ljudstvo samo, da ne bi tako suženjsko in obenem nesmiselno trosilo denarje, za mo*
/ derne, pa grde in nepraktične reci! — Toda naj bo dovolj o tem! Pripomnim naj le še -7— kar spada tudi sem — kako potrebni bi bili na deželi za obrtnike in za slehernega gospodarja tečaji za knjigovodstvo. Kdor še ni, pa bo.„ moral s časom postati član efte ali druge zadruge in kot tak mora nujno poznati vsaj osnovne pojme knjigovodstva, sicer še letnega računskega zaključka svoje zadrege ne razume.
Omenjeni strokovni tečaji naj bi bili za “učiteljstvo obvezni Učitelj naj bi bil dolžan v svojem kraju prirejati take tečaje, na drugi strani pa bi bilo pri name-ščenju vpoštevati njihovo znanje, da bi bili nastavljeni v kraje, kjer ga lahko praktično vporabijo, Na tak način, bi se lahko v nekaj letih po vsej deželi zasnoval strokoven pouk, ki bi dvignil naše obrtnike na tisto višino, katero morajo nujno doseči, ako hočejo zboljšati svoj položaj.
Qbrtniki naj torej zahtevajo, d a b o vlada pri reformi učiteljišč še p o s e b e* vpoštevala to njihovo željo, ter jim tako v najkrajši dobi dala dobre strokovno n a -obražene učitelje. Dr. A. Gosar.
Razno«
t
Na Deželno vlado za Slovenijo v Ljubljani je odposlala naša zveza to-le spomenico:	Podpisana	»Jugoslovanska
obrtna zveza« v Ljubljani prosi, da se vojne delavnice, posebno v Ljubljani, razpuste. K temu pripominja sledeče: V Ljujb-ljani se nahaja več vojaških delavnic. Vojaštvo to utemeljuje, da to nujno rabi, vidi pa se, da v teh vojaških delavnicah napravljene stvari pridejo zelo drage. Večinoma so tu zapdsleni vojaki, ki jim delo mrzi, ter delajo le po par ur na dan in so tam le za to, da jim Čas prej mine. Poleg teh je pa še cela vrsta nadzornikov in poveljnikov, S potrebnimi surovinami, kakor z orodjem se tudi ne štedi ter izgineva in se raznaša, tako da pride napravljeno delo dva- ali trikrat dražje, kakor bi to stalo, ako bi se to narfčilo pri obrtnikih. Med drugimi delavnicami je ena precej obsežna pod vodstvom vojaškega stavbnega urada. jSamo v tej delavnici, ki se nahaja v bivšem saperskem skladišču nasproti kolin-ske tovarne, je zaposlenih 80 do 100 vojakov. Naši obrtniki, posebno tesarji, mizarji, ključavničarji itd., ki so v vojni dovolj žrtvovali ter se sedaj vrnili, nimajo posla. Večkrat se je p vsem tem že interveniralo pri raznih oblastih, toda do sedaj brez uspeha. Nujna potreba je, da se vse te vojaške delavnice takoj razpusti ter se potrebne stvari za vojaštvo naročuje pri obrtnikih,
Izučba invalidov v obrtnih poklicih.
