Goriška pokrajina bo ponudila občinam večjezične smerokaze DO&tRDb Ott i-UOEIBD0Ç "Í j^GRAOO ZflGFtftJ ttúAl. i. M.Iht.t '. D d I-tLl triii I Ravnatelj Marko Jarc o vplivu vladnih sprememb na šolsko ponudbo in povezavi s teritorijem /9 Spomin na Roberta Damianija ob prvi obletnici smrti Igralec Uroš Maček o Viharju, ki bo jutri, v soboto in nedeljo »zajel« tržaški Kulturni dom / 14 ČETRTEK, 12. FEBRUARJA 2009 Št. 36 (19.435) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizlone In abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Prosek dragocen predvsem za Veneto Dušan Udovič Številnim proizvajalcem znamenitega penečega vina Prosecco v Venetu grozi nelojalna konkurenca. Lahko si nekdo v Nemčiji ali na Novi Zelandiji že jutri izmisli, da bo tudi on poslal na trg svoj Prosecco, ker sorta formalno še vedno ni vezana na območje z zaščitenim poreklom. To pa je po evropskih pravilih lahko vezano le na ime kraja, zato je Prosek nenadoma postal za proizvajalce penin iz Conegliana silno zanimiv. Območje Proseka je namreč izvorni dom glere, sorte, ki je bila pred kakimi osemdesetimi leti razširjena na Veneto in postala z varianto penečih vin svetovna uspešnica. Ustanovitev medregijske cone z zaščitenim poreklom, ki bi obsegala območja naše dežele in Veneta, bi pomenila zaščito pred divjo konkurenco in hkrati dodatno ovrednotenje spoštovanja vredne proizvodnje osemdesetih milijonov steklenic razvpitega penečega vina. Govorimo seveda o Venetu, kajti pri nas je stanje bistveno drugačno. Na to so na srečanju v Co-neglianu opozorili predstavniki Kmečke zveze, ko so povedali, s kakšnimi težavami se morajo predvsem zaradi deželnih vinku-Iacij spopadati naši vinogradniki. V Venetu govorijo o enem najpomembnejših vinogradniških projektov v Italiji, medtem ko tu pri nas vinogradov spIoh ni mogoče širiti, mnogi vinarji pa se morajo zaradi domnevnih kršitev absurdnega normativa celo zagovarjati pred sodnikom. Ker je že govor o Proseku, ki naj bi novemu zaščitenemu območju nudiI ime, se je umestno vprašati, kako Iah-ko vse prošnje in načrti za preureditev brega od Grljana do Križa že tri desetIetja naIetijo na gIu-ha ušesa in kako to, da je biIo obljub za razvoj kmetijstva nič ko-Iiko, izpoInjena pa praktično nobena. ŠteviIni proizvajaIci iz Veneta so na srečanju ob takih podatkih gIedaIi debeIo, saj pri njih očitno vIadajo drugačni odnosi. Dejstvo, da je ime Proseka zaradi navedenih okoIiščin nepričakovano prišIo v ospredje in postaIo dragoceno, bi moraIo postati nova priložnost. Predvsem za dežeIo, da revidira svoj normativ, ki je za vinogradništvo v tržaški pokrajini dokazano škodIjiv in omejevaIen. Prav tako za tržaško pokrajinsko upravo, ki ima v kmetijstvu svoje pristojnosti, a ni videti, da bi jih izkoriščaIa tako, da bi biIi z njenim deIom Iahko za-dovoIjni. PriIožnost pa naj izkoristijo tudi naši vinogradniki, naj ima pristanek na poimenovanje svojo ceno. izrael - Negotova politična slika po torkovih predčasnih volitvah Kadima prehitela Likud, toda desni blok ima večino EU in ZDA zadržane, pesimizem med Palestinci in Arabci gorica - Slikar se je rodil pred stoletjem Sto let Zorana Mušiča Ob obletnici vrsta razstav in številne publikacije - Gorica, kraj ponovnega rojstva \ i i I Jl I ? it y f J n Tč A1 GORICA - V mestu, ki ga je Mu- ustavil kratko obdobje leta 1945, na po- tudi zgornja slika goriškega gradu, šič izbral za svoj rojstni kraj, se je slikar ti iz Ljubljane v Benetke. Tedaj je nastala Na 15. strani JERUZALEM - Na torkovih predčasnih parlamentarnih volitvah je sredinska stranka Kadima izraelske zunanje ministrice Cipi Livni za poslanski sedež premagala desno stranko Likud nekdanjega premiera Benjamina Netanja-huja, toda desni blok ima v knesetu večino. Livnijeva je že predlagala vlado narodne enotnosti, toda Netanjahu bi lahko sam vodil desno vladno koalicijo. EU in ZDA so se z zadržanostjo odzvale na rezultate volitev, med Palestinci in Arabci pa prevladuje pesimizem glede možnosti uspešnega nadaljevanja mirovnega procesa. Na 21. strani Osrednja Prešernova proslava napolnila Kulturni dom Na 7. strani Letos začetek obnove števerjanskega trga Na 16. strani Družba IRIS bo prodala energetski sektor pred septembrom Na 17. strani V goriški galeriji ARS Istrske vedute Vojka Gašperuta Na 17. strani manjšina Senat odobril večnamenski odlok RIM - Italijanski senat je z glasovi desnosredinske večine odobril finančni večnamenski odlok, v katerega je vlada vključila tudi izredni prispevek v višini milijona evrov za slovensko manjšino. Med obravnavo je v senatu posegla tudi slovenska senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina, ki je po eni strani kritično ocenila vladno odločitev, da se za izglasovanje odloka posluži zaupnice, po drugi pa je pozdravila dejstvo, da je vlada v večnamenski odlok vključila tudi prispevek za slovensko manjšino. Na 3. strani eluana englaro Danes ali jutri pogreb v Paluzzi VIDEM, RIM - Obdukcija v ponedeljek umrle Eluane Englaro ni odkrila nobenih anomalij, zato je vi-demski javni tožilec včeraj izdal dovoljenje za njen pokop. Pogrebna svečanost za Eluano bo danes ali najpozneje jutri v Paluzzi v Karniji, pokopali pa jo bodo na pokopališču v San Danieleju. V italijanskem političnem svetu še vedno odmeva spor, ki je nastal med vlado in predsednikom republike ob Eluaninem umiranju. Danes bo Demokratska stranka v Rimu priredila shod v obrambo ustave. Na 6. strani devin-nabrežina - Seja občinskega sveta Župan umaknil sklep Propad konvencije Aster NABREŽINA - Devinsko-nabrežin-ski župan Giorgio Ret je na včerajšnji seji občinskega sveta umaknil sklep o sodelovanju v medobčinski konvenciji Aster, ki ga je bil sam vložil. Sklep o ustanovitvi Aster-ja so že odobrili občinski sveti iz Milj, Doline in Repentabra, danes pa bo o tem razpravljala zgoniška skupščina. Odločitev so ostro kritizirali župani občin Milje, Zgonik in Dolina Nesladek, Sardoč in Fulvia Pre-molin. Na seji so poleg tega z glasovi večine odobrili proračun in prodajo treh stavb. To so bivša kasarna finančne straže v Mav-hinjah, ki bo v prihodnosti v bivalne namene, skladišči v Ribiškem Naselju in stavba stare šole na nabrežinskem trgu. Na 8. strani 2 Četrtek, 12. februarja 2009 ALPE-JADRAN / conegliano - Predstavniki Kmečke zveze za srečanju s proizvajalci penečih vin »DOC Prosecco« da, toda ne brez pristanka naših ljudi Včeraj vložili prošnjo za poimenovanje medregijske cone za zaščiteno poreklo na odbor za vina Predsednik Kmečke zveze Franc Fa-bec, tajnik Edi Bukavec in podpredsednik Andrej Bole, ki je obenem tudi predsednik Konzorcija vin z zaščitenim poreklom Kras so se predvčerajšnjim v Coneglianu udeležili srečanja, do katerega je prišlo na pobudo ministrstva za kmetijstvo. Šlo je za občuteno vprašanje poimenovanja novega teritorija z zaščitenim poreklom »DOC Prosecco«, zato so bili na srečanju prisotni številni proizvajalci znamenitega penečega vina, ki ima ravno na območju Co-negliana v deželi Veneto osrčje proizvodnje. Ta znaša pomembnih šestdeset milijonov steklenic penečega vina iz grozdja prosecco, ki ga pri nas imenujemo glera. Srečanje v Coneglianu je bilo namenjeno načrtu, da se sproži postopek poimenovanja medregijske zaščitne cone DOC Prosecco, ki bi zajela Veneto in našo deželo, oziroma območje tržaške pokrajine, kjer je tudi kraj Prosek, ki je dal vinu ime. Vinarji iz Veneta se namreč bojijo, da bi proizvajalci iz tujine izrabili ime za imitacije, saj je sedaj zgolj registrirano, ni pa vezano na območje z zaščitenim poreklom. Predsednik KZ Franc Fabec je zbranim proizvajalcem in predstavnikom ministrstva izrazil začudenje, da Prosekanov, oziroma tržaških vinarjev ob obravnavi tako občutljivega vprašanja nihče ni povabil zraven in jih vprašal za dovoljenje pri porabi imena. Nihče nima nič proti poimenovanju, je dejal Fabec, vendar morajo biti nosilci kraja iz tržaške pokrajine soudeleženi. Pri tem je predsednik Kmečke zveze opozoril na težave vinogradnikov na Tržaškem, kjer se z absurdnimi vinkulaci-jami deželne uprave onemogoča razvoj dejavnosti, poleg tega pa s strani odgovornih ni posluha za vinogradniški razvoj brega pod Križem, Kontovelom in Prosekom, torej prav krajem, po katerem bi se moralo imenovati novo območje z zaščitenim poreklom. Fabec je ob tem navedel prisotnost Slovencev ter njihovega jezika in kulture, mimo česar poimenovanje tudi ne more. Za poimenovanje bomo, če bodo upoštevane te specifke, je dejal Fabec, drugače pa ne. Za večino prisotnih na srečanju je bil problem nov, povedali so, da je stališče Kmečke zveze razumljivo, prisotni predstavnik ministrstva Ambrosi pa je je dobil nalogo, da stopi v stik z deželno upravo FJK in skliče ustrezno srečanje. Medtem smo včeraj prejeli vest, da je bila prošnja za poimenovanje medre-gijskega zaščitenega območja DOC Prosecco formalno vložena na vsedržavni odbor za vina. Predstavniki Kmečke zveze so na srečanju v Venetu zahtevali, naj se upošteva specifika naših krajev kroma ljubljana - Pred jutrišnjimi pogovori v Budimpešti Minister Žbogar sprejel predstavnike Slovencev iz Porabja LJUBLJANA - Pred napovedanim srečanjem z madžarsko zunanjo ministrico Kingo Goncz, ki bo jutri v Budimpešti, je minister Žbogar včeraj sprejel predstavnike slovenske narodne skupnosti iz Porabja na Madžarskem. Srečanja so se udeležili Jože Hirnok, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, Martin Ro-poša, predsednik Državne slovenske samouprave, Andreja Kovač, direktorica Razvojne agencije slovenske krajine in generalni konzul RS v Monoštru mag. Drago Šiftar. Predstavniki slovenske narodne skupnosti so med drugim opozorili, ob že doslej bistveno preskromnem financiranju delovanja ustanov in organizacij, ki so namenjene pripadnikom slovenske narodne skupnosti na Madžarskem, na napovedano zmanjševanje financiranja v letošnjem letu. Kljub pomembnim pozitivnim premikom - na primer prav v zadnjih letih sta bili obnovljeni obe dvojezični narodnostni šoli - je še vedno premalo sredstev za delovanje slovenskega radia in financiranje kulturnih programov v Kulturno infor- Samuel Žbogar macijskem centru v Monoštru. Prepočasi prihaja tudi do pozitivnih sprememb pri uveljavljanju javne rabe slovenskega jezika in pri izboljšanju kakovosti pouka, zlasti še slovenskega jezika. Velik problem za slovensko skupnost so šibke prometne povezave znotraj Porabja: gradnja ceste Verica - Gornji Senik se od postavitve temeljnega kamna, skupaj sta ga oktobra 2007 položila predsednika obeh vlad, še vedno ni začela. Prav prometne povezave pa so tista temeljna infrastruktura, ki omogoča razvoj na gospodarskem področju zlasti pa še na področju turizma. Porabje Jože Hirnok se sicer nahaja znotraj Nacionalnega parka, kjer veljajo številne omejitve pri razvoju kmetijstva, industrije in tudi turizma. Predstavniki slovenske narodne skupnosti na Madžarskem, ki tudi s pomočjo novo ustanovljene Razvojne agencije za slovensko krajino, postajajo vse bolj aktivni člen pri razvijanju in bogatenju čez-mejnega sodelovanja, tudi pri črpanju za te namene razpoložljivih evropskih sredstev. Opozorili so tudi na negativne posledice, ki bi jih prinesla na avstrijski strani in v neposredni bližini Monoštra načrtovana sežigalnica odpadkov. Danes podelitev nagrad odličnjakom iz FJK VIDEM - Danes dopoldne bo v avditoriju dežele Furlanije-Julijske krajine v Ul. Sabbadini 31 v Vidmu ob prisotnosti deželnega odbornika za šolstvo in kulturo Roberta Molinara in deželnega šolskega ravnatelja Uga Panette z začetkom ob 9.30 potekalo nagrajevanje višješolskih dijakov, ki so na zadnjem državnem izpitu za šolsko leto 2007/2008 prejeli stotico s pohvalo. Gre za 43 dijakov, med katerimi so tudi štirje, ki prihajajo iz šol s slovenskim učnim jezikom iz Trsta in Gorice. