61 80.______________
Ithaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in sobeto ob 4. uri popoldne ter itane po poŠt prpjemans ali t Gorici na dom poSiljana:
vse leto      ........15 K
V,...........10  .
V............5   »
Posamifino Storilke stanejo 10 vin.
„SOCA" ima nasl^nje Izredne priloge: Ob norem letu ..Katipot po Goriškem in firadilCanskem" in .iaiipot po IJubljani ta kranjskih miatH^aJje dva^^ icrat v lotu „Votel reč iele&alc, parnlkov is poJtnli ' ive*".
Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici jtev. 7 I. nadstr. v »GoriSki Tiskarnic A. Gabršcek Ha naročila bres doposlane naroinine se ne oiirmo Oglasi la poslanice s? ra&inijo po Petit vmah c* tekano l-krat 36 v, 2-krat 14 v, 3-krif"]2 v fnks »r.a. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. ¦— — Reklame in spisi v ure-duiikem delu 30 v vrata. Za (tl.-.io in vaubino oglasov odklanjamo vsako od^otorcosL
Odgovorni urednik m izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
V Gorici, v četrtek dne .9 julija 1908.
Tečaj JtXXVIII.
»Vsa ib narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Goaportrulioi St 7 v Gorioi v I. -,ad4t. 2 urednikom je mogoffv govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 3,.d*5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopjtodne. TJpravniStvo se nahaja v Gosposki uUoi&gjfl. nadstr. na levo v tiskarni.
HaroBnino in ofitwtf je plačati loco Sorloa
Dopisi naj se pihajo le uredništva.
Naro&iina, rejjaSaoije in druge reči, katere na spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlstva.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So5e« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»So5a« in -Frimoreo« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakaraah: Sohwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališSu Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po kopaliS6m ulici, I. Matiussi v ulici Formioa, I. Hovafiski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenoia na trgu della Caserma.
— Tslafon It. 89.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršcek (odgov. J. Fabčič) tiska in zaL
Jlovenec11 proti dunajskim Cehom*
Štiristotlsoč Čehov je na Dunaju, aH nemški dunajski krščanski sociaki jim ne privolijo lastnih čeških Sol. Cehi si vzdrzu-ieju «r \. okraju eno šolo, ki je pa poštenim dunajskim nemškim krkdjaoom pod vodstvom davnega Luegerja tak trn v peti, da si vlada ne upa dati^tej Soli pravice javnosti. f>a bo mogli otro<i dobiti veljavna odpustim spričevala, m se vozili v Bredavo na Moravsko, kjer so bili izpraSani na tamkajšnji šoli ter m »'.ubili spričeval* od tamkajšnje šole, kakor <i« bi bili ti otroci pohajali lolo v Breclavi. Taka pot j«? bila združena s trolki io treba j»* l>iii> podpor, da so mogli otroci k izpitu v Bredavo. Šolska družba „ Konjenik j1" je pro-,-ila in naučno mloisterstvo je odredilo, da uoiio odslej hodili češki učitelji nt Dunaj na Mko šolo ter bodo lam i/pra&evali otroke in jim dajali odpustna spričevala, ali ne morda ua ime lola »Komenskegft*, marveč na ime Šole v Breclavi.
Kdo   naj   m   aad   t<t'«i   »podtika*/ V^ak   razsoden   človek   poreče,   da   je   prav tako, se ne   muči   otrok z daljnjo   potjo   na Moravsko,   marveč  da  pridejo  češM učitelji na Dunaj ter lu fedajo spričevala.
Ali radi tega je nastal ogenj v strehi jfcr.VansdsPga* dunajskega mestnega sveta, svetovalec Totnola. je vpreftal f seji župana Luegerja: če mu je znan ukaz oaučnega ml-uMersiva, kij« nevaren uemftkemu «' na čaju dunajskega mesta, in kaj i;«iče ukreniti, da odbije ta napad nemškega ministra dr. Msrchets? Župan Lueger se je takoj od/val, rekoč, da bo z vso odločnostjo (ranil nemški značaj Dunaja ter da se mora dunajske Čehe germanizir&ti.
Tako torej! .Krščanski" Lueger, Usti "lovek, pred katerim se v prahu valjajo slo-w-n>ki brpzdomouofi, se je pokazal zopet enkrat pravega slovanoirca. V tem da m olajla '">klm otrokom, dobiti spričevala, vidi ta veliki mož s svojo krMansko stranko nevarnost /a nemški značaj dunajskega mesta in ob tej
priliki pokate 8e vse svoje germanizatorične tendence, češ Čshi na Dunaju se morajo ger-nmuizirflti i
Nastop krlčansklh sOciakev in njihovega poglavarja Luegerja ja tak, da ga mora vsak obsoditi, kdor ima le le kaj čuta pravičnosti v sebi,
Čehi vseh strank so ožigosali divjanje krivih dunajskih kristijanov proti češki šoli, ali Sloveud smo tako srečni, da imamo Ust, ki daje prav Luegerju in rogovi bandi.
Slovenec" se imenuje Usti list, „Slo-veuec", ki tako po krivem nosi slovensko ime ter je profaauje, kadar le more.
Klerikalni Čehi ostro obsojajo počenja-nje dunajskih ..kristjanov", BSlovenecu pa se je postavil na stran Luegerja ter skuša opravičevati grdo nemško „katoliftkoa gonjo proti dunajskim Čehom. ^Slovenec" sJepari svet, kakor da tiči zn nastopom dunajskega mestnega sveta nekaka taktična poteza proti na~ učnemu ministru radi NVahrmundove afere. Preneomoo! /a lase privlečen, bedast izgovor. Haj se je ntorilo o<l strani vlade glede V"«dirmunda na ljubo nemškim klerikalcem, kar je bilo le mogoče čemu torej naj bi ob taki priliki delali taktične poteze proti ua-učoemu ministru radi NVahrmundove afero V ,Hlovenec* se zvija tako neumno po stranski poti samo radi tega, da bi opral Črnega Luegerja, pa ga ne opre nikdar, ker ga vidimo \iraz razločno pred seboj kot sovražnika Čehov. Haj ga veudar poznamo! Saj vemo, kako se je pokaral »ovražnika Slovencem takrat, ko je ošabno glasoval v poslanski zbornici proti slovenski gimnaziji v Celju. On je tak zagrizen Nemec kakor VVolf ali Sehuoerer. In takega Človeka brani BSlovenec" takrat, ko nastopa kruto proti Čehom ter jih hoče ger-manizirati.. Tako more del&U le izdajica, kateri je tuj slehern slovenski čut, ki ne pozna več nobenega rodoijubja. „ Slovencu* je mar le strankarstvo, drugo je postranska reč. Stranka, kateri je ljubSi tuj uradnik le zato, ker je klerikalec, in ne mara nepristranskega slovenskega uradnika, laka stranka dela naravnost proti slovenskim interesom, taka stranka ni več slovenska, ampak brezdoino-vinska. Zato se jej tudi ni čuditi, če stoji na
strani Luegerjevi tačas, ko ta vprizarja grdo goajo proti Čehom ter jih hočo raznaroditi, ker je taki stranki nad vse strankarstvo.
Glede hinavske nemške krščanskoso-cialne stranke pa veljajo besede našegft Poslanca ŠtrekL.% H je rekel, da je ta b«vh,'.sB krščanska le zase, ne pa tudi za druge, tia je v teoriji polna krščanske ljubezni do nenem-ških narodov, v praksi pa polaga na stran to krščansko ljubezen ter se kaže kakor lepo in elegantno etiketirana buteljka, napolnjena s pokvarjenim vinom. Prav dobro! se rekli na v  poslanski zbornici   in prav so
te besede imeli.
DOPISI. Iz goriške okolice.