Za izučbo invalidov v obrtnih poklicih pride v poštev odlok bivšega c. kr, ministr-
stva za javna dela od 7. januarja 1918, št. 126.450-XXI c. Odlok Se glasi: V mnogih slučajih so bili invalidi v svrho stro-kovno-obrtnega šolanja odkazani posameznim tovarniškim obratom ali obrtnikom (mojstrom), zlasti takrat, kadar naj bi invalid dobil strokovno izobrazbo v cbrti, ki zanjo na obrtnih šolah ali pri Zavodu za pospeševanje obrti ni primerno urejene učilne delavnice in se tudi taka ne da ustanoviti. V takih slučajih se je postopalo različno in ne vedno primerno; nejasno je bilo, kako naj se ravna v teh slučajih v obrtno-pravnem oziru in kako naj se izdajajo izpričevala. Da postane tudi ta pot strokovnega šolanja invalidov kar najbolj uspešna in da se ustvari vsestranska jasnost, daje minitrstvo za javna dela v sporazumu s kr. trgovinskim ministrstvom za take slučaje te-le odredbe: »1. Invalide odkazuje s pritrdilom tukajšnjega zastopnika deželna komisija, in sicer načeloma pristpjnemu krajnemu zavodu za pospeševanje obrti, ki veljaj v konkretnem slučaju Za nosile^ invalidskega 'pouka (za prireditelja tečajev). 2. Naloga tega zavoda je potem, da spravi invalida v kakšen za njegovo izučbo sposoben, s potrebnimi delovnimi pripomočki opremljen obrtni obrat. Morebitno učnino plača komisija, 3, Izučba invalida se ima vršiti pod nadzorstvom zavoda za posredovanje obrti, ki se ima o napredovanju izobrazbe prepričati in 4. pouk v delavnici kar največ mogoče izpopolniti s teoretičnim poukom, Ta pouk bi s^ vršil lahko tudi na kaki obrtni šoli, ki se nahaja v kraju izobrazbe invalida. 5. Izpričevala v smislu tozadevnih splošnih predpisov s primerno ugodno-stno klavzulo izdajaj Zavod za pospeševanje obrti, a) na podlagi navedb obrtnika, (tovarniškega podjetja); b) na podlagi lastnih opazovanj zavoda, če treba, tudi po presoji vzornega izdelka (Gesellenstiick), h kateri naj se pokliče tudi eden ali več zastopnikov strokovno-krajevno pristojne obrtne zadruge«. Ta odločba služi v pojasnilo mojstrbm, kakor tudi invalidom, da zaijje ne velja triletna učna doba, kakor je sicer predpisana va vajence po obrtnem redu. Kakor hitro je invalid izučen v svoji strelki, mu sedanji Urad za pospeševanje obrti v kraljestvu SHS v Ljubljani izda učno izpričevalo.
Stavbeni materija!. Tudi naša organizacija se na vso moč trudi, da bi se' dosegel sporazum med industrijci stavbenega materijala, to je posebno apna, cementa in opeke, kajti cene, ki se zahtevajo za to gradivo danes, so neznosne. V koliko so te cene upravičene, se natajično ne da dognati, saj poštenega zaslužka nikomur ne kratimo. Pred nedavnim se je vršila pri deželni vladi, oddelek za trgovino in obrt, enketa v tej zadevi, Te enkete so se udeležili tozadevni,industrijci, kakor tudi kon-sumenti, po svoji organizaciji, zadrugi zidarskih in stavbingkih mojstrov, ter tudi trgovska zbornica. 'Industrijci so se protivili izkazati se z analiznimi podatki glede produkcije teh materijalij, dočim so se vs} ostali strinjali s tem, češ, da je to najpravičneje. Vlada ima dovolj sredstev, da to lahko izsili. Vsi udeleženci pa so se strinjali, da
naj omenjeni matprijal pride v roke, kolikor mogoče direktnim porabnikom, ter se izključijo vsi neopravičeni trgovci in ve-rižniki. Tudi tozadevni predlog je v teku in se uveljavi, \
Otvoritev tehničnih tečajev v Ljubljani. Zgodovinski dan za nas je 19. maj 1919.
V Ljubljani, v prostorih državne obrtne šole, se je slovesno otvorila slovenska tehnična fakulteta. Kdo naj bi se tega bolj veselil, kakor ravno mi obrtniki. Ko bi mi Slovenci preje pod avstrijsko vlado kaj takega zahtevali, bi se nam smejali in nas sramotili, Eden glavnih vzrokov naše pro- ' pasti na polju industrije in obrti je bil, da se nam je naše nadfcrjene tehniške učenjake tdtujevalo. Za te ljudi ni bilo mesta in kruha v prej tako zatirani naši domovini. Sistem in določen načrt avstrijske in nemške vlade, kot sploh nemškega naroda, je bil, nas na tem polju izpodriniti ter nas napraviti na lastni zemlji brezpravne. Ni čuda torej, da imamo žalostne sledove tega sistema, saj je vsa količkaj važna obrt, industrija, kakor tudi trgovina po naših po-' krajinah, v nemških rokah.