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi nagrado Innovascuola za najboljše projekte za organizacijske in tehnološke inovacije. Tudi v tem primeru je ena od štirih nagrajenih šol slovenska in sicer Licej Franceta Prešerna iz Trsta. Nagradili bodo tudi zmagovalce vsedržav-nega natečaja, ki ga je dežela FJK razpisala za najboljša multimedij-ska dela, ki so bila predstavljena na zadnji maturi. Ti prihajajo iz Kampanije, Apulije, Mark in Sardinije. Wolfov odvetnik Singer: Če bi Wolf storil kaj kriminalnega, bi bil že zaprt LJUBLJANA - Če bi Walter Wolf storil kaj kriminalnega, bi bil že v zaporu, je za STA povedal njegov odvetnik v Avstriji Markus Singer. Kot je dejal, včeraj ni vlagal tožb, saj želi počakati na pravi čas za to. Singer ni želel govoriti o Wolfovi strategiji, dejal pa je, da pa bo izkoristil vse možnosti, da postopke pripelje h koncu. Dejal je, da prav tako ne more povedati, kdaj, koliko in katere osebe bo tožil oziroma ali bo tožil Republiko Slovenijo, saj gre za različne vidike in različne strategije tožb. Sicer pa po njegovih besedah tudi ni v navadi, da bi v njegovi pisarni javno govorili o postopkih. Kot je dejal, je več policistov z informacijami o domnevnih kriminalnih dejanjih Walterja Wolfa v zvezi z domnevnimi podkupninami pri prodaji oziroma nakupu finskih oklepnikov patria šlo v javnost. Poudaril pa je, da je Wolf svoboden in da bi bil že v zaporu, če bi na sodišču imeli dokaze. Odvetnik je še izpostavil, da v Evropi velja konvencija o varstvu človekovih pravic, ki določa, da ima vsakdo pravico do transparentne-ga procesa in do procesa, v katerem pozna vse njegove vidike. "In če država članica dela napake, bo tožena, pa naj gre za Finsko, Slovenijo ali Avstrijo," je napovedal. (STA) slovenija - Sedaj je sestavni del Mestne občine Koper Franco Juri vložil pobudo za ustanovitev občine Ankaran ANKARAN - Poslanec Zaresa Franco Juri je v državni zbor vložil pobudo za ustanovitev samostojne občine Ankaran. Kot je Juri pojasnil za STA, gre za nov postopek, ki pa je praktično nadaljevanje poslanske pobude iz leta 2008. Z njo želi poslanec, čeprav v stranki načeloma niso naklonjeni manjšim občinam, omogočiti "krajanom Ankarana referendum o lastni usodi". Juri, ki je pobudo predstavil na dopoldanski novinarski konferenci koprskega mestnega odbora stranke Zares, je pojasnil, da se je prejšnja pobuda ustavila zaradi prenehanja mandata prejšnjega DZ in je bilo zato potrebno obnoviti postopek. Po besedah poslanca je sicer veliko Ankarančanov "nezadovoljnih z odnosom Mestne občine Koper do te krajevne skupnosti", prav tako pa imajo pobudniki referenduma vse zakonske pogoje za ustanovitev samostojne občine. Kot je pojasnil, so ga predstavniki civilne pobude osebno zaprosili, da bi s sprožitvijo postopka v DZ "omogočil, da se končno uresniči njihova pravica do referenduma in do morebitne ustanovitve nove občine". V stranki Zares načeloma niso naklonjeni manjšim občinam, dodaja Juri, vendar glede na okoliščine in potem, ko je sam prisluhnil argumentom civilne pobude, zdaj meni, da je "prioritetno omogočiti demokratično izražanje mnenja ljudi". Poleg tega, opozarja, obstaja odločba ustavnega sodišča, ki govori o tem, da je koprska občina preobsežna. "Odločba US nam je lahko všeč ali ne," ugotavlja Juri, ki pa dodaja, da je potrebno, če smo pravna država, odločbo spoštovati. Na vprašanje STA, ali je smiselno dati pobudo, ki predvideva trajne spremembe območja občin, zaradi trenutnega odnosa mestnih oblasti do krajanov, je Juri odgovoril, da sam meni, da bi enotna občina "delovala, v kolikor bi dejansko funkcionirala pravna država". Po njegovo namreč "že šesto ali sedmo leto prihaja do hudih zlorab, do samovolje, do preziranja javnosti", obenem pa Luka Koper "lahko neovirano izvaja svoje načrte na ozemlju Krajevne skupnosti Ankaran, ne da bi pri tem kakorkoli že neposredno prizadeti krajani lahko vplivali". Nova občina bi tako po Jurijevih besedah pomenila "dodaten filter za komunikacijo med civilno družbo in gospodarskimi subjekti oz. politiko". (STA) slovenija - Napoved Darsa Poostren nadzor nad uporabo vinjet LJUBLJANA - Cestninski nadzorniki Družbe za avtoceste v RS (Dars) bodo odslej izvajali poostrene akcije nadzora nad uporabo vinjet. Načrtovanih je tudi več posebnih skupnih akcij s policijo. Za akcijo so se odločili, ker v okviru rednega nadzora ugotavljajo, da je v zadnjem obdobju veliko slovenskih voznic in voznikov, ki avtoceste in hitre ceste uporabljajo brez veljavne vinjete. Kot so sporočili z Dar-sa, veliko slovenskih voznikov polletnih vinjet za leto 2008 (zelene barve) kljub temu, da jim je pretekel šestmesečni rok od dneva nakupa, ni nadomestilo z letnimi ali polletnimi vinjetami za leto 2009 (oranžne barve). Zaradi neveljavnih vinjet jim cestninski nadzorniki Darsa in ostali pooblaščeni organi za nadzor nad uporabo vinjet - policija, carina, prometni inšpektorat - lahko na mestu prekrška izrečejo globo v višini 300 evrov. Od 1. julija 2008, torej od uvedbe vinjet, do 8. februarja letos so izdali skupno 18.862 plačilnih nalogov, od tega po novem letu 3178, pri čemer ugotavljajo, da se delež oglobljenih domačih voznikov neprestano veča. / ALPE-JADRAN Četrtek, 12. februarja 2009 3 rim - Desnosredinska vlada zahtevala zaupnico Senat odobril večnamenski odlok, • «v« v njem milijon evrov za manjšino Senatorka Blažina pozdravila prispevek, ožigosala pa glasovanje o zaupnici RIM - Italijanski senat je z glasovi desnosredinske večine odobril finančni večnamenski odlok, v katerega je vlada vključila tudi izredni prispevek v višini milijona evrov za slovensko manjšino. Odlok je bil sprejet z zaupnico, zaradi česar o večnamenskem odloku v senatni zbornici ni bilo razprave. Med obravnavo je v senatu posegla tudi slovenska senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina, ki je po eni strani kritično ocenila vladno odločitev, da se za izglasovanje odloka po-služi zaupnice, po drugi pa je pozdravila dejstvo, da je vlada v večnamenski odlok vključila tudi prispevek za slovensko manjšino in s tem zadostila zahtevam, ki jih je bila iznesla ob razpravi ob finančnem zakonu. Tako so bila ponovno vzpostavljena sredstva za slovensko manjšino; če bo še poslanska zbornica uzakonila ukrep, bodo manjšinske kulturne ustanove letos dobile od italijanske države skupaj 5,13 milijona primož trubar manjšina - Nova natečaja v Reziji Pesmi in stripi v rezijanščini Senatorka Tamara Blažina Senatorka Blažina je - kot drugi predstavniki levosredinske opozicije -ožigosala ukrepanje vlade zaradi zahteve po zaupnici. Na ta način se razvodeni vloga parlamenta; ob takih, vedno bolj pogostih primerih, parlament lahko le ratificira odločitve vladne večine. Večnamenski odlok bo sedaj romal v poslansko zbornico, ta ga bo morala odobriti najkasneje do 1. marca, sicer bi ukrep zapadel. Zato je zelo verjetno, da bo vlada tudi v poslanski zbornici zahtevala zaupnico. REZIJA - Deželni odbor Furlanije Julijske krajine je ob koncu lanskega leta na podlagi deželnega zakona za zaščito slovenske manjšine namenil prispevek 100.000 evrov za zaščito krajevnih govoric v Nadiških dolinah, v Terski in Kanalski dolini ter v Reziji. Del tega prispevka je tako dobila tudi Občina Rezija, ki je s pomočjo dodeljenih sredstev med drugim tudi razpisala dva nova natečaja: 1. natečaj rezijanske poezije in 1. natečaj rezijanskih stripov. Na oba se lahko prijavijo tako domačini kot italijanski in tuji državljani, ki imajo stalno bivališče izven Rezije, saj je edini pogoj ta, da je besedi- lo izvirno in v rezijanščini. Natečaja sta namenjena otrokom iz vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol (kategorija A) ter odraslim (kategorija B). Štiričlanska komisija strokovnjakov bo z boni za nakup didaktičnega materiala, knjig in podobnega nagradila najboljše tri poezije in stripe v vsaki kategoriji, nagrajen pa bo tudi najboljši domačin. Rok za oddajo del zapade 30. aprila, vse stripe in poezije bodo kasneje objavili tudi v knjigi. Najboljši stripi in poezije bodo tudi razstavljeni med nagrajevanjem, ki bo julija ali avgusta. Razpisa za natečaja sta na razpolago v uradih Občine Rezija. (NM) turizem Od danes zaprta proga Di Prampero na Višarjah TRBIŽ - Od danes pa vse do nedelje 22. februarja bo smučarska proga na Višarjah Di Prampero zaprta za smučarje. Od 20. do 22. februarja bodo namreč na višarskih strminah tri tekme za svetovni pokal za ženske, za katere je treba progo ustrezno pripraviti. Zaradi tega tudi ne bo možno nočno smučanje jutri in 17. ter 20. februarja. Kot so sporočili iz družbe Pro-motur, bo proga delno zaprta tudi 23. in 24. februarja, ko bodo na sporedu tekme za evropski pokal, ki bi morale biti že 4. in 5. februarja, vendar so jih zaradi močnega sneženja odpovedali. Bodo pa 23. in 24. za smučarje odprli zgornji del proge, tako da bo mogoča smuka z vrha Višarij do srednje postaje kabinske žičnice. Za smučarje, ki bodo v ponedeljek in torek (23. in 24. februarja) smučali v zgornjem delu proge, je Promotur zagotovil tudi prevoz od spodnje postaje kabinske žičnice do sedežnice Angelo, ki je povezana z ostalimi smučišči na Trbižu. Pismo društva Edinost koroška - Pomoč Dunaja, ker na Koroškem ni bilo posluha Univerzitetni kulturni center Unikum pripravil trilateralni projekt Trkanje TRST - Samo Pahor je v imenu družbeno političnega društva Edinost pisal častnemu odboru za počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja in izrazil obžalovanje, da Republika Slovenija ni uspela postaviti spominske plošče Primožu Trubarju in njegovemu učitelju Pietru Bonomu na bivši škofijski palači v Trstu. V pismu Edinosti še piše, da si je društvo zelo zgodaj začelo prizadevati, da bi 500. obletnica rojstva Primoža Trubarja dobila trajen pomnik na stavbi njegovega duhovnega rojstva. »Vneto smo spodbujali k prizadevanju za dolžno oddol-žitev Trubarjevemu spominu na mestu, ki je bilo ključno za vse, zaradi česar smo mu dolžni največje časti in spoštovanje,« piše v pismu. V zvezi s tem pri Edinosti obžalujejo, da plošče niso postavili, čeprav je italijanski predsednik 31. januarja letos izdal poročilo, »v katerem je potrdil skupno zavzemanje obeh držav za izgradnjo politične enotnosti na kontinentu za končno preseganje delitev, ki so zaznamovale žalostne trenutke v zgodovini narodov, ki so danes povezani z občutkom iskrenega prijateljstva in bratstva.