Iz Mirni. — Kako vsako leto, tako je tudi letos zažgalo našo dniStvo „Ipava" umetne ognje in kres ua Grudu v proslavo godu naiih apostolov sv. Cirila iti Metoda. V pokritje* stroškov so darovali: Alojzija vd, 1'aganeli 4 K, Alojzij Urbančič 8 K; Jakil Arnlr. in Faganeli l\ po f» K; Jaz, Kat. vd. Drufovka, Vodopivec l«'erd., Ferd. Lipuž po 2 K i V. Ferletič, 1». Uršič, Iv. Itojec, D. Pav-letič in J. Tončič po 1 K; SandrinFr. 140K, Lokar Iv. 2tiQ K, Pavletič J. 1 50 K, Marmorja J. 50 vin. Dalje so darovali Še neka« ttnl udje društva „Ipava* po 20 iti 10 vin., tako da Šteje čisti preostanek vsoto 1480 K, kateri znesek smo odposlali družbi sv. C. in M. v Ljubljani. Tudi iz nabiralnika, kateri je v gostilni g. M. Faganeli, se je istočasno odposlalo K) K. V kratkem Času 7 mesecev je dal ta nabiralnik 42 30 K. — Bodi tu vsem, kateri .so kaj darovali, izrečena najprisrčueja zahvala za njih požrtvovalnost.
No morem koučaU, ne da bi nrej opomnil nažega narodnega ženstva na te suhe številke, katere nam kažejo, da bi ženska podružnica družbe sv. C. in M. v Mirnu kaj dobro uspevala!   - Torej na delol — Jaz.
Šlirtte V Brditl. (Našemu g. nuncu.) - V zadnjem Času ste postali tako samooblastni, da sploh ne poznate več prave meje dostoj-nosU. So li vaši cerkveni govori nauk, ki ga
je učil Kristus? Je-li Kristus tako postopal z ljudstvom kakor Vi? Ako bi tako, ne bi Sel nikdo za njim; ljudje pa gredo dandanes mesto za Vami od Vas in prav imajo, saj spoznavajo vedno bolj >tegou, v kateri krmarite. Pa k stvari: Naznanite nam imena onega veleposestnika v našej fari, kateri ima vse svoje premoženje zadolženo; kdo je tisti, ki more svoje posestvo obdelovati le z drugimi delavskimi močmi, ko pride pa jesen, spravi vse svoje pridelke v denar; kljub temu pa nima ničesar drugega nego sam dolg. Vse to baje zato, ker je brezverec, ker gre proti papežu... mogoče je celo ateist 11 Ker ni lepa ta stvar, torej praSamo Vas radi tega, da nam tistega iz naše srede pokažete, da Vam potem pove, kar Vam gre.
Na Binkoštno nedeljo nam Kristus v evangeliju med drugim to-le priporoča: „Mir vam zapustim, svoj mir vam dam". G. nune, vaš govor v cerkvi nam tudi priporoča, da nam mir zapuščate in ga nam daste, kaj ne? I — Binkoštni ponedeljek pa nam Kristus to-le pove: Bog namreč ni poslal svojega Sina na svet, da bi svet sodi), temveč da bi bil svet po njem zveličan. G. nune, pridite tem bese-dam malo bliže, da jih raztolmačimo. Vi sto torej namestnik Kristusov, kaj ue? 1 Torej Vi niste poslan, da bi svet in nas sodil, ampak da bi svet in nas zveličali
V kakem soglasji stojijo te Kristusove besede ta dva praznika z Vašim cerkvenim govorom ? 1 In da bi se približal Kristus kakor se je približal Jeruzalemu in bi Vas ogledal, bi se zjokal ter rekel: pisano je: moja hiša je hiša molitve; Vi pa ste jo pretvorili iz hiše molitve v hišo svojih strankarskih namenov ter bi vzel bič v svoje roke ter bi Vam prislonil par gorkih, kakor Vaš „ognjeni" jezik zasluži, ter bi Vas izgnal iz hiše molitve.
G. nune, sicer pa prav veseli nas, da imate take govore v cerkvi, ker Vas s tem lažje pokažemo ljudstvu v pravi luči, kako ljubite svoje ovce.
Prizade ti.
IZ Solkana. — Binkoštni pondeljek, t. j. 8. junija t. L, ostane nam vsem v svežem toda žalostnem spominu. — Slovenci slujejo
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". ===
Francoski spisal: ==    ALEXANDRE  DUM AS.   =
(Dalje.)
To mu je bilo tem lažje, ker je kodijaž spal, drž«§ vajeti v pesteh.
—  Da, to je koadjutorjeva kočija, pravi sam pri sebi; pri moji veri, začnem res verjeti, da je Previdnost z nami!
Nato zleze tiho v kočijo, potegne za svileno nit, ki je bila zvezana s kočijaževim mezincem, ter za-kliče:
—  V Palai8-Royal!
Kočijaž se prebudi ves preplašen ter požene v naznačeni smeri, ne da bi slutil, da je prišlo povelje od koga drugega nego gospodarja. Vratar je ravno zapiral ograjo, toda ko je zagledal to krasno ekvi-pažo, ni dvomil, da mora biti to kak važen obisk, ter spustil kočijo dalje; pred peristilom se je ta vstavila.
Tu šele je kočijaž zapazil, da ni lakaja za kočijo.
Mislil si je, da je tako odredil koadjutor, skočil na tla, ne da bi izpustil vajeti iz rok, ter šel odpirat vrata.
Tedaj skoči tudi d' Artagnan na tla in v trenutku, ko je stopil kočijaž korak nazaj, ves preplašen, ko ni zagledal svojega gospoda, ga prime d' Artagnan z le«
vico za vratnik, z desnico mu nastavi pištolo pred grlo, rekoč:
- Poskusi izpregovoriti le besedico, in mrtev si!
Kočijaž je videl na obrazu onemu, ki je tako go voril, da je zašel v zagato; ostal je na mestu z raztegnjenimi usti in široko odprtimi očmi.
Dva mušketirja sta se sprehajala po dvorišču. D' Artagnan ju pokliče po imenu.
—  Gospod Belliere, pravi enemu, bodite tako dobri in vzemite vajeti iz rok tega vrlega moža, ziezite na sedel in peljite kočijo pred vrata skrivnih stopnjic ter počakajte ondu name; stvar je zelo važna in vrši se v kraljevi službi.
Mušketir, ki je poznal svojega poročnika, da ni zmožen nobene šale v stvareh, ki se tičejo službe, ga sluša molče, dasi se mu je zdelo povelje zelo Čudno.
D'Artagnan se obrne tedaj k drugemu mušketirju, rekoč:
—  Gospod Verger, pomagajte mi peljati tega človeka v varen prostor.
Mušketir je mislil, da je njegov poročnik aretiral kakega preoblečenega princa, se priklonil ter potegnil meč, v znamenje, da je pripravljen.
D' Artagnan odide po stopnjicah, za njim ujetnik, in zadaj mušketir. Dospevši vrh stopnic, gredo vsi trije preko vestibula ter stopijo v Mazarinovo predsobo. —
Bernouin je čakal nestrpno novic od svojega go- j spoda.
~ No, gospod? vpraša d'Artagnana.
—  Vse gre izvrstno izpod rok, dragi Bernouin; I
toda tu je neki človek, ki ga boste morali zapreti na varno.
—  Kam, gospod?
—  Kamor hočete, samo da se zapirajo okna tega prostora s ključavnico in da se vrata trdno zaklepajo.
—  To se dobi, gospod, pravi Bernouin.
In ubogega kočijaža so odpeljali v kabinet, Čegar okna so bila zamrežena in ki je bil zelo podoben ječi.
—- Sedaj, prijatelj, vas poživljam, pravi d'Artagnan, da mi prepustite svoj klobuk in svoj plašč.