Ni čuda, da se je v' takih razmerah naš tehnični naraščaj tako silno decimiral.
In ravno1 danes, ko si ustvarjamo lastno državo, ko tako nujno rabimo na vseh poljih državnega preustroja naših inženirjev, jih imamo žal prav malo. Inženir je legitimni voditelj ali glava vse realne vede. Kako naj se reorganizirajo in izboljšajo vse t nižje kategorije sodelavcev v realni vedi, ako nam manjka višjih? Kaj naj bo z našim obrtnim šolstvom, če nimamo dovolj sposobnih učiteljev, in sicer učiteljev, ki imajo smisel in srce za svojega rodnega brata. Kaj naj bo z moderniziranjem naše obrti, če nimamo sposobnih voditeljev? Kaj z industrializacijo naše zemlje, sploh od narave bogato obdarjene, ako^ nimamo tu zopet veščakov inženirjev?! Pri tej slovesni in zgodovinski priliki pa želimo, da se tu vzgaja može ne v birokrate, ampak v može, ki bodo tudi pozneje v življenju delovali z ljubeznijo in vnemo do naroda, ter se zavedali, da je naš rod bil sto in stoletja tlačan, da bodo tako res pravi voditelji realne vede.
Da je stavbinski materija! za celo vrsto obrti zelo važen, mislimo, da nam ni treba posebno poudarjati. Stanovanjska mi-zerija zadeva zelo občutno tudi obrtnike, j Marsikak obrtnik.bi si rad popravil svoje obratoVališče, Dalje pa je zelo veliko obrti i v direktni zvezi ravno z zidarskim obrtom, t kajti če se ta ne vrši, tudi drugi ne poidejo do zaslužka, saj v tolikšnem obsegu ne. Upamo torej, da se to pereče vprašanje čimpreje reši. Prosimo pa naše Člane, ozir. naročnike obrtnike, da nam vsako ve-riženje in neopravičeno razpolaganje s tem materijalom takoj naznanijo, t '
Iz Tržiča. Lep zgled, kako je treba’ obrtnike združevati tudi na gospodarskem polju, nam nudi naša Čevljarska gospodarska zadruga. V teh par mesecih svojega obstoja kaže nepričakovano lepe uspehe. Imamo pa tudi zelo* delaven odbor, ki zasluži vse priznanje. Zadruga je razdelila zadnji čas med svoje člane mnogo usnja in podplatov. Naši^ čevljarji Se še vedno na-
novo priglašajo k zadrugi. Upam, da bodo kmalut do zadnjega vsi organizirani in člani zadruge, s katero smo dokazali, kako se da praktično izvesti socijalizacija kapitala. Preje fsmo žalostno gledali, kako so nam tovarne odjedale kruh in izpodrivale naše izdelke, sedaj pa smo z našo organizacijo postali močni in nameravamo kupiti, tudi tovarno, ki bo zadružna* last. Ker naša zadruga skupno nakupuje, so posameznikom i prihranjeni ogromni režijski stroški, obenem se pa pri velikih naročilih dobi blago primeroma veliko ceneje kakor pri malih. Naša gospodarska čevljarska zadruga je vzor, kaj obrtniki lahko dosežejo, če so složni in na gospodarskem polju edinstveno nastopajo.