« Plakat pobude Unikum, ki prikazuje obrnjeno Koroško, iz katere odteka oranžna barva Haiderjeve stranke BZO CELOVEC, DUNAJ - Univerzitetni kulturni center Unikum v Celovcu bo lahko le uresničil umetniški trilateralni projekt Trkanje, ki bo poleg Koroške zajel tudi Fur-lanijo-Julijsko krajino in Slovenijo. Potem ko je koroška deželna vlada avgusta lani, torej še v času Jorga Haiderja, centru sporočila, da projekta o umetnosti v odmaknjenih ali neživljenjskih pokrajinah ne bo podprla, je sedaj priskočilo na pomoč ministrstvo za šolstvo, umetnost in kulturo na Dunaju. Sporočilo je, da bo v letih 2009 in 2010 za uresničitev projekta prispevalo skupno 120.000 evrov. Unikum je s tem prva institucija na Koroškem, ki bo deležna tovrstne podpore, sredstva pa so seveda namenska, sta poudarila člana poslovodstva univerzitetnega kulturnega centra Emil Krištof in Gerhard Pilgram. Slednja sta v preteklosti že večkrat opozarjala na vse slabši položaj za svobodne kulturne iniciative na Koroškem, predvsem zato ker pri deželnih politikih kratkomalo ni politične volje. Zato sta ob sicer spodbudnem sporočilu z Dunaja še dodala, da ob vsem ponosu, da je uspelo zagotoviti projekt s sredstvi avstrijskega ministrstva za šolstvo, umetnost in kulturo, kali veselje dejstvo, da tudi v tem primeru dežela Koroška in mesto Celovec prepuščata kulturno iniciativo iznajdljivosti posameznih društev in kulturnih centrov v deželi. Name projekta Trkanje, ki bo izveden s sorodnimi kulturnimi iniciativami v FJK in Sloveniji, je trkati na moralno zavest družbe in posameznika ter opozoriti na življenje ljudi, njihovo kulturo, umetnost in jezik v odmaknjenih krajih. V Furlaniji mislijo pri tem na Rezijo. Medtem je na Koroškem v polnem razmahu medijska pobuda Unikuma po geslom »Obrnimo Koroško«, ki se nanaša na deželnozborske volitve 1. marca. Pojavlja se na plakatih, razglednicah in lepakih ter v časopisnih oglasih, gre pa za likovno upodobitev na glavo obrnjene Koroške, iz katere odteka oranžna barva, ki jo uporablja gibanje za prihodnost Avstrije BZO, torej stranka preminulega deželnega glavarja Jorga Haiderja. Ta projekt izvaja Unikum izključno s prostovoljnimi prispevki. Ivan Lukan šolstvo - Maturantje iz Trsta in Gorice Informativna srečanja na slovenskih fakultetah čedad - Od petka do nedelje Ze četrtič »Gubana day« Pomerili se bodo proizvajalci tradicionalnih beneških gubanc in tržaških potic TRST, GORICA - Katere so možnosti univerzitetnega oz. visokošolskega študija v Republiki Sloveniji? Z njimi se bodo letošnji maturanti tržaških in goriških slovenskih višjih šol seznanili jutri, ko bodo obiskali informativna srečanja na raznih univerzah in fakultetah, predvsem pa na informativnem srečanju za Slovence brez slovenskega državljanstva, ki ga prireja Univerza v Ljubljani. Predhodna informativna srečanja na šolah v Trstu in Gorici so potekala že prejšnji teden (3. in 5. februarja), na njih pa je pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni maturante seznanila z možnostjo študija v Sloveniji in s samim postopkom vpisa, pridobitvijo ostalih potrebnih dokazil ter z možnostjo pridobitve štipendije in mesta v študentskem domu. Devetdeset slovenskih maturantov iz Italije pa se bo skupaj s profesorji spremljevalci, kot že rečeno, jutri udeležilo informativnih srečanj, še zlasti tistih, ki bodo potekala v okviru ljubljanske univerze. Avtobusa bosta odpotovala ob 7. uri iz Trsta (z Oberdankovega trga, ob 7.20 izpred Prosvetnega doma na Opčinah) in Gorice (izpred šolskega centra v Ul. Puccini) proti Ljubljani, kjer bo vsak maturant v lastni režiji in glede na svoje študijske želje imel možnost obiska informativnega srečanja na izbrani fakulteti. Ob 12. uri bo tudi informativno srečanje za Slovence brez slovenskega državljanstva, ki bo potekalo v konferenčni dvorani na sedežu univerze na Kongresnem trgu, medtem ko je za 15. uro napovedan obisk informativnega srečanja na izbrani fakulteti. Iz slovenske prestolnice bodo maturanti odpotovali ob 17. uri. Univerzo na Primorskem in Univerzo v Novi Gorici bodo posamezni maturanti, ki nameravajo tam nadaljevati svojo študijsko pot, obiskali posamezno. ČEDAD - Od petka do nedelje bo v Čedadu že četrtič na sporedu prireditev »Gubana day - Trofeo Bepi Tosolini«. Praznik tipične beneške sladice tako kot v prejšnjih letih organizira Kavarna San Marco. Ta se je letos med drugim že proslavila 1. januarja, ko je svojim gostom ponudila največjo gubanco na svetu (47,5 kg), zdaj pa vabi na tekmovanje med proizvajalci beneške sladice in tržaške potice. V petek bo od 13. do 19. ure sladice ocenjevala posebna tehnična komisija (novinarji in gastronomski izvedenci), v soboto in nedeljo pa bodo prišli na vrsto obiskovalci priljubljenega čedajskega lokala. Tudi ti se bodo lahko posladkali z dobrotami tržaških in beneških slaščičarjev in potem povedali, če jim je bila bolj všeč gubanca (prvič se je pojavila že na začetku 15. stoletja) ali potica (njen izvor sega v 18. stoletje). Ob koncu zanimive prireditve pa bodo lahko vsi zvedeli, če je boljša gubanca ali potica. V nedeljo bodo ves dan odprte tudi slaščičarne, ki pripravljajo tipično beneško sladico, tako da jo bodo lahko gostje kupili neposredno pri proizvajalcu. (NM) 4 Četrtek, 12. februarja 2009 GOSPODARSTVO krško - Obisk mladih podjetnikov iz FJK, Veneta in Avstrije Nuklearka pomemben vir električne energije v Sloveniji Skupaj s podjetniki na obisku v NEK tudi deželna odbornika Riccardi in Lenna KRŠKO - Na pobudo mladih in-dustrialcev iz Vidma je včeraj približno štirideset mladih podjetnikov iz Pordenona, Trsta, Vidma, Benetk in Avstrije obiskala Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Podjetnike je vodil predsednik mladih videmskih in-dustrialcev Enrico Accettola, spremljala pa sta jih tudi deželna odbornika Furlanije-Julijske krajine za energetiko oziroma okolje Riccardo Ric-cardi in Vanni Letta. Gostom so predstavniki NEK spregovorili o začetkih gradnje nu-klearke, ki je začela obratovati leta 1983 in je še vedno v skupni lasti Slovenije in Hrvaške. V tem času so nu-klearko stalno posodabljali, poganja pa jo ameriški reaktor Westinghou-se. Trenutno je v NEK zaposlenih 588 ljudi, od katerih jih je 200 z univerzitetno izobrazbo, električna energija, ki jo proizvajajo, pa preko daljnovodov prihaja v Slovenijo, Hrvaško, Avstrijo in Italijo. Slovenija z jedrsko energijo pokriva 38 odstotkov svojih potreb po električni energiji. Kar zadeva varnost, v NEK upoštevajo najstrožje mednarodne predpise, ob tem pa je poskrbljeno še za dvojni notranji nadzor, za katerega skrbita posebna agencija pri ministrstvu za okolje in neodvisen nadzorni organ strokovnjakov. »Šlo je za zelo poučen obisk,« sta na koncu ugotavljala odbornika Riccardi in Lenna, ki sta ob tem želela tudi poudariti, da deželna uprava pozorno spremlja razvoj energetskih infrastruktur in pri tem skuša doseči čim večje soglasje prebivalstva. »Zaveda se namreč, da je od izboljšanja dobave električne energije odvisna tudi konkurenčnost proizvodnega sistema FJK,« sta dejala odbornika. Kar zadeva uporabo jedrske energije v Italiji, pa sta poudarila, da deželni odbor podpira gradnjo jedrskih elektrarn, vendar pa je ta odvisna od državnega energetskega programa. Predsednik mladih videmskih industrialcev Accettola pa je izrazil zadovoljstvo, da sta odbornika sprejela vabilo za sodelovanje pri obisku in istočasno poudaril, da so podjetniki zagovorniki uporabe jedrske energije. »Gre za obvezno izbiro, ki lahko pomaga k znižanju stroškov za energijo, ki so v Italiji za 30 odstotkov višji kot v sosednjih državah,« je še dejal Acettola. Odbornik FJK za energijo Riccardo Riccardi, predsednik mladih industrialcev iz Vidma Enrico Accettola in odbornik za okolje Vanni Lenna (od leve) med obiskom v komandnem prostoru NEK luka koper - Od države bodo zahtevali povrnitev stroškov Nadzorniki podprli sanacijo nezakonitega odlagališča KOPER - Nadzorniki Luke Koper so na včerajšnji izredni seji upravi družbe naložili takojšnjo ugotovitev razsežnosti deponije, sondiranje oz. ugotovitev vrste odpadkov ter pridobitev razpoložljive arhivske dokumentacije o problematiki nezakonitega odlagališča pri ankaran-ski vpadnici. Problematiko bo spremljala razširjena komisija nadzornega sveta. Nadzorni svet Luke Koper se je tudi odločil, da bodo vse stroške, ki bodo nastali v zvezi z delovanjem komisije za okoljska vprašanja, vodili ločeno. Menijo namreč, da je potrebno tudi ta strošek, kakor tudi celoten strošek sanacije deponije, naprtiti krivcu oziroma državi, ki je to početje dovolila, so včeraj sporočili iz Luke Koper. V Luki Koper poudarjajo, da predlogi ureditve luškega smetišča segajo v leto 1989, ko se v internih dokumentih Luke Koper prvič poja- vi sporno območje kot eno izmed možnih lokacij za začasno deponijo odpadkov. Po študiji alternativnih lokacij za odlaganje odpadnih snovi, ki jo je za Luko Koper takrat opravil Smelt, se današnja sporna lokacija pojavlja kot edina sprejemljiva zaradi boljših geomehanskih razmer, ki pomenijo predvsem vodo-nepropu-sten in stabiliziran teren. Takratna tehnika deponiranja odpadkov, kot poudarjajo v Luki Koper, je vključevala prekrivanje odpadkov z zemeljskim zasipnim materialom, zaprto odlagališče pa so omejili z vodotesnimi nasipi in odprtim delom za izcejanje meteornih vod. Uporabo omenjene lokacije je redno nadziral sanitarni inšpektor, decembra leta 1990 pa je v svojem zapisniku po pregledu deponije zapisal, da je odlagališče ustrezno urejeno, kot neprimerno pa je navedel odvodnjavanje meteornih in izcednih vod ter zahteval ustrezno sana- cijo (preprečitev iztoka ali čiščenje s čistilno napravo). Odlaganje odpadnega materiala je po navedbah Luke Koper potekalo pod nadzorom sanitarne inšpekcije, a brez vodnogospodarskega soglasja. Leta 1995 je sledila odločba, ki je Luki Koper narekovala preprečitev