Razume se, da se kočijaž ni nič vstavljal; sicer pa je bil še tako presenečen vsled tega, kar se mu je pripetilo, da se je opotekal ter blebetal, kakor bi bil pijan; d' Artagnan je izročil zahtevane stvari lakiju.
—  Gospod Verger, pravi d'Artagnan, ostanite sedaj tako dolgo zaprti s tem Človekom, da vam pride gospod Bernouin odpret vrata ; ta služba bo še precej dolga in prav malo kratkočasna, toda, pristavi d'Artagnan resno, saj razumete, služba je služba!
—  Kakor ukazujete, gospod poročnik, odvrne mušketir, ki je videl, da so to resne stvari.
—  Da, res, pristavi d' Artagnan; če bi ta človek poskusil zbežati ali vpiti, ga nataknite na svoj meč.
Mušketir prikima z glavo, češ da se bo ravnal do pičice po povelju.
D* Artagnan odide in odvede Bernouina s seboj. Tedaj je udarila ura polnoči.
—  Peljite me v kraljičin oratorij, pravi d' Artagnan; povejte jej, da sem tu in nesite mi ta zveženj z dobro nabasano puško na sedež kočije, ki čaka spodaj pred skrivnimi stopnjicami.
(Dalje pride.)
večinoma kot poštenjaki; vsako posodo točno in vestno vračajo z visokimi obrestmi. — Žal, da pri nas ni povsodi tako. Zdatna množina naših občanov Se vedno pita s tolstimi Bfb> lamiB (in z veliko žlico) nenašince, in z novci v roki prerada prestopa proge naših narodnih nasprotnikov, ter ne pomišlja, da jim s tem podava v ojačeno pest tudi debelejšo gorjačo proti nam samim. — Ako te narodna mlačnost ali brezbrižnost privede do vrat, nad katerimi visi taka gorjača, za Boga! prekrižaj se naglo, hiti od tod, da te hudobec ne premami, ter nesi raje svoj denar domu na oltar.
Ako se zgražamo že nad prostakora, kadar narodno greši, kako naj obsodimo še-le one, ki stopajo-prednami,pa vendar neusmiljeno narodno grešijo. Neumevno nam je tudi, zakaj se trpi izključljivo laški ulični ntpis go-" riškega municipija na naših čisto slovenskih tleh, zakaj se prepušča občinsko kočo mestnemu municipiju za mitnico, katero ta z laškimi uslužbenci na slovenski zemlji le laško upravlja in vodi?
Ne ugaja nam tudi v sedanjih časih pogajanje glede" tramvaja z goriškim munlcipfjem.
Lehko bi naštel še raarsikak naroden greh, toda za danes bodi dovolj.
Iz kobariškega okraja.
Kobarid. — Pretekli teden so so kopali vojaki v Soči. Med njimi je bil vojak, ki ni znal plavati. Zašel je v globokejšo vodo, kjer se je začel potapljati. Njegovi tovariši so ga poskušali rešiti, toda ni se jim posrečilo. K sreči je bil navzoč postajevodja Julij Pejdoš, ki je. skočil v vodo ter ga izvlekel iz nje. Vojak je bil že ves omamljen in bi se bil gotovo utopil, če bi ne bilo omenjenega orož-
Iz ajdovskega okraja.
V LokllGU bo obhajalo Rokodelsko podporno društvo dvajsetletnico obstanka in proslavo jubileja. Gospe, gospodične in dekleta so sklenile, da bodo pri tej veselici prodajale različne sladčice in hladilne pijače v prid družbi sv. Cirila in Metoda.
Vabi Se torej vse prebivalstvo bližnjih krajev, da se kolikor mogoče v obdera številu udeleži te slavnosti.
Igrala bo vojaška godba.
Kolesarska veselica bo v nedeljo dne 12. t. m.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Čisti dobiček veselice v korist družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo „pri Jelenu8 znaša okroglo 100O K. Glavna zasluga za to gre yelecenjenim narodnim damam, ki so prispevale v blagu in denarju in potem razpro-dajale blago. Imena preplačnikov, darovateljev in darovateljic se priobči prihodnjič. Podružnici se tem potom zahvaljujeta vsem, ki so pripomogli do lepega vspeha, kakor tudi „Pevskemu in glasbenemu društvu" za lepo petje ter kolesarskemu društvu za sobo, katero je drage volje odstopilo na razpolago podružnicama.
Za družilo gf. Cirila ii Metoda je poslal g. Ciril Maver K 4, kateri znesek je darovalo »Omizje Ooričanov" v hotelu nIliriJa* v Ilir. Bistrici.
Za družbo sv. Cirila In Meto da nabrali v Črničah K 13-96. Darovali so: Martin, Leopold in Jožefa Faganelj, Ljudmila, Marija in Kandina Slauiič, Jožefa Kosovel, Franc Merljak, Viktor Zgonik, Ljudmila Komac, Jožef Ličen, Rajmund Ušaj in Marija Prelovšek. Srčna hvala vsem gg. darovalcem in darovalkaml
Za družbo sv. Cirila in Meto d a nabrali na naroden praznik v Mikuževi gostilni pri Sv. Luciji pri „GablfruŠtku» K 8-50. Hvala!
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrali na naroden praznik v gostilni g. Frana Doljaka v Št Mavri 7 K. Nabirali so gg.: Ivan Bensa in Jožef Bitežnik iz Št. Mavra in g. Jožef Šteher h Pevnie. Živeli darovalci in posnemovalci!
Za dražbo sv. Cirila in ffetoda je nabral v nedeljo mesto vstopnine k veselici v Gorici gospod nadučitelj Ignacij Križ man v Dornbergu v družbi veselih udov vinorej-skega društva znesek 20 K. Darovali so: Šinigoj Jos. št. 120 4 K; po 1 K so darovali: Budin Ivan, Mrevlje Jos. Št. 8, Žorž Franc št. 121, Golja Ulrik, Šinigoj Vinko, Šinigoj Ivan* Št. 246, Brce Franc st. 242^ Vodopivec  Andrej št. 107,  Vodopivec Ivan,
Mozetič Ivan, Brce Miha, Šinigoj Jos. Št. 193, Krševan Karol; Mozetič Fr. 40 v, Šinigoj Iv. 8 v, Vodopivec Jos. 8t. 132 50 v, Mozetič Iv, 20 v, Brce Anton 20 v, Brce Anton št. 150 30 v, nadučitelj Ign. Križman K 1-42. — Hvala lepa 1 Lepo so proslavili praznik sv. Cirila in Metoda v Dornbergu.
Za družbo sy. Cirila in Metoda se je nabralo v Lokovcu na Bhod sv. Petra in Pavla K 7-10. K temu znesku so dodali Se: Jos. \Vinkler 2 K, Anton Mrak št. 9, Jos. Savli št. 164, Štefan Bremec št. 172, Peter Leban št. 160, in Neimenovani, vsak po i K, skupaj 7 K *, vsega skupaj se je torej nabralo 14 K 10 v. Denar je odposlan moški podružnici družbe sv. C. in M. v Gorici.