Ustanovitev Obrtne zveze v Žireh. Na povabilo predsednika krajevnega odbora S. L. S. v Žireh so se zbrali obrtniki k sestanku dne 25. maja popoldne. Zbranim obrtnikom sta pojasnila pomen obrtnih zvez gospoda Leopold Hladnik, nadučitelj v Žireh, in dr. Stanovnik iz Ljubljane. Prvi korak je storjen. Pristopilo je k naši Obrtni zveži takoj 30 obrtnikov. Upamo, da se število podvoji. Naša parola mora biti: Vsi obrtniki iz vrst S. L. S. v Obrtno zvezo! V organizaciji je moč! Izvolili smo si naslednji odbor: Martin Kopač, Matija Cankar, Matija Zajec, Jakob Demšar, Antdn Kopač, Franc Kristan, Ignacij Stanovnik, Franc Dolenc, Gregor Kopač in Ivan More. Pred vojno je bila obrt v Žireh lepo razvita, a vojna je malega obrtnika skoro popolnoma uničila. Treba bo resno misliti, kako bi se dalo obrtno stanje iz-■ boljšati tudi v Žireh.
Obrtniške mojstre, katerim primanjkuje delavnik moči, opozarjajmo, da jim je naš list tozadevno drage volje na razpolago in naj se v teh zadevah nanj obračamo. S socialnega stališča priporočamo našim mojstrom zlasti naše fante invalide, ki se oglašajo za službe, a žalibog ne najcffejo pri vseh mojstrih dovolj razumevanja, Mnogi se jih zelo branijo, zlasti ker so mnenja, da niso zadosti uporabni, kar pa ne odgovarja vselej dejstvom. Invalidi si izbirajo navadno take poklice, da jih morejo naši mojstri kljub nesrečni pohabljenosti f. lahkoto" uporabljati. Poživljamo obrtnike, ki sočuvstvujejo z našimi najne-srečnejšimi tovariši, ki so za nas žrtvovali vse, da se odzovejo našemu vabilu in pripomorejo tem revežem po možnosti do kruha in obstanka. Mojstri - obrtniki, obračajte se v teh zadevah na naš list, na ikar Vam hočemo odgovoriti ih podati informacij,
, Invalide, kakor tudi obrtnike na deželi, opozarjamo* da ho naročil Urad za pospeševanje obrti kraljestva SHS v Ljubljani iz Nemške Avstrije najrazličnejše obrtniško orodje. Ko bo došlo, Vas bomo opozorili v našem listu. Orodje se bo odajalo po lastni ceni, Istotako opozarjamo invalide, izučene obrtnike, na »Gospodarsko komisijo za stvarno demobilizacijo« v Ljubljani, Dunajska cesta 22, da je v njenih skladiščih še mnogo obrtniškega orodja. Kdor kompentira na kak materijal, naj natančno , navede v prošnji, kaj hoče imeti in v k<-terenj skladišču, oziroma kraju na deželi,
1
kjer se tako blago nahaja. Napravi naj se na' omenjeno komisijo navadna prošnja, k^atero' bo komisija po podatkih in razpolaganju materijala upoštevala..
Deželna zadruga fotografov v Ljubljani je imela ob številni udeležbi članov v četrtek, dne 24, aprila svoj redni občni zbor, prvi po vojni. Vsled rahlega - zdravja cdstopivšemu dosedanjemu načelniku g, Bertholdu se izreče topla zahvala za njegovo neumorno in uspešno delovanje za procvit zadruge, nakar se izvoli nov odbor; za načelnika g. Uršjč, za podnačelni-kag. D. Rovšek, za odbornike gg.: Sader, Kunc Viktor, Grabietz, Kunc Franc in Pelikan, za namestnike gg,: Blasnik, Bešter m Repše, Z velikim odobravanjem večine članov je bil tudi sprejet predlog, da se naprosi potom vloge pokrajinsko vlado SHS, da omogoči Švabom kot sta Thurn in Frohlich, d ane pozabita jima toli pri-, ljubljene »Wacht am Rhein«, katere v Jugoslaviji ne moreta več slišati, ter da jih pošlje kmalu tja, kamor spadata in kamor ju je vedno srce vleklo,
»Ljubljanska podružnica Centralne . Uprave za trgovački promet sa inostran-stvo v Beogradu naznanja, da je prevoz (tranzit) skozi Nemško Avstrijo v vseh smereh za blago, ki gre v Jugoslavijo ali iz Jugoslavije, prost. Kdor hoče, da gre njegovo blago skozi Nemško Avstrijo neovirano, naj napiše na voznem listu, oziroma pusti napisati po inozemskem dobavitelju, da se mora blago, prepustiti skozi Nemško Avstrijo brez vsaikih ovir na podlagi kompenzacijske pogodbe med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo od 22, marca.