izpustov vod v Škocjanski zatok. Takratno vodstvo se je odločilo odlagališče zapreti. Namesto tega so zgradili sodoben center za ravnanje z odpadki, kjer se vse biološke odpadke predela v kompost. Ostale odpadke, ki jih prehodno ločujejo v pristanišču, pa prevzemajo za to pooblaščena podjetja. "Meritve, ki jih skladno z zakonodajo mesečno izvajamo v preliv-nem kanalu med morjem in Škocjanskim zatokom, niso pokazale vsebnosti nevarnih snovi. Tudi meritve, ki jih izvaja upravitelj naravnega rezervata Škocjanski zatok so skladne z našimi rezultati," so še zapisali. pristanišče tržič - Učinki gospodarskje krize se že čutijo Januarja za 23,48% manjši pretovor Močno je upadel pretovor metalurških proizvodov, najbolj pa se pozna kriza avtomobilskega sektorja, kjer je pretovor manjši za 62% Gospodarska kriza se že močno pozna pri pretovoru pristanišča v Tržiču TRZIC - Prvi letošnji mesec je tudi pri pretovoru v tržiškem pristanišču pokazal vse razsežnosti svetovne gospodarske krize in zmanjšanje industrijske proizvodnje. Potem, ko se je lansko leto zaključilo z zadovoljujočimi podatki o pretovoru in poslovanju, so podatki za januar pokazali, da letos ne bo tako. Po podatkih, ki so jih posredovali iz pristaniškega podjetja, so januarja letos pretovorili 226.135 ton blaga, kar je 23,48% manj kot januarja lani, ko je skupni pretovor znašal 295.539 ton. Kar zadeva posamezne tovore, se je za 21% zmanjšal pretovor metalurških proizvodov (z lanskih 134.716 ton na letošnjih 106.180 ton). Največji padec pa so zabeležili pri pretovoru vozil. Tako so januarja letos pretovorili le 1408 avtomobilov, lani pa 6350 avtomobilov. Padec je kart 62-od-stoten in z vso dramatičnostjo opozarja na krizo v tem sektorju. lani so v Tržiču pretovorili 94.992 vozil, kar je 17% več kot leta 2007, januarski podatki pa kažejo, da bo letošnje leto izredno težko na tem področju. EVRO 1,2938 $ -0,22 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. februarja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 11.02. 10.02. ameriški dolar japonski jen 1,2938 116,50 1,2967 118,39 ruski rubel 45,5500 8,8598 46,4113 danska krona 7,4518 0,90000 7,4526 švedska krona 10,8175 8,6900 10,5205 češka krona 28,575 28,020 estonska krona 15,6466 295,99 15,6466 287,70 poljski zlot 4,5848 4,4495 1,5866 avstralski dolar 1,9745 1,9558 1,9400 romunski lev 4,2875 3,4528 4,2510 3,4528 latvijski lats 0,7046 2,9763 0,7031 2,9208 islandska krona 290,00 290,00 2,0990 hrvaška kuna 7,4300 7,4380 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 11. februarja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,4525 1,6498 0,31 1,659 1,2312 1,725 2,9775 2,063 0,503 0,64 1,975 2,054 2,02 2,171 0,941 2,165 ZLATO (999,99 %%) za kg 23.394,41 € +588,04 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 11. februarja 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,08 -2,21 KRKA 57,05 -5,71 -2,91 MERCATOR 24,08 168,28 -2,63 +0,20 TELEKOM SLOVENIJE 277,32 127,42 -0,32 +0,78 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 27,33 DELO PRODAJA - -1,80 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 9,24 -0,75 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 50,05 11,80 +0,32 -4,07 SAVA 237,40 +0,23 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 16,06 -1,47 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 11. februarja 2009 -0,80 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 1,491 5,28 +2,47 -1,77 BANCO POPOLARE 4,23 -1,57 BCA POP MILANO 4,10 -0,24 ENEL 0,94 4,52 -1,04 FIAT 4,53 +1,57 GENERALI 15,52 -0,84 -1,59 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,09 2,38 -1,65 LUXOTT1CA 11,39 -2,50 -1,04 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,76 7,05 +0,47 -0,49 PIRELLI e C 0,23 -0,36 -1,57 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,34 13,32 -2,45 +1,37 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,07 4,28 -0,55 -1,66 TENARIS TERNA 8,56 -4,65 +1,54 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,53 0,40 +0,40 +0,12 UNICREDIT 9,06 1,41 -0,21 SOD NAFTE (159 litrov) 36,18 $ +0,67 IZBRANI BORZNI INDEKSI 11. februarja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.893,81 921,71 -1,12 -1,23 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, 1.660,20 963,91 -0,80 +0,43 FIRS, Banjaluka 1.478,70 534,71 -1,19 +0,61 SRX, Beograd 238,43 1.926,28 -2,84 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 10.843,14 2.183,75 +0,16 -0,64 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 7.898,52 +0,12 -0,79 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 831,06 846,42 4.530,09 +0,47 -3,48 +0,54 CAC 40, Pariz 4.234,26 3.027,72 +0,50 +0,23 -0,78 PX, Praga EUROSTOXX 50 EUROSTOXX 50 740,4 2.267,90 -1,48 -0,01 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 7.946,94 1.721,97 13.539,21 2.260,82 9.618,54 -0,28 +1,09 -2,45 -4,34 -0,30 / ALPE-JADRAN Četrtek, 12. februarja 2009 5 GLOSA Pismo rimskim srednješolcem Jo2e Pirjevec Dragi rimski srednješolci! Kljub temu, da sem v Kerali, na jugu indijskega podkontinenta, je do mene prišla novica o vašem »Potovanju v istrsko, reško in dalmatinsko kulturo«, ki bo potekalo med 12. in 15. februarjem. V priloženem programu berem, da vas bo 250, da bo z vami sam župan Gianni Alemanno v spremstvu 50 profesorjev, 30 časnikarjev, odbornika za šolstvo, občinskih funkcionarjev in predstavnikov Društva za reške študije. Cela ek-spedicija! »Potovanje ima izrazito kulturni značaj«, piše v istem sporočilu, »in je namenjeno mladim generacijam, da bodo skozi prizmo zgodovine italijanske vzhodne meje spoznali Evropo bodočnosti«. Ker ne dvomim, da mislijo organizatorji s tem obvezujočim namenom resno, sem prepričan, da boste med svojim izletom zvedeli marsikaj tudi o slovenski in hrvaški kulturi, ki sta prisotni v istrskem in vzhodnojadranskem prostoru. Kajti, če ne bo tako, bo vaše potovanje izzvenelo kaj malo evropsko, saj bo videti kot da oživljate staro tezo iredentistov in fašistov, da Slovani, naseljeni od Trsta do Boke Kotorske, nimajo kulture. Prepričan sem tudi, da boste na svoji prvi postaji v Redipugli slišali kaj o grozoti prve svetovne vojne, v katero je Italija stopila iz neprikritih imperialističnih ambicij, ne da bi bila ogrožena ali kakorkoli izzvana. V begunskem naselju na Pa-dričah, kjer se boste ustavili po obisku grobnice, vas bodo prav gotovo opozorili na dejstvo, da je rimska vlada v petdesetih letih izrabila odhod Italijanov iz Istre, zato da jih je naselila na slovenskem ozemlju in s tem ustvarila etnični most med mestom in Furlanijo. Na škodo seveda slovenskega prebivalstva, ki se je znašlo na svojih tleh v manjšini. Razmislek o tem dejstvu, vas bo mogoče prepričal, da »eksodus« ni bil samo italijanska tragedija. Ko boste nato nadaljevali pot k bazovskemu »šohtu«, vem, da vas bodo vaši vodniki spomnili na grozoto druge svetovne vojne in vas opozorili na fašistični režim, ki je zaznamoval zgodovino naših krajev v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je izkazal s svojo brutalno pro- tislovensko in protihrvaško raznarodovalno politiko. Povedali vam bodo, da je Italija spet prva napadla svojo vzhodno sosedo, tokrat Jugoslavijo, čeprav je ta ni ogrožala. Govorili bodo o zločinih, ki jih je zagrešila italijanska vojska na naših tleh in o tem, da po vojni demokratična rimska vlada, sloneča na idealih odporništva, nobenega vojnega zločinca ni izročila jugoslovanskim oblastem. Na »fojbi« vam bodo tudi pokazali spominski kamen in vas opozorili na dejstvo, da je relief brezna, ki je na njem upodobljen, s številom mrtvih, merjenih v kubičnih metrih, bolj izraz propagande kot zgodovinske resnice. Povedali vam bodo, da nekateri raziskovalci utemeljeno dvomijo, da bi iz druge svetovne vojne v »šohtu« sploh še kaj ostalo, glede na čistko,ki so jo v njem opravili Anglo-Američani v drugi polovici leta 1945. Ko boste že v Bazovici, boste gotovo stopili čez cesto, da se pred spomenikom Bidovca in tovarišev poklonite spominu prvih antifašističnih borcev v Evropi. Naslednji dan boste v gosteh italijanske skupnosti v Puli in na Reki. Vaši gostitelji vas bodo tam nedvomno opozorili na tragiko istrske zgodovine, kjer sta skozi stoletja ramo ob rami živela dva naroda, ne da bi se med sabo poznala. »Klobuki«, kakor bi rekel Niccolo' Tommaseo, niso imeli do "kap', oziroma do ščavov, nobenega spoštovanja, kar je poglavitni razlog za poboje fašistov v drugi svetovni vojni in italijanskega eksodusa po njej. Samo pomislite na travmo ljudi, ki so se znašli v državi, kjer so bili gospodarji včerajšnji hlapci, katerih jezika se niso nikoli potrudili naučiti. Zadnji dan vašega potovanja bo posvečen Trstu. Ko boste videli množico starcev na mestnih ulicah, boste morda razumeli, kolikšno ceho je mesto plačalo po letu 1918 s svojo priključitvijo Italiji. Ko se boste v nasprotju z istrsko dvoje-zičnostjo soočali s tržaško enojezičnostjo, boste gotovo razumeli, v kakšno slepo ulico je zašla lokalna družba. Ko boste postali pred Narodnim domom in se spomnili njegovega požiga leta 1920, boste razumeli, da s politiko »svetega egoizma«, kakršno so pridigali njegovi iredentistični in fašistični požigalci, ni mogoče graditi skupne evropske domovine. VREME OB KONCU TEDNA S severnimi tokovi postopno bolj mrzel zrak Darko Bradassi_ Zima letos nikakor noče popustiti. Kot kaže, bo februar še naprej, morda kar do konca meseca, vse prej kot pomladno obarvan. Nad nami se bo predvidoma za dalj časa zadrževal hladnejši severni zrak. Do nove zamenjave vremenske slike bo prišlo v prihodnjih dneh, pravzaprav se preobrat že danes postopno uresničuje. Azorski anticiklon se je nad zahodno Evropo začenjal vzpenjati proti skrajnemu severu. Nastala bo dolgotrajnejša anti-ciklonska blokada, ki bo po več tednih zopet zaustavila atlantske tokove nad zahodom, proti nam pa se bo iznad polarnih vzporednikov spuščal občutno hladnejši severni zrak. Kot kaže, bo predvsem v višinah morda dosegel naše kraje najhladnejši zrak v letošnji zimi. Na višini okrog 1500 metrov v prostem ozračju, ki je dober pokazatelj samostojne toplote zraka, ne da bi pri tem upoštevali zemeljska tla, se bo temperatura predvidoma spustila pod -10 stopinj Celzija. Za primerjavo naj zapišemo, da je včeraj opoldne radiosonda iz Campoformida pri Vidmu na tej višini namerila -1,5 stopinje Celzija, ničla pa je bila na višini malo nad 1100 metrov. Ozračje v višjih slojih se bo torej ohladilo za več kot 8 stopinj Celzija. Ohladitev se bo do nedelje iz dneva v dan stopnjevala, najbolj mrzel zrak bo nad nami ravno med soboto in ponedeljkom. Ob koncu tedna, ko bo predvidoma veter skoraj povsod ponehal, bomo tudi beležili najnižje