Iz Čezsoče: Podpisanemu so darovali Čezsočani v proslavo praznika sv. Cirila in Metoda za nsšo prekoristno družbo sv. Cirila in Metoda 50 K in sicer po 1 K gg.: Neimenovani, Volč Ivan, Bizjak Andrej, Do-minko Albert, g.čna Volč Marija, Žagar Albert, Korti pl. Alojzij, Kenda France, g, a Kutin Karolina, Štiler Joiip, Čopi Josip, Čopi Janez, Bergioe Anton, Neimenovana gospa, ga Vertl Eliza, g.čna Vertl Pepica, Černigoj Josip, gozdar, Kutin Andrej, Klavora Ferdo, Klavora Andrej, Zbrnik Tereza, Zoroik Alojzij, Kavs Aiozij, Gašperčič Peter, Ivančič Auton, Zornik France, Hosner France, Bizjak Ivan, g.a Kenda Ana, Gašperčič Josip, Bizjak Matevž, Volč Alojzij, gčna Dietz Štefka 5 K, Polčezsočan 1 K 16 vin, Zornik Ivan 20 vinarjev, Bijavi Peter 10 vinarjev, Mra-kič Andrej 20 v, Pavšic* Andrej 20 v, g.čna VulČ Marija HO v, Hosner Anton 24 v, ga Bizjak Jožefu 40 v, Predavek France 40 v, Zornik France 30 v, Bizjak Josip 20 v, Zornik Anton 20 v, Čopi Josip 2«) v, Klavora Anton 40 v, Klavora Andrej 50 v, Klavora Josip 60 v, Klavora Franc 40 v, Kravanja Josip 40 v, Kravanja Matija 20 v, Skočir Andrej 60 v, Skočir Marija 20 v, Josip Komac 60 v, Hrox»t Andrej 20 v, Hrovst Andrej 40 v, ga Kenda vd. Ana BO v, Mte-kuž Andrej 60 v, g.čna Viilč Ivanka 40 v, Vutč Anton 20 v, Vulč Andrej 4C v, Predavek Štefan 40 v, Bizjak France 50 v, Šuler France 20 v, Komac Josip 40 v, FBI 20 v, Djuro MHrovie" SO v, Torno Petrovič1 20 vin, skupaj 50 kron.
Mal je sicer dar, kojega so potožili naši pridni, podjetni Čezsočani domovini na altar, darovan pa jo bil srcema.
Podpisani si šteje v prijetno dolžnost, zahvaliti se najsrčnejše blagim darovalcem v imenu naše ljube mladine. Bog tisočero povrni 1 Čezsočani, ne pozabite nikdar, da ste skovi in hčere največjega naroda, da ste Slovani. — — Spomnite se vsaj vsako leto na dan naših svetnikov sv. Cirila in Metod«, koja imate i v cerkvi, naše vrle družbe ter ji darujte prostovoljen majhen darček. Isto naj store i naSo druge občine, drugi Slovenci po naši lepi domovini. Ta dno naj bode vplačevanje narodnega davka. Ls v nas samih je rešitev I — Še enkrat: Čezsočani, Bog povrni obilo!
Henrik Klavora, učitelj. 190. vodstvena seja družbe sv. Cirila in Metoda dne 19. rožnika je vzela na znanje: da »Kat. pol. in gospodarsko društvo m Slovence na Koroškem* v Celovcu ni odgovorilo vodstvo, ki gs je pred nekaterimi meseci vprašalo svet zaradi ustanovitve družbinega vrtca in šole v Borovljah; da pravkar imenovano društvo ni odgovorilo, kaj je storiti, da se reši neka šola na Koroškem iz objetja 38chuIvereinovegaa; da vodstvo družbine šole v Št. Rupertu pri Ve-likoven ni odgovorilo na vodstvom dopis, ki zahteva pojasnila, kam ide denar nabran za velikovsko Šolo; da nadškofijstvo v Gorici ni odgovorilo, ko ga je vodstvo prosilo za slov. kntehetn na neki šoli, ki se ustanavlja na Goriškem. ~- Službo učitelja in voditelja družbine šole na Muti je dobil nadučitelj v Stoprcah Anton Hren. Rešilo se je neko vprašanje zaradi krminske šole. Dovolilo se je 5000 K brezobrestnega posojila obmejni šoli na Štajerskem pod pogojem, da bo učni jezik slovenski; 300 je dobita pod enaki pogoj neka šola na Koroškem. Odobrile so se priznalno nove pokroviteljnine in sicer: 1. posojilnica v Mariboru, 2. Nkmetska posojilnica za ljubljansko okolico," 3. omizje „Za plotom", hotel Seidl v spomin inženirja me-cana Poljaka, 4. .Narodna tiskarna" v Ljubljani, 5, žensk* podružnica t Laščah, 4 po-kroviteljniue. — Velika skupščina bo zborovala letos v Ptuju dne 8. septembra.
Domače vesti.
Promocija. — Danes je bil promoviran doktorjem filozofije na vseučilišču na Dunaju g. Franc Novak iz Šturij pri Ajdovščini. Čestitamo.
Matura M miki so napravili: D e k 1 e v a Robert, Bazilij Jer&s, Jos. Rudež, Okta-vijan Sfiligoj, vsi iz Gorice, Rihard Lončar iz Tržiča na Kranjskem, Oskar S tac h iz Devina, Leopold Gruden z Nabrežine in Brano Bianchi iz Ajdovščine.
iz ptiittčli Služba. — Namestuištveoi kon-cipist dr. Herman pl. Ach je premeščen iz Gradišča v Trst, namestništveni konceptni praktikant dr. Fran Oudenus pa iz Trsta v Gradišče ob Soči.
Zi ISlSfllta na državni železnici v Gorici je imenovan g. Vladimir Valenčič, doslej nstužben v kurilnici na tukajšnji postaji.
Ntal llifrilir g. Dietz, proti kateremu je bilo od laike strani toliko gonje, je že nastopil tvoje službo v Gorici pri brzojavnem uradu.
Uirl Ji na Koroškem dež, šot. nadzornik za Primorje Fr. Persehinka.
Materi ia realki lita 1908.  - Letošnje
leto je prineslo popoln preobrat pri pismeni in ostmeni maturi, zato so pa tudi vsa z zanimanjem sledili obema; nobeden pa si ni mislil, da bo glede zanimivosti prednjačila goriška realka in da se dogodi na tem zavodu idila, ki je vredna Deffreggerjevega čopiča. Deffregger kaj rad riše tirolske tipe in je postal radi teh svetovnoznan, toda k njegovi popolni svetovni slavi mu manjka še ta slika: Velika učna soba. Okoli zelene mize sede nadzornik, ravnatelj, profesorji in dijaki. Resnost se jim bere z obraza. Tupatam se ukrade v sobo kak solnčni žarek, drugače se vrSi vse pošteno in pravično. Pravičnost vpliva tako na ravnatelja Gassnerja, da se skloni v svojem stolu, da zavrti v sklenjenih rokah svoja palca sedaj nekoliko nazaj, sedaj zopet pat krogov naprej, vzdihne, zadremlje in zaspi — spanje pravičnega dno 8. julija leta 1908. po Kristusovem rojstvu. Njegov duh pa splava v ljubljeno tirolsko deželo po znanem geslu „S voji k svojiti!", navdušuje svoje tirolske brate za katoliško vseučilišče, udeleži se mimogrede treh protestnih shodov proti VVahrmundt: in so vrne čez eno uro,okrepčan v katoliškem stremljenju zopet v svojo posodo ob zeleni mizi, seveda za par minut prepozno, ker matura je že končala in sicer z ugodnim uspehom,. mogoče ravno zato, ker je bil odsoten duh Gassnerjev, Slava njegovim izletom !
Izgnal) Si lžlflj iz Gorice Anatolija Prin-cisa iz Pulja, trgovskega pomočnika, ki je bil pa v Gorici v zadnjih mesecih brez posla. Ta človek se je pridno deleži! demonstracij proti Slovencem s palicami in kamenjem ter s kričanjem »abbasso i ščavi" I Redarji so ga spremili včeraj opoludne na državni kolodvor, odkoder se je odpeljal iz Gorice. Laški izzi-vač in pretepač Princi« iz Pulja je mislil, da ga počakajo na kolodvoru njegovi zvesti so-demonstrantje, ali prišel je en sam. Ko je pra-šal, kje so drugi, mu je odvrnil tisti edinec pomembno gmhu, in Princis je razočaran zapustil „laškoa Gorico.
llikl talflSI znani Emilu Sapi a, Avgust mejni grof Ob iz z i, ki tiska „Naš glas", in študent l'. Bonnes so naznanjeni sodniji radi lahke telesne poškodbe in napada na dijaka A. Špacapana in Avg. Bucika v noči na soboto; ta dva sta bila napadena z bokserjem.