Manufakturno blago v Ljubljani. Deželna vlada je dovolila ljubljanskimi vele-tržcem z nianufakturnim blagom uvoz ma-nufaktumega blaga, ki ga pa morajo ti trgovci prodajati detajlistom in konsumen-tom pod državno kontrolo. Vsak veletržec mora imeti v svojih lokalih seznam vseh vrst tega blaga, vzorce in cene na drobno in debelo odobrene od deželne vlade. Tudi mora biti vsak kos blaga taiko numeriran. Kar velja za trgovce na debelo, velja tudi za detajliste, ki ifcvedo ceno, po kateri smejo prodajati na'drobno pri nakupu. Občinstvo se opozarja, da pr inakupu samo izvršuje kontrolo, in1 če vidi, da* prodaja ni v redu, ali da so cene višje, se lahko prepriča o cenah in vzorcih pri Prehodno-gospodarskem uradu v Ljubljani, kjer so cene iz vzorci blaga na razpolago.
Blago iz Nemške Avstrije. Glasom kompenzacijske pogodbe, ki jo je naša centralna vlada sklenila z Nemško Avstrijo in čehoslovaško vlado, se ima uvoziti več blaga. Več milijonov tega blaga je oddelila centralna vlada naši pokrajinski vladi v podrejenje radi uvoza, odnosno izvoza. Uvozno blago se deli v glavnem v sledeče vrste:- 1, železo in železni kovinski izdelki, 2, papir, ,3. klobuki, 4, manufakturno blago, 5. barve, 6,' kemikalije, 7. razne trgovinske in industrijske potrebščine, 8. stroji, 9, elektrotehnične potrebščine, 10, dodatek, Marsi-, kak trgovec, obrtnik ali hidlistrijec je imel že pred polomom bivSe Avstrije tam kaj blaga kupljenega ali je bil žd sedaj primo-
ran blago tam naročiti, mogoče kake stroje ali kaj podobnega. Prijavi naj vsakdo svojo potrebščino uvoza pismeno pri upravni komisiji Prehodno gospodarskega urada v Ljubljani. Tam se bode uvoz tega blaga dovoljeval. Oziralo se bode gotovo na potrebe in važnosti blaga prosilčevega, Ker se po razdelitvi tega ne bode več možno posluževati te prilike, je važno, da vsak prijavi svoje potrebe,
■           .....................
Odgovorni urednik: Ivan Ogrin. — Izdajatelj in založnik: Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani.. — Tiska: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
poaopMea v lUpMf&m
v lastnem domu - Miklošičeva cesta IB
obrestuje hranilne vloge po čistih
2%
Ljudska posojilnica v Ljubljani je .na j večja slovenska posojilnica in je imela koncern leta 1918 nad 43 mifijonov kron ylog iij nad 1 milijon 100.000 kron rezervnih zakladov. v
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo ima v Dravljah večjo množino plošnatega, kakor tudi nekaj okroglega železa, ki se ga bo oddajalo obrtnikom in ^Irugim direktnim uporabnikom. Ptakupci so izključeni. Tudi trgovcem se začasno ne bo oddajalo. Seznam se nahaja v pisani Gospodarske komisije, kamor nrij se pošljejo pismene vloge do 15. junija, iz. katerih naj bo razvidna zaprošena množina in dimenzija.