temperature. Zlasti noči bodo mrzle, živosrebr-ni stolpec se bo tudi v nižinah in na Kraški planoti spustil občutno pod ledišče, ob morju pa se bo dotaknil ničle. Tudi čez dan ne bo ravno toplo, najvišje temperature se bodo povzpele le za kakšno stopinjo nad ničlo. Vremenska slika torej, kar se tiče mraza, zopet postaja bolj zimska, prevladovalo pa bo povečini precej jasno vreme. Več oblačnosti bo zaradi severnih do severovzhodnih tokov pred- vsem v vzhodni in osrednji Sloveniji. Omembe vrednih padavin pa ne pričakujemo. Če bi torej na kratko povzeli, se nam torej obeta mrzlo in precej sončno zimsko vreme. Mnoge tudi zanima, kako se bo vremenska evolucija nadaljevala v prihodnjem tednu, zlasti proti koncu, ko bo na vrsti pust. Zaenkrat razpolagamo le s projekcijami, saj je termin časovno še oddaljen, zato so spremembe vse prej kot nemogoče. Vendar, če bi nekako uokvirili glavne smernice, kaže, da bo v prihodnjem tednu prevladovalo razmeroma mrzlo vreme (sicer verjetno nekoliko toplejše kot v tem koncu tedna) in da se bo v drugi polovici tedna predvidoma nekoliko povečala možnost za morebitno poslabšanje. Natančnejši pa bomo lahko šele v prihodnjih dneh. Zaenkrat postaja vse bolj gotovo, da večjih otoplitev vsaj na srednji rok ne bo, morda tudi do konca meseca. Od današnjega dne pa do vključno nedelje bo pri nas prevladovalo delno jasno do zmerno oblačno vreme. Občasno bo pihala šibka do zmerna burja. Postopno bo hladneje. Predvsem v soboto in nedeljo pričakujemo zelo nizke nočne temperature. Živosrebrni stolpec se bo v nižinah in na Kraški planoti spustil pod -5 stopinj Celzija. Na sliki: temperature se bodo zlasti v višjih slojih ozračja spustile do 10 stopinj Celzija pod dolgoletno povprečje. nabrežina - Krstna predstavitev knjige, ki je izšla pri ZTT Danevov Belkanto ali sla po petju Adi Danev je napisal knjigo, ki je avtobiografija, zbirka anekdot, sinteza bistvenih etap v zgodovini vokalne glasbe in esej o vokalni tehniki NABREŽINA - »Mi ni vseeno, če je kvaliteta našega petja povprečna, če nimamo publike, če je ploskanje obredno, če se držimo zastarelih, či-talniških principov in ne pogledamo, kaj se dogaja za vogalom«. Tako je zborovodja in skladatelj Adi Danev utemeljil vzgib, ki ga je pred dvema letoma spodbudil, da se je lotil pisanja knjige o lastnih profesionalnih izkušnjah in o prvinah vokalne tehnike. Dolgoletni vodja opernega zbora gledališča La Fenice v Benetkah in zbora veronske Arene, ki je deloval na prestižnih odrih, kot je tisti gledališča Colon v Buenos Airesu in je sodeloval z najuglednejšimi osebnostmi operne scene v svetovnem merilu, po sijajni karieri ni odložil taktirko, ni se odpovedal dragoceni vlogi vokalnega »trenerja« in se zato že več let posveča ne samo profesionalnim solopevcem, ki prihajajo k njemu po nasvet, a tudi ljubiteljski zborovski stvarnosti rodnega kraja, ki je prav tako potrebna koristnih nasvetov in bodrenja. Uveljavljenega Adija so mnogi neposredno spoznali po vrnitvi v domače loge kot izrednega vokalista, poznavalca zgodovine operne glasbe, skladatelja, nenazadnje kot neverjetno zabavnega pripovedovalca anekdot iz zakulisja sijočega opernega sveta. Od dela v profesionalnem okviru do osnovnih težav ljubiteljskega zborovstva je bil prehod precej radikalen, toda zavest o bistveno različnih sposobnosti ni nikoli okrnila njegovega trdnega prepričanja, da ljubitelji vsekakor prevečkrat delujejo znatno pod svojimi realnimi sposobnostmi. Iz tega soočanja in razmišljanja je nastala knjiga, ki je hkrati avtobiografija, zbirka anek- Adi Danev je dokazal, da zna spretno uporabljati tudi pero kroma dot, sinteza bistvenih etap v zgodovini vokalne glasbe in esej o vokalni tehniki. Uvodno besedo je prispevala prof. Tatjana Rojc, pozdrav »zborniku na pot« pa predsednik ZSKD Marino Marsič. Na pol poti med strokovnim in razvedrilnim pristopom se tekst vije skozi tehnična poglavja, zgodbe in spomine, ki se v dostopni obliki dotaknejo najrazličnejših tem, od »starih mojstrov« pevske umetnosti do strašila sindikatov v gledališkem ambien-tu, od zamejskih posebnosti do dogodivščin s svetovnih odrov. O tem, da je glasbena stvarnost nestrpno pričakovala izid te knjige, je pričala v soboto nabito polna dvorana društva Igo Gruden v Nabrežini, kjer se je odvijala predstavitev. Mnogi, ki niso dobili sedeža, so vztrajno stali dve uri, da bi prisluhnili besedam priljubljenega mojstra, ki je kot vedno izpolnil pričakovanja z živahnim in duhovitim nastopom. V zanimivo vsebino knjige Bel-kanto ali sla po petju je verjela in investirala založba ZTT; urednica Martina Kafol je knjigi in njenemu avtorju v pozdrav izrazila iskreno, tudi osebno zadovoljstvo, da je lahko pri zahtevnem in poglobljenem delu sodelovala s tako zanimivo osebnostjo. Tudi Janko Ban je v svojih uvodnih besedah prepletal biografske podatke s pohvalami in izrazi spoštovanja do umetnika, ki je tokrat dokazal, da »vihti s pe- resom tako suvereno kot s taktirko«. Strukturo knjige je z glasbeno prispodobo označil kot temo z variacijami, saj avtor obravnava obširno temo pevske kulture iz mnogih zornih kotov, nenazadnje s poglavjem o »zamejstvu«, s portretom prijatelja, tenorista Carla Cossutte in z nesuho-parnim življenjepisom. Grafično oblikovanje knjige je bilo zaupano Vesni Benedetič, fotografije in perorisbe pa izhajajo iz osebnega arhiva maestra, ki že dolgo let goji tudi ilustratorsko žilico. Adi Danev je postregel zbranim s svojimi že legendarnimi, z igralskim smislom podanimi anekdotami, obenem se je z zadovoljstvom zahvalil vsem, ki so omogočili izid knjige. Avtor je ob koncu ponudil tudi navodila za uporabo: »Nihče se ni naučil petja iz knjige, branje pa lahko nudi informacije, ki služijo praktični rešitvi določenih problemov.« Predstavitev knjige jedruštvo Igo Gruden način izkoristilo za praznovanje dneva slovenske kulture v znamenju glasbene in predvsem priljubljene pevske umetnosti, katere smo, če upoštevamo najbolj žlahten pomen besede, posebno potrebni. Pogovoru z avtorjem je zato sledil koncertni dodatek z izvedbami treh zborov, ki so na različne načine, neposredno sodelovali z Danevom. Peli so namreč mešani zbor Igo Gruden (vodi Mikela Šimac), katerega je bil zborovodja v pestrem, petletnem obdobju, dekliški zbor Kraški slavček (vodi Mirko Ferlan), za katerega je napisal pesem Uspavank« in Mladinski zbor Trst (vodi Aleksandra Pertot), ki je s krstnimi izvedbami raznih skladb postal živ dokaz učinkovitosti njegovega zborovskega pisanja. Knjiga bo po slovesnem in prazničnem krstu začela svojo pot. Pri pro-moviranju publikacije, ki je po prikupnem pripovedovanju in raznolikosti vsebin primerna tako za strokovne kot za nestrokovne bralce, bo sodelovala tudi Zveza slovenskih kulturnih društev, ki bo ob raznih pri-liožnostih namenila svojim članom in prijateljem to bodrilo k rasti in izboljšanju. Knjiga je opremljena tudi z dvd-jem Danevove kantate po besedilu Aleksija Pregarca Razpršeno cvetje, ki jo je slovenski program Deželnega sedeža RAI posnel leta 2005 ob dnevu kulture. Rossana Paliaga 6 Četrtek, 12. februarja 2009 ITALIJA / primer englaro - Po obdukciji videmski javni tožilec izdal dovoljenje za pokop Danes ali jutri Eluanin pogreb Senat razpravlja o biološki oporoki Drevi shod Demokratske stranke v obrambo ustave - Berlusconi zanikal spor z Napolitanom VIDEM, RIM - Eluana Englaro, ki je bila 17 let v vegetativnem stanju, je v ponedeljek umrla zaradi zastoja srca, kar je bila posledica dehidracije, je pokazala obdukcija. Kot so sporočili iz videmske bolnišnice Santa Maria della Misericordia, kjer so obdukcijo izvedli, bi smrt »lahko sledila prekinitvi umetnega hranjenja bolnice«, ki jo je julija lani odredilo milansko prizivno sodišče. Ugotovitve zdravnikov je potrdilo tudi videmsko tožilstvo, ki je obdukcijo odredilo. Kot je dejal tržaški generalni tožilec Beniamino Deidda, so zdravniki v primeru Englaro ravnali v skladu s predvidenim postopkom. Videmski javni tožilec Antonio Biancardi je takoj zatem izdal dovoljenje za Eluanin pokop. Pogreb bo po vsej verjetnosti danes ali najpozneje jutri. V nasprotju s tem, kar je bilo prvotno predvideno, trupla ne bodo kremirali. Pogreb bo z verskim obredom v cerkvi v Paluzzi v Karniji, od koder prihajajo Englarovi, slovesnosti pa se ne bosta udeležila starša Beppino in Saturna. »Pustite me, da žalujem v samoti,« je dejal potrti oče. V cerkvi bosta Eluani govorila v slovo nekdanji prijateljici, pokopali pa jo bodo na pokopališču v San Danieleju. Medtem se v senatni komisiji za zdravstvo začenja razprava o zakonskem predlogu za uvedbo t. i. biološke oporoke, ki naj bi v bodoče urejala primere, kot je bil Eluanin. Razprava je težavna, saj je razdalja med izraženimi stališči zelo velika, tako da ne bo preprosto odobriti zakona v nekaj tednih, kot je bilo sklenjeno. Na politični ravni pa še vedno odmeva spor, ki je nastal med vlado in predsednikom republike ob primeru Englaro. Demokratska stranka bo priredila danes ob 18. uri na Trgu Santi Apostoli v Rimu javni shod v obrambo ustave in proti napadom na predsednika republike. Na njej bo govoril nekdanji državni poglavar Oscar Luigi Scalfaro. Včeraj se je nepričakovano oglasil v obrambo ustave in predsednika republike vodja Severne lige Umberto Bossi. »Predsednik republike je garant ustavnega reda in prav je, da se postavlja po robu vladi, kadar prekomerno sega po zakonskih odlokih,« je dejal. Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini pa je pozval vladno večino in opozicijo k skupnemu naporu za izvedbo reform, ki jih država potrebuje. Oglasil se je naposled še premier Silvio Berlusconi, ki je zanikal, da bi nastale težave med njim in Finijem ali pa med njim in Napolitanom. »To pravijo časopisi, ki kot ponavadi postavljajo resnico na glavo,« je dejal. Eluanin pogreb bo v Paluzzi v Karniji, rojstnem kraju očeta Beppina Englara ansa zakonski osnutek Višji sodni svet zavrnil vladno reformo o prisluškovanjih RIM - Pristojna šesta komisija Višjega sodnega sveta je izrazila negativno mnenje o zakonskem osnutku, ki ga je pripravila vlada za omejitev prisluškovanj. Po mnenju komisije zakonski osnutek predvideva preveč omejitev, kar naj bi »hudo ogrozilo preiskovalne dejavnosti na posebno občutljivih področjih«. Komisija je odobrila to stališče praktično soglasno, saj ga je pet komisarjev izrecno podprlo, eden pa se je pri glasovanju vzdržal. To je bil predstavnik parlamenta v komisiji, in sicer pripadnik Sredinske demokratične unije (UDC) Ugo Bergamo. O zadevi se bo dokončno izrekel Višji sodni svet na plenarnem zasedanju predvidoma prihodnji teden. Vladni zakonski osnutek določa, da bi prisluškovanja smela trajati največ dva meseca in da bi jih smeli uporabljati le v preiskavah kaznivih dejanj, za katere je predvidenih najmanj 5 let zapora, razen če ne gre za mafijske, teroristične in podobne zločine. Poleg tega naj bi jih smeli uporabljati le v primeru »hudega suma odgovornosti«, in ne »suma prekrška«, kot je veljalo doslej. Skratka, poleg časovnih omejitev naj bi za prisluškovanja veljale tudi dokaj stroge omejitve glede ljudi, katerem bi smeli prisluškovati. Kot znano, so tudi stranke opozicije mnenja, da gre za pretirane omejitve. Predsednik računskega sodišča Tullio Lazzaro (levo) s predsednikom republike Giorgiom Napolitanom ansa RIM - V rimski Razstavni palači (Palazzo delle Esposizioni) bo od danes na ogled razstava v čast 200-letnice rojstva znanega naravoslovca Charlesa Darwina. Postavitev z naslovom Darwin 1809-2009 bo posvečena Darwinovim življenjskim prigodam in njegovemu raziskovalnemu delu. Razstava je namenjena vsem generacijam obiskovalcev, ki jih zanima znani teoretik evolucije. Pripravili so jo Niles Eldredge, Ian Tattersall in Telmo Pievani, na ogled pa bo do 3. maja. Po Rimu bo gostovala še v Milanu in Bariju. Angleški naravoslovec Charles Darwin velja za začetnika teorije evolucije, ki temelji na naravnem izboru najmočnejših predstavnikov določene vrste. Po tem nauku se ohranijo le najsposobnejši predstavniki vrste, ki se razvijajo dalje. Svoje glavno delo O izvoru vrst, s katero je utemeljil svoj nauk, ki se je uveljavil kljub odporu cerkvenih krogov, je objavil leta 1859. (STA) javna uprava - Poročilo računskega sodišča Preveč korupcije Ta vpliva na cene zakupov in škodi javni upravi - Neprimeren in neučinkovit nadzor RIM - V javni upravi je preveč korupcije, podkupnine vplivajo na cene zakupov in škodijo ugledu uprave, poleg tega ni primernega nadzora. To je ugotovitev italijanskega računskega sodišča, ki je zaobjeto v poročilih za leto 2008, ki sta ju včeraj ob odprtju sodnega leta v Rimu prebrala predsednik sodišča Tullio Lazzaro in glavni tožilec Furio Pasqualucci ob prisotnosti predsednika republike Giorgia Napolitana in ostalih visokih predstavnikov države. Iz poročil izhaja, da je bilo prijav računskemu dvoru zaradi korupcije, slabega upravljanja in potrate za milijardo in 700.000 evrov škode, medtem ko je prišlo do 561 prvostopenjskih obsodb, kar 77 pa je bilo obsodb zaradi oškodovanja države. Pojavi podkupovanja in izsiljevanja vplivajo na cene zakupov ter škodijo ugledu javne uprave, ugotavljata Lazzaro in Pasqualuc-ci. Gre predvsem za goljufije na področjih zdravstva, ravnanja z odpadki in koriščenja evropskih sredstev, pa tudi za nikoli dokončane gradnje in nepremišljena uporaba finančnih derivatov. Med najbolj ekla-tantnimi primeri so škandal v zvezi z vprašanjem odpadkov v Kampaniji, za katerega so tamkajšnji računski sodniki izdali kazni za skupno 650.000 evrov, dalje afera, ki je prizadela italijanski nogomet (t.i. Cal-ciopoli), v okviru katere računsko sodišče Lacija zahteva od nekaterih funkcionarjev klubov, sodnikov in novinarjev plačilo odškodnine v višini preko milijona evrov. Na področju zdravstva pa je odmevala afera o t.i. »kliniki grozot« iz Milana, za katero je tožilstvo računskega sodišča Lombardije zahtevalo odškodnino v višini preko osmih milijonov evrov štirinajstim osebam, ki jih bremeni obtožba, da so izvajali za bolnike škodljive posege, da bi od države dosegli kritje stroškov. Drugi primeri obravnavajo zakupe za gradnjo cest, šol in zaporov, ki so jih zaradi podkupnin in prekomernega fakturiranja izvedli pozno in slabo ali pa jih niso nikoli izvedli, pri čemer znaša ugotovljena škoda kar 831 milijonov evrov. Dalje gre tu še za goljufije na področjih koriščenja evropskih sredstev (npr. prekoračitev mlečnih kvot), uporabe finančnih derivatov in zunanjih konzulenc. K marsičemu je pripomogel tudi neprimeren in neučinkovit notranji in zunanji nadzor, ugotavljata Lazzaro in Pasqua-lucci, zato ga je potrebno okrepiti. Dalje so potrebna določila za racionalizacijo stroškov za zdravstvo in ukrepi za njihovo omejevanje. Nedokončana javna dela pa predstavljajo zelo hudo potrato javnega denarja in najbolj zgovorno pričajo o neučinkovitosti javne uprave. znanost - Ob 200-letnici rojstva teoretika evolucije Življenjske prigode Charlesa Darwina na razstavi v Rimu V Rimu zažgali podjetnika RIM - Antonio Landolfi, 42-letni podjetnik iz Neaplja, se od včeraj v bolnišnici bori za življenje, saj ima opekline na 90% telesa. Včeraj nekaj pred 2. uro zjutraj naj bi ga neznanci v vzhodnem rimskem predmestju polili z vnetljivo tekočino, ga zažgali in zbežali. Podjetniku sta priskočila na pomoč stražarja podzemne železnice, rešilec ga je odpeljal v neko rimsko bolnišnico, helikopter pa nato še v oddelek za velike opekline v neapeljski bolnišnici Cardarelli. Po mnenju zdravnikov je na robu preživetja. Landolfi je pod učinkom pomirjeval zatrdil, da so ga napadli štirje ljudi, preiskovalci pa kljub temu ne izključujejo možnosti poskusa samomora. Odkrili so, da ima podjetnik veliko dolgov. Rop v banki z Berlusconijevo in Dell'Utrijevo masko TURIN - Skušala sta oropati banko, pri tem pa sta si nadela maski z obrazoma Silvia Berlusconija in Marcella Dell'Utrija. Brata Matteo in Michele Manganaro (46 in 45 let) sta včeraj prišla neposredno iz Ca-tanie in skušala oropati podružnico banke Unicredit v neobičajni preobleki. Toda neki uslužbenki je med ropom uspelo sprožiti alarm in so zlikovca tako aretirali karabi-njerji, ki so nanju čakali pred stranskim vhodom v banko. Brata sta imela pri sebi 70 tisoč evrov, ki sta jih komaj »dvignila« v banki, zdaj pa sedita v zaporu. Zakon 40 je ovira RIM - Nosečnost z umetnim oplojevanjem je v Italiji vse bolj zapletena zadeva. Zakon 40, ki dobrih pet let ureja to delikatno področje, postavlja preveč omejitev: tako vsaj poudarja skoraj 80 odstotkov parov, ki so sodelovali pri anketi ustanove Censis. Po njihovem mnenju je zakon preveč pozoren do etičnih vidikov umetnega oplojevanja, premalo pa skrbi za zdravje žensk. Neplodnost je problem, s katerim se danes sooča vsak peti par v plodnem obdobju življenja. Tisti z nižjo stopnjo izobrazbe uporabijo običajno veliko več časa preden se obrnejo na specialiste. Vsak tretji par o težavah pri oploditvi ne spregovori z nikomer: 87 odstotkov vprašanih to stanje doživlja zelo nelagodno. Kljub temu pa ostajajo polni upanja: 70 odstotkov jih verjame, da bo prej ali slej dobilo otroka. 259 Petek, 13. februarja 2009 ALPE-JADRAN / Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it dan slovenske kulture - V torek v tržaškem Kulturnem domu Srčna kultura kot protiutež današnji materialni obsedenosti Tako je pozval osrednji govornik Ivo Cotič - Bogat spored glasbe in besede ob 100-letnici Glasbene matice Številno občinstvo je prisluhnilo govorniku Ivu Cotiču, pevkam in pevcem zbora Jacobus Gallus ter številnim glasbenikom kroma Moje življenje je moje, slovensko, evropsko in večno, je nekoč zapisal Srečko Kosovel: pomenljivo sporočilo je v torek zvečer zapečatilo osrednjo proslavo ob dnevu slovenske kulture, ki se je po čedajski premieri in pred današnjo goriško etapo ustavila tudi v Slovenskem stalnem gledališču. In v tržaški Kulturni dom privabila veliko obiskovalcev, med katerimi so bili odlično zastopani tudi mladi. Kosovel in glasba sta bila vezni niti proslave, ki sta jo krovni organizaciji SKGZ in SSO poklonili Slovencem v Italiji: ob Prešernovem prazniku, a predvsem ob stoti obletnici Glasbene matice. Zato je bilo vezno besedilo, ki ga je napisala Tatjana Rojc, podajala pa igralca Maja Gal Štromar in Danijel Malalan, osredotočeno na zgodovino naše osrednje glasbene ustanove: od pouka in koncertov v Narodnem domu, individualnega pouka po stanovanjih in gostilnah med fašizmom, razpusta (da bi tako rešili pred zaplembo edini klavir) do ponovnega povojnega zagona, prvih podružnic (v Na-brežini in Borštu), koncertne dejavnosti, prvih diplomantov ...in tistega neuresničenega 15. člena zaščitnega zakona, ki predvideva ustanovitev slovenske sekcije tržaškega konservatorija Tartini. Besede so se v prijetnem sosledju, ki si ga je zamislil režiser Gregor Geč, prepletale z glasbo: s petjem mešanega zbora Jacobus Gallus (dirigent Marko Sancin), harfo Tadeje Kralj, kitaro Marka Ferija, godali Žarka Hrvatiča, Stefana Ioba, Bogomira Petrača in Petra Fi-lipčiča, predvsem pa s harmonikami Aleksandra Ipavca, ki je za to priložnost napisal nekaj novih skladb, Manuela Fighelija, Martine Rossi in mladih članov harmoni-karskega orkestra GM iz Špetra. Odgovornost, kako bodo čez nekaj desetletij častili Franceta Prešerna, nosi vsakdo izmed nas, je v svojem nagovoru opozoril Ivo Cotič. Poslanstvo navadnih ljudi je v posredovanju srčne kulture, edine pro-tiuteži materialni obsedenosti današnjega časa. Bližnjim in mlajšim posredujmo torej ljudsko izročilo, navade, ljubezen do domače zemlje. Predvsem pa ljubezen in spoštovanje do slovenskega jezika, zaradi česar sta Prešeren in njegovo vztrajno pisanje v slovenščini lahko še danes zgled. Tistega jezika, ki ga žal ne uporabljamo vsakič, ko bi lahko, saj je zavlačevanje s priznavanjem pravic slovenski manjšini očitno že doseglo svoj namen ... (pd) £Primorski ~ dnevnik Gabrovec: V šolah naj obravnavajo poročilo mešane komisije Deželni odbor naj v prihodnjem šolskem letu spodbudi šole, naj obravnavajo poročilo mešane komisije italijanskih in slovenskih zgodovinarjev. Tako se glasi predlog deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca. »Fur-lanija-Julijska krajina je bila osrednje prizorišče vojnih spopadov prejšnjega stoletja, zato bi morala prav ta dežela začeti premoščati »zgodovinski primanjkljaj«, o katerem so govorili razni predstavniki državne politike,« predlaga deželni svetnik. Poročilo, ki proučuje slovensko-ita-lijanske odnose med letoma 1880 in 1956, je bilo po sedemletnem delu objavljeno 25. julija 2000, pobudo za študijo pa sta dali slovenska in italijanska vlada. Slovenska vlada je poročilo nato tudi uradno objavila, italijanska pa ne. Projekti za vključevanje tujih priseljencev Tržaška prefektura sporoča, da bo 11. marca potekel rok za vložitev prošenj za razpis, ki dodeljuje sredstva projektom za vključevanje tujih priseljencev v našo družbo. Sredstva ponuja Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav, prošnje pa je treba nasloviti na italijansko notranje ministrstvo (več informacij na spletni strani www.inter-no.it). Sredstva znašajo v izkupičku 7,8 milijona evrov. Evropski projekti morajo obravnavati vsaj eno izmed sledečih področij: spodbujanje jezikovnega, kulturnega in državljanskega izobraževanja ter vključevanja tujcev v krajevno stvarnost; spodbujanje poklicnega