Kalnr lil M Mi iiikipljiia It prilaai Uiti, tako se obnaša Gregorčičeva sGorica" nasproti laškim demonstracijam. Spočetka je bila nekam sumljivo hladna, sedaj pa se je postavila kar v službo Lahov. V torek je pisala, da je padlo le nekaj kamenov pred Jelenom", da take demonstracije so brez posebne važnosti, da ne smemo delati iz muhe slona, ker to bi škodovalo radi učiteljišča, da se udeležuje demonstracij le nekaj brezpomembnih fantičev, da ti dogodki ne dosegajo niti pomena vaškega pretepa itd. — Marsikedo, ki je čital to v »Gorici8, je pogledal dvakrat, če stoji kaj takega res v slovenskem listu! — Vsi vemo, da od binkoštnega ponedeljka ni varen Slovenec v Gorici svojega življenja ne po dnevi ne ponoči. Vsi vemo, kaj se godi, tudi klerikalci vedo dobro, ali vendar taka pisava v „GoriciB. V noči od nedelje na pondeljek so izvrševali Lahi napade na Slovence, kjer so le mogli. Polno ljudij je bilo napadenih, kamenjanih, redarji so morali spremljati Slovence domov, na Travniku so napadli Slo-
vence, kamenje je letelo na kavarno „Cen-tral", za gradom pa so napadli tolovajsko mirne Vrtojbence — vse to pa Sfr pri „Go-rici" demonstracije »brez posebne važnosti". Slovenci delajo iz muhe slona. — Laški klerikalni listi so bolj pošteni kakor pa Gregorčičeva cunja. Škandal je to, da mu ga ni para, da igra »Gorica" našim sovražnikom v roko ter skuša odvzeti laškim demonstracijam tisti značaj, katerega imajo v resnici. To je neču-ven škandal in lumparija je, spravljati to v stik z učiteljiščem. »Gorica" hoče s tem dati le neko podlago svoji igri Lahom v roke, katero igra iz izve stilih namenov: Gregorčič se hoče prikupiti Lahom, da bi šli njegovi nameni glede deželnega zbora in odbora v klasje. Zato je padla „Gorica" tako nizko, da poreče kmalu, da je prav, če hočejo Lahi pobiti Slovence v Gorici. In tak list naj bo še slovenski'/!
Zl lltftljl nabirajo Lsroi razne pretepače. Govori se, da so šti tudi v JForlanijo .v nekatere kraje, kjer upajo dobiti kaj ljudij, ki bi se dali najeti, da bi prišli v nedeljo 12. t. m. v Gorico pobijat Slovence, — Sploh so na široko zasnovali načrt, kako naj v nedeljo napadejo Slovence ; tudi jim ni mar, če koga ubijejo! če bi koga ubili, bi ubijalec hitro ušel na varno v Italijo! — Tako se menijo med seboj.
H lij za slinasti srednja Mi. - Ob koncu leta nam stopa zopet živo pred oči potreba slovenskih srednjih šol. Na gimnaziji je bilo 272 Slovencev, na realki 148; Lahov na gimnaziji 224, na realki 217. Nemcev je bilo na gimnaziji 43, na realki M. In obadva zavoda sta nemška. Ali ni to strašno, da se mora mladina pri nas učiti v srednjih Šolah v nemščini, katera niti deželni jezik ni? Ta krivica se mora odpraviti in zavodi se morajo izliti v slovenski gimnazij in slovensko realko ter laški gimnazij in laško realko. Ako je le še kaj pameti pri laških političnih voditeljih, se morajo z nova zavzeti z vso energijo za pftinetno rešitev našega srednješolskega vprašanj«, to je, da se odpravita nemški gimnazij in nemška realka ter napravic zavoda, ki bosta odgovarjala potrebam n(tše dežele. Z naše slovenske strani se mara začeti nov neizprosen boj, da dosežemo srednje šole po svoji volji!
Slovenska ljudska ntttsi iola Piitoruii, — Koncem Šolskega leta se moramo spominjati tudi slovenske mestno ljudske šole Podturnom. Mesto je prisiljeno vzdrževati slov. ljudske šolo, toda postavilo jo je v staro vojašnico na periferijo mesta, kamor se ne more pošiljati otrok. Mesto plačuje za šolo rado, same da nimajo Slovenci od nje nobenega haaka, V sredo mesta niso hoteli postaviti slovenske šole, toda pride čas, ko jo bodo morali! Slovenci v Gorici nismo opustili boja za slovenske ljudske šole v mestu, o ne, marveč ta boj živi v nas ter izbruhne na dan iu bojevali ga bomo toliko časa, da ne dobimo le jedne slovenske mestne ljudske šole v Gorici, marveč toliko, kolikor jih nam pripada po številu šoloobveznih otroki
Kakih 40 IIIMl ja bilo vrženih v noči \ nedeljo okoli 11. ure proti kavarni »Central11 od strani kavarne »Europa*. Policija naj po-praša Gorj i.na, Rešena, Bozzinije vega sina in oba Čičigoja, če kaj vedo, kdo je metal kamenje proti kavami »Central8 V
Scdfilk pita so pili v nedeljo zvečer na Živinskem trgu laški banditje, potem ko s< napadli Vrtojbence, Napad je bil prav orga nizovao; nalašč so čakali Vrtojbence s hu> dobnim namenom, da jih napadejo in pobi jejo. — Posebno hud pri tem napadu je bi cvetličar Anton G orjan, ki je prijel Petri Nardina iz Vrtojbe za grlo ter kričal: Ab< basso porco de Ščavo. Dijak Ug< Bonnes je strgal ovratnik I. Mermolji i; Vrtojbe. Odlikoval se je tudi magistrata pisar Mario Genu iz z i. Vsi ti so bili zaali Sani na policiji. Ali bodo tudi primera« kaznovani ?
Po napadu so pili laški falotje sodčel piva ter se veselili, da so napadli mirne pa sante. Res, veselje, vredno takih nizki! individujevI Kdo jim je plača pivo?
Take napadalce bi povsodi drugodi utaknili v luknjo ter jih eksemplarično kazno vali — v Gorici pa hodijo svobodno okoli tei se pripravljajo na nove napade. Gorjan n. pr. j< bil pri napadu na Živinskem trgu, potem ji /41 zaslišan na policiji ter pusten na svo bodo — zvečer pa se je zopet odlikoval meu
demonstranti. Zakaj pa ne, saj se mu nič ne zgodi!
Nad telaks so se siri*lll v laskih listih, zabavljajo ter pišejo, kakor da bi nastopali topničarji in dragonci proti Lahom. Laški listi seveda lažejo; resnica pa je ta, da laški razgrajati radi dražijo vojake. Če ti reagirajo, imajo popolnoma prav. Sicer se pa ni /godilo doslej od strani vojakov prav nič takega, kar bi bilo spodtaMjtvo; Tortr* a*j Jih»| pustijo lepo v miru!
Vllltff f Kruhu. — V tretjem razredu so bili izvoljeni pri sedanjih volitvah klerikalni kandidatje; protikandidatov sploh ni bilo. Istotako v drugem volilnem razredu....
Rili žtltattki pran Sv. Luclji-ldrt]! je bilo
včeraj na povabilo dež. odbora posvetovanje v Gorici, katerega so se udeležili zastopniki prizadetih županstev.