V zalogi se nahaja večja množina starih železniških tračnic, dolgih 3 do 9 metrov. Gospodarska komisija jih bo oddajala le obrtnikom in direktnim uporabnikom. Pismene pojave naj se naslove na Gospodarsko komisijo za stvarno demobilizacijo.
Gospodarska komisija ima še nekaj vo-skovega nadomestila in cenzina. Sve-čarji naj stavijo ponudbe najkasneje do 15. junija Gospodarski komisiji.
©O©©©©©©©©©©©©©©
|	topil žarami«!	I
0 v Ljubljani @
(g je edini Slovenski zavaro- @ X	valni zavod, ki zavaruje	ig
0	proti požarnim škodam po-	X
@	slopja, premičnine iri poljske	@
9 GOSPODARSKA ZVEZA
centrala *a skupni nakup in prpdajo v Ljubljani, reg. zadr. z <
Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic, vitljev, reporeznič, brzoparilnikov, plugov, bran, čistilnikov i. t. d.
Prodaja umetnih gnojil, kolonijalnega in špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov.
Zaloga pristnega domačega in ogrskega vina, žganja i. t.
Mr Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klol ^	Lastna	zeljarna.
Obrtno kreditna zadruga
v Ljubljani
r. z. z n. z.
v Ljubljani, Sodna ulica 11
sprejema hranilne vloge, daje posojila na zastave, odstope računov, eskomptira menice itd.
Obrtna centrala v Ljubljani
za obnovitev po vojni poškodovanih' krajev, r.z. z o. z., Sodna ulica 11
sprejema naročila za vsa stavbena in drugž opremna dela, posebno naročila za večje naprave, kontorje, šole, zasebna stanovanja itd. Oddaja pa tudi v večjih množinah razna dela posameznim članom — obrtnikom. V slučaju potrebe nudi tudi potrebno orodje.
Načrte, stroškovnike in druga tehnična mnenja ob poverbi dela brezplačno.
Delniška glavnica: K 30,000.000'—.
Jadranska banka
Podružnica Ljubljana
Centrala: Trst.
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Spljet, Šibenik, Zader.
Ekspozitura: Kranj.
Sprejema vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju,
Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd.	r,
Eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme na vrednostne papirje in na blagd, ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema borzna naročila in jih izvršuje najkulant-neje.
Brzojavni naslov: JADRANSKA.
Telefon št. 257.
Rezerve: nad K 10,000.000*
Pohištvo iz upognjenega lesa je trpežno, |
Naročila sprejema tovarna lesnih Udobno, izdelkov in upognjenega pohištva s: poCCItl*
I. BAHOVEC nasl.
Duplica, p. Kamnik.	|
Kompletne oprave za hotele, gostijne, restavracije, kavarne, šolp, zavode, gledišča, dvorane i. dr.	jf
Fine z usnjem tapetane garniture za stanovanja. Zaloz- | niki in trgovci dobe posebne popuste.	jji
z omej. zav
slamo- in
vina, žganja i. t. d.
klobas
Siathoa pisarna:: IVAN OGRIN
Ljubljana, Gruberjevo nabrežje št. 8.
Prevzpma vsa zidarska in druga stavbna dela. Izdaja strokovna mnenja, izvršuje na*
; črte in proračune.
Delo solidno, pb primerno nizkih cenah. EiD
Vsakovrstne slamnike
^ gg. trgovcem in cenj. občinstvu priporoča 1 FRANJO CERAR, tovarna slamnikov, Stob, p. Domžale pri Ljubljani.
ORODJE
za kovače, ključavničarje, mizarje, inštalaterje, zidarje, tesarje je naprodaj pri „Obrtni centrali** v Ljubljani, Sodna ulica 11 Prijave je pošiljati na ta naslov. Oziralo se bd v prvi vrsti na obrtnike - invalide.
Čebelni vosek
suhe satine in odpadke sveč
kupuje po naj višji dnevni ceni
J.Kopač, svečar v Ljubljani
Celovška cesta št. 90.	j