izobraževanja in spoznavanja krajevnega delovnega trga; mladinski projekti; pobude za družbeno vključevanje; pobude za kulturno posredovanje. Svetovni pohod za mir novembra v Trstu Tržaški pokrajinski odbornik za mir in zakonitost Dennis Visioli je včeraj sprejel v palači Galatti glasnika svetovnega pohoda za mir in nena-silje Giorgia Schultzeja. Pohodniki bodo prehodili cel Balkanski polotok in se ustavili v Trstu na začetku novembra. Visioli je podprl pobudo in potrdil, da je nenasilje za pokrajinsko upravo ena vodilnih vrednot. kavarna san marco - Tržaška univerza prireja serijo srečanj za mlade Tokrat o jezikih in identitetah Gostje prvega srečanja so bili Emidio Sussi, Suzana Pertot in Bojan Brezigar - Podali so pregledno sociološko, psihološko in zgodovinsko analizo družbenih odnosov V kavarni San Marco se je v torek začel niz srečanj, ki jih prireja tržaška univerza. Gre za sklop predavanj namenjenih predvsem mladim, ki bi nudila priložnost za razmislek o raznih družbenih temah, o ustavi in njenih vrednotah na primer, o volilni pravici ali o različnih identitetah. Ravno te teme oziroma točneje teme jezikov in identitet so se lotili gostje, docent na tržaški univerzi in nekdanji ravnatelj Slorija Emidij Sussi, psihologinja Suzana Pertot in bivši direktor Primorskega dnevnika ter ekspert evropskih manjšin Bojan Brezigar, ki jih je uvedla prirediteljica profesorica Patrizia Tabossi. Prvi se je oglasil profesor Sussi, ki se je predstavil galaksijo »ethnosa« in njegovih treh glavnih elementov, se pravi etnične skupnosti, družbe in njenih posameznikov. Elemente je nato razstavil na faktorje, tako je za skupnost treba upoštevati kulturne sestavine (jezik, navade, družbene norme, sisteme vrednot ...), prostor, v katerem živi, število njenih pripadnikov in pa njeno organiziranost (po- litične, gospodarske in kulturne inštitu-cije, šolski sistem, mediji in združenja). V etno-jezikovnih skupnostih gre upoštevati predvsem tri poglavitne in neločljive elemente, to so številčnost, organiziranost in pa občutek pripadnosti. Pri analizi pojma družbe je predočil tri glavne akterje - širšo družbo, manjšino v njej in pa rodno domovino pripadnikov manjšine ter se pri tem navezal na nekatere tipologije odnosov v skupnosti (asimilacijo, integracijo, etnično stratifikacijo, izobčenje). Kot zadnjega se je lotil aspekta posameznikov oziroma psihosocialnih perspektiv. V svojem posegu se je Pertotova posvetila večjezični družbi in se poglobila v njihove različne jezikovne identitete. S pomočjo primerov je prikazala jezikovne izzive v mešanih zakonih, v življenju v večinskem okolju in v postmoderni družbi, ki predpostavlja vse bolj hibridne oblike identitete. Zaustavila se je pri fizični in socialni mobilnosti današnje družbe, ki predvideva večje spajanje in mešanje med kulturami in identifikacijami. Brezigar pa je segel nekoliko dlje v zgodovino: od Augsburškega verskega miru oz. načela »cuius regio - eius reli-gio,« mimo francoske revolucije in Dunajskega kongresa, ki je zarisal novo evropsko podobo, pa do prve svetovne vojne oziroma sodobnega principa nacionalne države, v kateri manjšine nimajo nobenega mesta. Pravzaprav se stanje ni spremenilo niti po drugi svetovni vojni, saj so bile manjšine trn v peti vse, dokler se v osemdesetih letih ni pojavilo vprašanje oz. uveljavljanje angleškega jezika kot jezika sporazumevanja; to pa je spodbudilo evropsko kulturo, ki pa ni nič drugega kot kultura različnosti, kultura različnih jezikov in skupnosti. Dodaten korak v to smer je predstavljal padec Berlinskega zidu in posledičen ukrep, ki je zaščitil jezikovne manjšine. Po plodnih devetdesetih letih je okrog leta 2002 evropski svet določil, da so vsi evropski jeziki enakovredni. Veliko zanimivega je prišlo na dan, škoda pa, da je bilo občinstvo izredno skromno, da o prisotnosti mladih sploh ne govorimo ... (sas) Udeleženci prvega srečanja v kavarni San Marco kroma 8 Četrtek, 12. februarja 2009 TRST / devin-nabrežina - Župan Giorgio Ret med občinskim svetom umaknil sklep Medobčinska konvencija občina trst Predstavili občinski Aster (skoraj gotovo) propadla proračun Premolin: Možno je, da zadoščajo 4 občine - Nesladek: Upam, da to ni političen veto 2009 »Občina Devin-Nabrežina mora prevzeti vso odgovornost, da je medobčinska konvencija Aster propadla.« Tako je zgoni-ški župan Mirko Sardoč včeraj popoldne ocenil odločitev devinsko-nabrežinskega župana Giorgia Reta, da ustrezni sklep, ki ga je bil sam vložil na dnevni red, umakne iz razprave v občinskem svetu. Umik postavke o ustanovitvi Asterja je obžaloval tudi miljski župan Nerio Nesladek in izrazil upanje, da se ni za tem v resnici skrival političen veto. Da je bil po vsej verjetnosti izgubljen zadnji vlak, je ožigosala dolinska županja Fulvia Pre-molin, ki pa je obenem povedala, da »je možno, da so za ustanovitev Asterja na Tržaškem dovolj štiri občine«. To bo treba še preveriti. Občine Dolina, Milje (ki je nosilka projekta) in Repentabor oz. tamkajšnji občinski sveti so namreč že sprejeli sklepe o ustanovitvi Asterja. O tem so se v preteklosti dogovorili in v ta namen več mesecev delali vsi župani okoliških občin. Včeraj bi morala sklep sprejeti devinsko-nabrežinska skupščina, medtem ko bo zgoniški občinski svet o tem razpravljal danes. Toda na nabrežin-skem županstvu se je včeraj popoldne nekaj zataknilo. Skupščina je začela zasedati že ob 9.30, seja pa se je zavlekla do skoraj 16.30. Na dnevnem redu je bilo mnogo točk, glavni postavki pa sta bili prodaja nekaterih občinskih stavb ter odobritev proračuna za finančno leto 2009 in večletnega proračuna za obdobje 2009-2011. Točki sta bili tesno povezani, ker predstavlja prodaja imovine pomemben del letošnjega proračuna, pa tudi prihodkov v prihodnjih letih. Občina bo namreč prodala bivšo kasarno finančne straže v Mavhinjah (prihodek pol milijona evrov), dve skladišči v Ribiškem naselju in stavbo stare šole na na-brežinskem trgu (530.000 evrov). Opozicija je obsodila dejstvo, da bodo namesto kasarne zrasli stanovanja ali vrstne hiše, pod vprašajem pa ostaja usoda poslopja stare šole. Zadnji sklep je zadeval sodelovanje v Asterju in ga je, kot rečeno, vložil sam Ret. Kot nam je povedal načelnik svetniške skupine Skupaj-Insieme Massimo Veronese, je opozicija uvodoma izjavila, da bo glasovala za sodelovanje v Asterju. Po nekaterih pomislekih desnosredinskih svetnikov je svetnik NZ Gianpietro Colecchia zahteval prekinitev. Sledil je sestanek večine, levosredinski svetniki pa so morali ostati pred vrati (to nam je potrdil tudi načelnik skupine SKP Adriano Ferfolja). Ob povratku v sejno dvorano je večina skušala prepričati opozicijo, da je preveč problemov. Opozicija je potrdila, da namerava vseeno glasovati za ustanovitev Asterja. Župan Ret, je dejal Veronese, je nato umaknil sklep, rekoč da si prevzame vso odgovornost. Reta smo zato vprašali, zakaj je to storil, župan pa je podal drugačno verzijo. Povedal nam je, da bi sam glasoval za sklep, da pa so vsi svetniki - tudi opozicije -imeli pomisleke, »sam pa jih ne morem prisiliti«. Vsi načelniki skupin so ga zato prosili, naj umakne sklep, je dejal Ret. Veronese nam je kasneje izjavil, da to sploh ne drži. Za mnenje smo nato vprašali Sardo-ča, Premolinovo in Nesladka. Prvi je poudaril, da »je propadel ves ustroj« in da mora devinsko-nabrežinska občinska uprava prevzeti vso odgovornost. Osnovna listina Asterja je bila morda potrebna kakšnega popravka, je dodal, a to v drugi fazi, ko bi sklenili operativne konvencije. Premolinova je naglasila, da je Ret vselej soglašal s projektom in so bili zato vsi župani prepričani v ustanovitev Asterja. »Škoda je, da ne moremo izvajati načrta, na katerega smo vsi župani pristali: zato me Retova odločitev prav preseneča,« je menila županja. Ta namerava zdaj preveriti, ali je mogoče ustanoviti Aster med Miljami, Dolino, Repentabrom in Zgonikom. Za Nesladka je bilo to kot strela z jasnega. Prvič, ker ga Ret o tem ni obvestil, in drugič, ker to postavlja v dvom že uveljavljen način skupnega delovanja. Aster je bil velik korak naprej za »stranko županov«, katere namen je bilo delovati v skupno korist ne glede na politično barvo. »Upam, da to ni političen veto,« je odločno poudaril Nesladek, ker je to drugače hud poraz za vse dosedanje napore, ki so bili v duhu sodelovanja. Aljoša Gašperlin medja vas - Prvo javno srečanje Devin-Nabrežina: leva sredina oblikovala koordinacijski odbor Devinsko-nabrežinska leva sredina skuša skupaj reševati upravna vprašanja, ki se pojavljajo na območju te občine. V ta namen so upravitelji iz te občine, ki sedijo v deželnem, pokrajinskem in občinskem svetu ustanovili koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo zastopniki Demokratske stranke, Stranke komunistične prenove, Slovenske skupnosti in zelenih. Koordinacijski odbor je svojo prvo javno pobudo izvedel v Medji vasi, kjer je prisluhnil problemom in odprtim vprašanjem, s katerimi se sooča vaška skupnost. V prihodnjih dneh bodo zastopniki leve sredine, ki je v opoziciji v deželnem in občinskem svetu, na pokrajini pa je v večini, obiskali še druge vasi devinsko-na- brežinske občine. Srečanja z vaščani Medje vasi so se udeležili deželni svetnik Igor Gabrovec, pokrajinski svetnici Ma-riza Škerk in Elena Legiša ter občinski svetniki Massimo Veronese, Edvin Forčič, Adriano Ferfolja in Maurizio Rozza. Navzoč je bil tudi pokrajinski odbornik Mauro Tom- V tržaškem občinskem svetu se je sinoči začela obravnava občinskega proračuna za leto 2009. Finančni dokument je predstavil odbornik za finance Giovanni Battista Ravida, zatem je bila seja prekinjena. Prava razprava s posegi posameznih svetnikov se bo začela na ponedeljkovi seji. Pred predstavitvijo proračuna je mestna skupščina soglasno odobrila sklep, po katerem so bili izvzeti plačila dodatka na davek Irpef družine in posamezniki z osebnim dohodkom nižjim od 7.500 evrov. Ukrep je pravičen, saj je bilo res čudno, da so doslej plačevali dodatek k davku Irpef tudi tisti občani, ki so bili, zaradi prenizkih osebnih dohodkov oproščeni plačevanja davkov. Na začetku seje se je župan Roberto Dipiazza najprej spomnil gospe Amalie Valencich, mame občinskega svetnika UDC Edoarda Sasca, nato pa še Eluane Englaro. Dipiazza je nato poročal o slovesnosti ob letošnjem dnevu spominjanja, v okviru katerih je bila tudi tržaška občina deležna priznanja. Dneva spominjanja na eksodus Istranov in fojbe se je spomnila tudi na-čelnica svetniške skupine Nacionalnega zavezništva Angela Brandi, ki se je med drugim obregnila tudi ob predsednika republike Napolitana, ki »je bil v preteklosti sokriv za namerni molk o tragediji fojb« (zaradi česar