Izpred Ndllji, — Na 8 mesecev težke jeee s postom vsak mesec je bil obsojen 46 letni Jernej Pičulin od Voglarjev prt Trnovem redi pregreškov proti naravi.
Na S mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec je bil obsojen 44 letai Ivan Gabrovec k Zgonika, ker je bil ukradel v Opatjemielu vola Mihaelu Perieu, kateri je imel tako Škode 400 K.
Kadi težke telesne poškodbe je bil klican pred sodnike 30 letni Josip Pregelj iz liukovice, Poškodovan je Andrej Nemec. Pregelj je obsojen plačati odškodnino in troške, sedel pa bo v težki ječi 4 mesece in vsak mesec se bo enkrat postil,
V SfifJlili je sedaj 3700 tujcev; t»0 več kakor lani ob istem času.
LlikJ tefiafl, na čelu jim Cej, hodijo /večer okoli po Komu, Solkanski cesti in proti pokopališču Ut iščejo Slovence, da bi jih napadli. Policija bi ne smela tega dopustili, da hodijo v gruči skupaj nad Slovence; Slovenci pa bi morali hodili le sami, menda /;tio, da bi jih Lahi lažje pobili!
K Mi Iti IlUlI pisarja dr. Nardinija Iv. ('rtresuig in Ant. Mauro, ki pravita glede na poročilo v »Soči*, da sta pač bila pri demonstracijah na Travniku pa nista metala kamenja, Zetresaig p*» da je bit Kadet na roki od kamenja. — Kako je, bomo le le poročali.
Mt Clftlfll*. — Ta napis odstraniti in gA uadomestlti z napisom .Kavarna Central" — uko zahteva »N"aš Glas* od 3. t m. št. 2lS. PcdpiMoi si dovoljujem uljudno naprositi, naj .Naft Glas8 kupi hišo št. 2, na Travniku, aa kar bodem jaz z velikim veseljem takoj njegovim željam vstregel.
V sedanjih razmerah pa mi ni mogoče kaj takega storiti. Namesto takega neopravičenega ruvanja proti mec; bi bilo umestneje, da me slov. občinstvo rajši toliko bolj podpira s pogostim obiskom: za kar pri tej priliki tudi prosim. To bo boljšo za slovensko stvar v Gorici, kakor pa spodtikati se v sedanjih težkih časih med nedolžnim napisom ter tako bojkotirati mojo kavarno! — Jouip Pe-i^nko, kavamar.
Zltlkll ta |l lUI |IS « veliko dlako -vitlo rjave barve in nekoliko porezamimi usesti in repom. Kdor ga je nafte), naj se atlasi v ulici Moreili št. 3.
Jltll piti priredi v nedeljo 12. t m. prvaška napredna mladina v restavraciji na kolodvoru pri g, Ant Vodopivcu.
Zveza narodnih društev.
k Vitij*!. — Veselica, katero je bilo priredilo bralno in pevsko društvo « Napredek* v Gorenji Vrtojbi dne W, junjja t L, je ?s-pela v vsakem pogledu praf dobro.
Petje, pod vodstvom gosp. nadučitelja •!- 'L, se je izvajalo povsem pravilno in lahkotno ter je blagodejno uplivalo na vse nav-* , ranogobrojne poslušalce. Občinstvo je *welo, naj bi se posamezne pevske točke ponavljale; ali glede na dolgo igro in ples se ni moglo ugoditi tej želji
Priporočamo pa, naj bi prirejalo pevsko društvo večkrat kake domače zabave ter pelo pri njih razne naučene pesmi, da se tako otmo pozabljivosti, osobito pa, naj bi se ponavljal „Venček gorenjskih", ki naj postane narodova lastnina tudi v našem delu slovenske dežele.
Apelujemo na merodajne osebe, naj uva-žujejo ta nasvet.
Kakor izborno petje,, teko nas je tudi prijetno i/.nenndila težka gledališka igra »Cigani".
Vsak udeleženec je bil s to izhorno predstavo popolnoma zadovoljen. Pa kako bi
ne? Saj so se sukali spretni igralci in vrle igralke na odru tako, kakor da bi opravljali vsak dan ta posel.
Vsakdo je bil vesel lepega napredka v prijazni okoličanski vasi.
Po veselici je bil običajen ples, pri katerem so si zali gospodiči in ljubke gospice marsikaj lepega šepetali na mlada ušesa.
Sploh je bilo vse veselo, in zadovoljno. ^^^JgpmOj^dajpas veselfoni odsek v bližnji jeseni zopet razveseli z enakim duševnim vžitkom!
Na svidanje toraj 1
Ktitsarska dirka la veselica t VeMrentt. ~ Opozarjamo tem potom še enkrat na to slav-nost, ki se bo vršila v nedeljo popoldne v „Velodromua. Meščani iu okoličani, pribiti te VSi na goriško dirkališče, da prebijemo v bratski družbi par veselih uric.
Trpih-tlrtiB in gospodarske vesli.
S|. friMCti naznanjam podpisani, da so vžigalice družbe sv. C. in Metoda odposlane. Prosim, da blagovolijo za sedaj oprostiti, da se je poliljatev za cel mesec zakasnila, to pa valed tega, ker so bile od tovarne razne zapreke, kar se pa v bodoče ne bo več zgodilo. Voznino, ki jo plačajo gg. trgovci iz postaje Gorica do svoje postaje, bo že v računu odbita. Gg. naročniki iz Brd: (Kozana, Kojsko i. t. d.) dobe vžigalice pri špediterja g. Hvalicu. ~
Prihodnji vagon dojde koncem avgusta. Ako bi kdo m takrat potreboval vžigalice in bi ga podptHani slučajno ne obiskal, prosim, da se mi naznani z dopisnico.
Slavo Borštnik, Ljubljana, Poljanska cesta 14.
llfljll trf t 6«JCl. - 7. julija je bilo na trgu 16 kvintalov črešeuj po 23 K srednje cene; 20 kvintalov stročjega fižola po 20 K; KO kvintalov krompirja po 11 K; 10 kvintalov hrušk po 2H K ; 30 kvintalov breskev po 54 K ; 10 kviutttlov % po 70 K • 10 kvintalov pomidorov po 30 K,
H. jul.: 30 kvintalov stročjega fižola po 20 K ; 00 kvintalov krompirja po i 1 K; 40 kvintalov breskev po 54 K. Drugega malo, črešenj nič.
TrjOflkt-ehrtfil Zldrti|l I Goric! je imela preteklo soboto ob 3. pop. občni zbor, ki je izkazal, kako lepo napreduje in uspeva ta naš prvi denarni zavod v deželi. 1$, poročila na-čelstva o poslovanju leta 1U07. posnemamo, da je bilo K 12,354.406'— prometa. Hranilnih vlog je bilo K 2,705,961*™, posojil K 2,814.2f6*~-; v stavbah treh hiš je kron 701.030—. V bilanci je izkazanega čistega dobička K 20 243 HO, ki se je razdelil tako :
Pri stavbah se odpiše.....K 8309*7«
5% odpis pri inventarju . . . . „ 307092 posebni reservi se prideue . . . „ 5690*30 splolal       „      „       „        .   .   . „   349
0$ obresti deležem......„    17570
Narodnemu skladu....... „ 1000*—
Narodni Prosvetl    ......     „   500 —
Zvezi narodnih druHev.....„   200—
Ciril-Metodovi družbi......„    100*—
Zvezi za promet tujcev.....„    100* —
Preostanek v znesku se prenese na nov račun       ........ s    14803
Skupaj .K 20.243*80 Pevskemu in glasbenemu  društvu m je
za sedaj podaljšalo brezplačno stanovanje do
začetka prih. šolskega leta.
Splošni reservni zalog znaša 31. decembra 1907.   ...... K 81.149'—
Posebni reservni zalog znaša 31. decembra 1907.......„ 30*25504
Pokojninski zalog znala 31. decembra 1907.......„   6.150*-
Skupaj K 117.554 04 Vnačelstvo so bili izvoljeni gg.: Andrej Gabršček, Josip Kovan, dr. Ivo Šorli, Konjedic Rudolf, Pečenko Anton, dr. Dinko Puc, Kocjančič Franc. — V nadzorstvo so bili izvoljeni gg.: dr. Treo Dragotin, Križnic Anton, France Furlani, Drufovka Ivao, Zajec Alojzij, Drašček Karol, Caharija Ivan, Križman Ignacij, Oblokar Ivan.
Pamfainji ratfl peminjkiRji krmi. — Na
posvetovanje v poljedelskem ministerstvu radi preskrbljenja krme sta bili iz Trsta in Gorice povabljeni samo laški kmetijski družbi. Vsled energične intervencije posl. dr. Kvbafa in Štrekelja je minister za poljedelstvo obžaloval nepravilnost povabil in povabil takoj oba zastopnika za slovanski kmetijski družbi iz Istre in Gorice. Ker je bil dr. Rybaf zadržan
na važni seji socijalno političnega odseka, zastopal je na posvetovanju obe kmetijski družbi posl. Štrekelj. Na posvetovanju se je povdar-jalo potrebo veče podporne akcije.
Politični pregled.
PlSlMIkl Zbornici, — Finančni minister je predložil dodatni kredit k državnemu proračunu ter predlogo o hišh"eW'Havko."Z dodatnim kreditom se poboljša položaj nižjih državnih uslužbencev. Na leto bo potreba 18 milijonov K. — Zakonski načrt o hišnem davku da ne zasleduje Sskaličnega namena, je rekel minister; ugoditi se hoče želji po reformi hišnega davka. — Zbornica je nadaljevala razpravo o nujnem predlogu soc. demokratov gled«j uvedbe splošne In jednake volilne pravice v nekatere deželne zbore.
MlDlslerstie »Javni deli. — „Wiener Zei-tung" obljavlja imenovanja v ministerstvu za javna dela, in sicer je ceBar imenoval sekcij« skega načelnika v naučnem ministerstvu dr. grofe Maksa Wickenburg sekcijskim načelni-koin v ministerstvu z& javna dela ter mu ob enem podelil red železne krone II. razreda. Nadalje se bili imenovani sekcijskimi načelniki državni stavbeni ravnatelj dr. Fran Ber-ger, ministerjalni svetnik v poljedelskem mi-sterstvu pl. Weber in ministerjalni svetnik v naučnem minister,s vti dr. Adolf Mulier. Mi-nisterstvo prične svoje delovanje 9. t. m.
Razne vesti.
SltiMcI In HrfilJ« pri državnih ialeznlcih. --Vsled posredovanja slovenskih in hrvaških železničarjev iz Trsta sta nedavno poslanca M a n d i č in Hribar v državnem zboru in-torpelirala železniškega ministra zaradi zapo-postavljanja Slovencev in Hrvatov pri državnih Železnicah. V tej značilni interpelaciji se navaja, da železniško ministrstvo deluje na germanizacijo nele podrejenih uslužbencev, temuč sploh na prebivalstvo tistih krajev, po katerih tečejo državne železnice. O tem pričajo statistični podatki o uradništvu pri glavnem ifivnateljstvu v Trstu. Vse proge, ki spadajo pod imenovano ravnateljstvo, merijo 982 kilometrov. Največji de! teh prog, to je 600 kilometrov teče po slovenski zemlji in le 365 kilometrov po italijanski. Nemškega ozemlja ni niti za ped. A v kakšnem razmerju je uradništvo po narodnosti napram prebivalstvu omenjenih dežel. Pri raznih odsekih pri rav-nateljatvn je 190 uradnikov. Od teh je 21 Slovencev, 7 Hrvatov, 39 Italijanov, 11 Čehov, 1 Poljak, 1 Madžar in 113 Nemcev. Poduradnikov je 51, po narodnosti 19 Slovencev, 2 Hrvata, 9 Italijanov in 21 Nemcev. Slug je 10 Slovencev, 2 Italijana, 1 Poljak in 0 Nemcev. Pri ravnateljstvu so vsi načelniki Nemci. Na Železnikih progah službuje 200 uradnikov, od katerih je 92 Slovencev, 24 Hrvatov, 33 Italijanov, i Čeh in 116 Nemcev. Poduradnikov je na progah 248, od katerih je 127 Slovencev, 8 Hrvatov, 12 Italijanov in 101 Nemec Med 1311 služabniki najnižjih vrst je 984 Slovencev, 62 Hrvatov, 83 Italijanov in 182 Nemcev. Te suhe številke dokazujejo najbolje, kako krivično in pristransko postopa železniška uprava s Slovenci in Hrvati. Izgovor, da morda Slovenci in Hrvati nimajo dovolj sposobnega osobja za uradniške službe pri železnicah, je seveda popolnoma jalov, ker je splošno znano, koliko truda in priporočila je treba, preden se spravi kakega slovenskega ali hrvaškega uradnika y službo pri državnih železnicah.
OfJllkounji pinlai 60 letnic« casarimia vla-
flUjl. — Vlada je že pozvala načelnike deželnih vlad, naj stavijo svoje predloge glede odlikovanj, ki se imajo podeliti povodom šest desetletnice cesarjevega vladanja. Oovori se, da je cesar izrazil željo, da bi se ta odlikovanja objavila že 18. avgusta, na njegov rojstni dan in ne še-le 2. decembra. — Odlikovanih bo baje okolu 7000 oseb.
T«l"i »ailBJI eaia. — Te dni stl krožili v bližini Zadra dve italijanski torpedovki. Naša mornarica ju je vjela ter odpeljala v Pulj.
Nazaj I -SretfBjI lik. — Jezuit Pavel Axlar je bil napisal leta 1720. v Pragi molitvenik, v katerem se Čita: nZa naše zveličanje je prelil Kristus 62000 solz; na vrtu Geze=* mani je spotil 97.305 krvavih kapelj; v hiši Pilatovi je dobil 666 ran; udarcev v obraz je dobil 110; udarcev na vrat in tilnik 120; na glavo je bil udarjen 85 krat, na pleča 62, na komolec 40 krat. Opljuvan je bil 32 krat; v obraz je dobil  udarcev s pe-
stjo 30; 13 krat je bil vržen na zemljo, 170 vržen kakor" pes pod noge rabljev, suvan in pohojen. 309 krat so ga vlekli za lase na glavi, za brado 58 krat. Trnjeva krona mu je vzročila na glavi 300 ran. Za naše zveličanje je jokal in zdihoval 900 krat. Smrtnih težav, na katerih bi bil mogel takoj umreti, je prestal 162. Od predbiše Pilatove do Kaivarije je nesel križ 321 korakov itd. Sedaj ob začetku 20. stoletja so predelali ta jezuitski popis v litanije, ki so močno razširjene z ti po južni Moravski in posebno okoli Ogrskega Broda.  Tudi znameisje časa!
Šolar raSII vojaka. •- V mestni kopeli v Kremsu ob Dravi so se kopali pionirji. Kar je eden izmed njih izginil. 14-letni šolar Henrik Polas* je skočil za njim' in ga držal tako dolgo nad vodo, da so priplavali štirje drugi pionirji in oba rešili.
Prepeval kajenja. — Vse ogrske komitatne oblasti onstran Donave so izdale prepoyed za kajenje mladoletnih. Otrokom izpod 15 let se ne smejo prodajati ne smotke ne cigarete.
Noia Vrst« Cigaret. - Od 17. avgusta naprej se bo prodajala po tobakarnah nova vrsta cigaret % Ustnikom. Imenovala se bo »Kaiser" in bo veljalo 100 komadov 3 K 60 v, posamezna cigareta pa 4 vin.
LIlKo Je odvetnikov In notarjev v Avstriji? —
Po najnovejši statistiki je bilo v začetku leta 1908. v celi Avstriji 4683 odvetnikov. Najstarejši odvetnik izvršuje prakso že od leta 1841. Vseh notarjev v Avstriji je bilo 1026. Nšjstarejši notar posluje od leta 1851.
Ponarejeni bankovci po 100 K krožijo po Trstu. Baje so ponarejeni tako dobro, da jih je le težko razločevati od pravih. Pozor I
600 poslopij je pogorelo v Poddubcah, kakor poročajo iz Lvova.
Abflnth prepovedan. — V fiernu se je vršilo splošno ljudsko glasovanje o več postavah, sklenjenih zadnji čas od švicarskega zveznega sveta, ljudstvo je med drugim potrdilo tudi postavo, ki prepoveduje izdelovati in točiti absinth. (Prori absinthn je upeljal energično akcijo profesor dr. Weber, ki je dokazal na podlag! 18 letnega zdravniškega delovanja, da absinth povzroča mnogokrat epilep-sijo in sploh uniči živčevje.)
Laiki JlISHČAl minister Orlando pošlje v kratkem mnogo sodnijskih avskultantov na poučno potovanje v Avstrijo, Nemčijo, Angleško in Francosko, da študirajo pravosodne razmere v inozemstvu ter spoznajo različne narode in dežele, kakor jo povedano v tozadevnem dekretu.
Katoliška omiki. - Na Vrhniki so ob Petrovih praznikih napadli zapozneli se klerikalci načelnika tamošnje železnične postaje zaradi tega, da vlak ni — počakal na nje. Ob tej priliki je vpil znani »Slovencev" urednik Štefe: ^Napovedujem Vam (postajena-čelniku) boj, dokler Vas ne uničim. Na svoje stroške Vas bom pustil opazovati". Stefe je enkrat jasno povedal, kake vrsto „kršč. ljubezni" in morale goje naši klerikalci, ki so branitelji »verskih svetinj" naroda. — Sicer pa je tu „prva" glava med klerikalci na Slovenskem dr. Krek v Ljutomeru navduševal zbrane »mladenče" k boju in nasilstvu zoper lastne brate.
Anton Kuštrin
trgovec z jedilnim blagom
v EoriGi, Sosposka ulica št. 25.
priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega in kolonijalnega blaga na debelo in drobno. Vse blago je prve vrste, cene nizke, postrežba točna in solidna. Blago se pošilja po pošti in železnici, v mestu pa na dom ako žele" gg. odjemalci.
Anton Jerkič
edini odlikovani fotografski zavod za moderno fotografovanje in slikarstvo
Gorica, Gosposka ul. 7
elektrofotografski
ZAVOD
Trst, Via deli© Poste 10,1, nadstr.
Posnemanje izključno pri čarobni električn ' razsvetljavi s pomočjo svetilke »Jupiter" do *     9. ur-* zvečer. Suelouna nouost.
Anton Pota(zky v Coriisi.
Na sredi Baitelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalSče ulrnberikega In drebneja blaga ter iktiiin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
ia pisarnioe, kadilce in popotnike.
NajboljSe šivanke za šivalne Btroje. POTREBŠČINE
ta krojafo in ševtjarje.
SfctlnJIce. — Kožni venci. — SaSne knjliice.
lišna oblivala za ysb letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje.
|i   Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, kro&njarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deže'i.    2    35—8
Prua goriška touarna
umetnih ognjeu
s strojnim obratom izdeluje: rakeJe,
bengalične   ognje, rimske  sueče,
kolesa itd. itd.
Posebnost: papirnati topiči
Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 x 200 8 podobo cesarjevo in v velikosti cm
===== 100 x 150 z monogramom. =====
ferd. PTIakuc
pooblaščen in priznan pirotehnik
Gorici, letališč« Frana Jos. 34.
Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „D o g a n att tik sodnijske palače.
Josip Rovan
Hoinisijsko $ agencijsko podjetje  tf  ©opici = stolni \*& »*. 9- =
Priporoča slavn. občinstvu in trgovcem iz mesta in dežele svojo zalogo izbornih rnlevskili izdelkov VV. Jochmann-ovega valjčnega mlina iz Ajdovščine. Zastopstvo in zalogo slovečih ilirskih testenin iz «Prve kranjske tvornice Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici*. Zalogo umetnega in naravnega ledu na debelo in drobno.
Pri tej priliki uljudno opozarja slav. občinstvo da posluje tudi v zavarovalni stroki in zastopa prvovrstne zavarovalne zavode; »Prvo češko na življenje is Prage", „CroatIa" Is Zagreba proti požaru, „Elementaru Iz Dunaja zoper nezgodo.
Blago pošilja se franko vse železniške postaje. Ceniki in pojasnila brezplačno. Gene in tarifi vseskozi konkurenčni. Postrežba v vsakem obziru solidna in točna.
Poprava ta komisijska lalojja dvokoles in it valaih stroje? pri
BATJELU
Gorica Dia Duomo 3—4.
Prodaja tudi ia nesežne obrok?.
Ceniki franko.
Stara dvokolesa se emajlirajo po ceni z ognjem.
Odlikovana pebrija in sialčičarna
Karol Draščik
v Gorici na Koma v (lastni kili)
z vrstne naročila vsakovrstnega tudi najti-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerje na drobno aH v originalnih butelkah Priporoma se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno poiiirežbo •P* po jako zmernih cenah. -*•
V Dol. Vrtojbi štev. 177
(blizu cerkve)
se odda v najem
biša % \hpfott).
Ista obsega kuhinjo, 4 sobe,
podstrešje in hlev. NatanSneja pojasnila daje g. Gorkii it. 2?.
m^mmš——•%•••——99999—Bmm
Andrej Fajt
pekovski mojster
f Strici Otrsi Franc glas. it I. --------  Filijalka ˇ Doraberp.--------
Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejoga, za nove mafie in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po Želji naročnikov.
Inp tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, lina vina in likerje po zmernih cenah.
2U  veliko   ne«   pripor««*   goriške plnee, potleo Ud.
!
GORICA.                           GORICA.
Narodno podjetje.
Hotel „Pri Zlatem Jelenu".
V središč« mesta. Ob ^lava ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega s vela in goriških Slovencev. Nad 30 sob za tujce od K 1-20 vise. Velik vrt z verando. Stekleni salon s le-raso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbo. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in pm.ii^amsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in ločna.
TrLoV5ko-obrtqa zadruga V Gorici
regfistrovana zadruga z neomejenim jamstvom
Načelstvo in nadzorstvo >Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici t je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. t zadružni regiBter vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovan ju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnlne */•%• prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'/,*, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih >Soča< in »Primoreo«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti nI kdo debil, naj se oglasi v zadružnem uradu v >Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
Bratje Tannenberger, Dunaj IX. Mfahringstr. 22.
najuečja spedjalna zaloga umetnih predmefou iz kitajskega srebra, aipaka medenine, bakra in nikla. Bogala zaloga daril za usako priliko. r----------1 3edilno orodje in drugi predmeti neprekosljfuc kakouosll --------—
Sprejemajo se razna poprauila.
Dopisuje [se u slouenščini, italijanščini
in nemščini.
Cenik se poSljc na zahteoo zastonj in pošfnine
prosto. PoSfnina in laoojnina se pri poslljaiuah
ne zaračuna.
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
Stenske gospodinje! Poskušajte milo iz to domače tovarne! Melek je izvrsten. Cene oiajne! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem. Posksuv^lnvJ°?e!