je načelnik Demokratske stranke Fabio Omero zahteval, naj občinski organi preverijo ali je morebiti s tem žalila predsednika republike). Po njenem posegu je občinski svet z minuto tišine stoje počastil spomin na istrsko tragedijo. Počastitev je bila enotna, vstali so vsi v dvorani prisotni svetniki. Septembra lani je bilo s počastitvijo žrtev fašističnih rasnih zakonov drugače: takrat Brandijeva in njeni somišljeniki Nacionalnega zavezništva niso vstali. M.K. škedenj, sv. ana, čarbola, sv. sergij - Rajonski svet o občinskem proračunu Šola in kanalizacija bosta še čakali Svetnik SSk Sergij Petaros opozoril na neizpolnjena javna dela, med katerimi je tudi obnova poslopja osvnove šole Marice Gregorič-Stepančič Pisalo se je leto 1998, ko je rajonski svet za Škedenj, Sv. Ano, Čarbolo in Sv. Sergij izglasoval resolucijo, s katero je pozval mestno upravo, naj se vendarle loti ureditve kanalizacije na območju Rio Primario in Rio Corgnoleto. Nekaj mesecev kasneje je vodja službe za ozemlje in premoženje inž. Enrico Cortese zagotovil, da bo poseg vključen v načrt javnih del. To se je res zgodilo leta 2001, odtlej pa je bilo delo vedno preloženo na kasnejši datum. Tudi v letošnjem načrtu javnih del je obveljal zamik. Na ta in na druga nerešena vprašanja je opozoril rajonski svetnik Slovenske skupnosti Sergij Petaros na zadnji seji rajonskega sveta, na kateri je odbornik za finance Giovanni Battista Ra-vida predstavil letošnji občinski prora- Desno: konec meseca bo preteklo osem let od požiga šolskega poslopja v Ul. Fianona pri Sv. Ani; levo: rajonski svetnik Sergij Petaros kroma čun. Petaros si je debeli sveženj dokumentov podrobno pregledal, ugotovil, da je bila tudi obnova pred osmimi leti požganega poslopja osnovne šole Marice Gregorič-Stepančič pri Sv. Ani znova preložena, in tudi spoznal, da bi z malce drugačno razporeditvijo sredstev lahko opravili marsikatero prepo-trebno delo na rajonskem območju. Omenil je nekaj primerov. Novo pokopališče za male živali bo stalo skoraj 3 milijone evrov. Ali je res potrebno? Mar ne bi s tem denarjem bolj smotrno uredili pokopališča v predmestjih in na po- deželju, je vprašal odbornika. Iz petih »vprašljivih« postavk (ob pokopališču za male živali še sklad za kritje napak občinskega osebja, sklad za cvetje za mestne trge, sklad za tuje poklicne posege in ponovna prenova leta 1998 obnovljenega Trga Liberta pred železniško postajo) bi lahko izcimili čedne štiri milijone evrov, ki bi jih lahko uporabili za ureditev ulic in pločnikov, za kanalizacijo v omenjenih Rio Corgnoleto in Rio Primario, pa še za obnovo šolskih poslopij bi kaj ostalo. Petaros se je tudi obregnil ob »zaposlovanje pogorelih po- litičnih predstavnikov v javne službe ali v podjetja, pri katerih imajo večinski delež javne krajevne ustanove« ter pri tem izrecno omenil primer družbe Esatto. Rajonski svet je kljub njegovim povsem utemeljenim kritikam in kritikam, ki so jih iznesli še drugi predstavniki le-vosredinske opozicije, izdal pozitivno mnenje o občinskem proračunu. Ob tem pa velja omeniti, da je proti finančnemu dokumentu ob svetnikih leve sredine glasoval tudi predstavnik For-ze Italia Giovanni Castello. M.K. / TRST Četrtek, 12. februarja 2009 9 šolstvo - Marko Jarc vodi Didaktično ravnateljstvo Nabrežina »Skušali bomo narediti vse, da ohranimo raven ponudbe« Letos računajo na rahlo zvišanje števila vpisov - Močna povezava s teritorijem - Z večstopenjsko šolo bi pridobili Vpisovanje za prihodnje šolsko leto poteka tudi na Didaktičnem ravnateljstvu Nabrežina. Tudi tu, podobno kot drugod, starši povprašujejo po novostih spričo vladnih sprememb na področju šolstva. O tem in o drugih vprašanjih smo se pogovorili z ravnateljem Markom Jarcem, ki med drugim poudarja pomen povezave med šolo in teritorijem, pozitivno pa gleda tudi na možnost uvajanja večstopenjskih šol. Kakšno je zanimanje staršev? Kaj jim pravite? Zanimanje je veliko, ker je normativ precej zapleten in kot so že v raznih intervjujih razložili moji kolegi, je več opcij. Na zadnjem sestanku je prišlo tudi ven, da prva opcija 24 ur tedensko ne pride v po-štev, v kolikor naj ne bi odgovarjala minimalnim parametrom ur, ki so predvideni na podlagi reforme Moratti. Če bodo želeli iti v to smer, bo nujna sprememba normativa. Zanimanje je veliko, ker staršem skušamo nuditi čim več. V Saležu, Zgoni-ku in Šempolaju imamo celodnevne šole, v Nabrežini in Devinu pa smo imeli podaljške, tako da smo staršem nudili čim več opcij. Naš cilj je, da ostanemo kvalitetni. Mi smo se v zbornih organih dogovarjali in razmišljali o vseh variantah, računamo tudi na sodelovanje staršev, ki so nam ob strani že več let, in bomo skušali narediti vse, da ohranimo raven ponudbe. Jasno, pod-črtujem, da vse odvisi od seznama osebja, ki nam ga bodo dodelili in to sem v vpisni poli tudi markantno podčrtal. Starš lahko izbere, kar hoče: recimo, da večina izbere opcijo x, ampak če nam ne ugodijo, se bomo morali prilagoditi mi in starši. Vsekakor pri nas potekajo informativni sestanki, smo previdni, nismo preveč pesimisti, smo pa realisti in pošteni do naših ljudi. Skušali bomo posredovati čim več, kljub temu, kar nam bo dano. Mi smo na teritoriju dveh občin, Zgonika in Devina-Nabre-žine, imamo obe upravi ob strani, to je že zgodovinska podpora šoli, računamo tudi, da nam bosta še naprej stali ob strani, skratka, jaz si predstavljam, da bomo tudi mi sami kot kader in stroka poleg glavnih stvari - Bralne značke, gledališča, zimovanj, športnih in kulturnih dejavnosti, sodelovanja s teritorijem - skušali ohraniti čim več, ker bistvo šole je povezava s teritorijem ne glede na sistem. Vendar pravite, da se boste morali prilagoditi. Vzemimo primer ukinitve soprisotnosti: glede na to, da imate tri celodnevne šole, predvidevate, da boste izgubili nekaj kadra? V tem je treba biti realisti, vendar jaz ne predvidevam velikih sprememb že letos, tudi če moramo razmišljati z novo železarna - Odziv na svarilo Lucchini: »Plavža ne moremo popraviti, zato ga bomo zaprli« Podjetje Lucchini je v torek prejelo svarilno pismo Dežele Furlanije-Julijske krajine v zvezi s predpisi integriranega okoljskega dovoljenja (AIA). Dežela poziva upravitelje ške-denjske železarne, naj v roku 30 dni opravijo predvidene posege na žrelu plavža številka 2. Podjetje v tiskovnem sporočilu zatrjuje, da posege v zvezi z okoljskim dovoljenjem izvaja z največjo vnemo, popravil na omenjenem plavžu pa v enem mesecu zagotovo ne bo moglo opraviti. Industrijski načrt podjetja predvideva za prvo polovico tega leta zamenjavo drugega plavža s tretjim. Začasno zaprtje drugega plavža bi omogočilo razne izredne vzdrževalne posege, med katerimi je tudi obnova žrela plavža, ki jo predvideva okoljsko dovoljenje. Podjetje je v ureditev tretjega plavža vložilo sedem milijonov evrov, mnogo več od predvidenega, zato je Deželo FJK zaprosilo, naj podaljša rok za izvedbo posegov na drugem plavžu. Deželna uprava je prošnjo zavrnila in poslala svarilo. Za podjetje Lucchini je »obnova drugega plavža, glede na pomembne posege na tretjem plavžu ter upoštevajoč industrijske, okoljske in tehnične ugotovitve, v predpisanem roku nemogoč«. Podjetje se predpisom noče zoperstaviti, zato proučuje možnost, da bi drugi plavž v skladu z varnostnimi postopki ustavila. V tiskovnem sporočilu piše, da je podjetje že ugodilo številnim predpisom: posegi v plavžu, koksarni in ostalih oddelkih so terjali »težko« investicijo 18 milijonov evrov. mentaliteto. Krčenje soprisotnosti bo problem pri izvajanju dejavnosti, pri načrtovanju vzgojno-izobraževalne ponudbe in tudi v operativnem pomenu. Glede tega pa smo se odločili, da bomo konkretno govorili, ko bomo dobili seznam osebja in v tistem trenutku se bomo zbrali in bomo konkretno načrtovali ter bomo staršem jasno povedali, kaj lahko zmoremo in kaj ne. Ponavljam, sem realist, ampak v smeri zmernega optimizma. Tudi če težave bodo, ker to, da izginejo soprisotnosti, bo pogojevalo pokrivanje bolnih kolegov in kup reči. Spremenili bomo način načrtovanja dejavnosti, se bomo pa potrudili, da ohranimo čim več, o tem nimam nobenega dvoma. Tudi kader razmišlja tako. Bomo zavihali rokave. Računate na visoko število vpisov? Računamo na rahel povišek. Vrtci bodo solidni, kar pomeni, da imamo podlago za naprej. Mi imamo štiri vrtce in reforma se jih ne dotika več kot toliko, zato bomo ohranili raven, ki jo imamo, kar je zelo pomembno, ker starši povprašujejo. Tudi zato imamo primerne urnike. Kako je s šolskimi prostori? So zadostni, bi rabili še kaj? Mi smo zelo razpršeni. Recimo, da sta celodnevni šoli v Zgoniku in Šempolaju v redu, v Devinu je malo stiske, ker tam imamo vedno visok priliv,ravno tako v Nabre-žini. Drugače je precej dobro urejeno, men-za je v redu, prevozi tudi, reči moram, da je sodelovanje z občinama na optimalni ra- Ravnatelj Marko Jarc: »Naš cilj je, da ostanemo kvalitetni« KROMA vni, saj nam prideta na pomoč, kjer se to da. Zdaj nam popravljajo vrtec v Mavhinjah in tudi pri šoli v Nabrežini bodo začeli urejevati parkirišče, za šolo bo igrišče, izginil bo gramoz, tako da bo urejeno. V zgoni-ški občini je itak urejeno in potem bomo videli, kaj bo na podlagi proračuna odločala devinsko-nabrežinska občina. V naši skupnosti se je razvnela razprava o večstopenjskih šolah, na dan prihajajo različna gledanja. Zanima me Vaš pogled na to vprašanje: bi po Vašem mnenju prišla v poštev taka šola v zahodnem predelu Krasa? Jaz sem popolnoma podprl to, kar je napisal naš načelnik Tomaž Simčič. On je Za starše so na nabrežinskem ravnateljstvu priredili vrsto informativnih srečanj. Posnetek se nanaša na včerajšnje srečanje v Osnovni šoli Josipa Jurčiča v Devinu kroma bil zelo realist. Problem je tudi ta, da mi nimamo ravnateljev in če bi v devinsko-na-brežinski občini poenotili vse šolstvo, bi to ne bil noben večji problem, mislim celo, da bi pridobili na kvaliteti. Zato nimam nobenih predsodkov v tej smeri, z vertikali-zacijo ne bomo prikrajšani. Goriška je svoj čas že šla v to in se z vertikalizacijo v Ul. Brolo stvar zaključuje: po mojem je večstopenjska šola v Doberdobu, ki ima vpliv na Romjan, velika pridobitev in tudi v na-brežinski realnosti bi večstopenjsko ravnateljstvo ne povzročalo težav. Po mojem bi pridobili. Kar se je odločila Deželna komisija za slovenske šole, je izraz realizma, zato so polemike medijski moment. Mislim, da je to, kar so odločili za Trst, v redu. Na Krasu pa zaenkrat do tega ne bo prišlo ... Pri tem ima besedo politika, s tem se mi ne ukvarjamo. Samo: ker do tega ne bo prišlo, bo verjetno v predhodnem obdobju moral biti en ravnatelj na dveh šolah, z dvema zboroma, uradi itd., medtem ko je lahko vse bolj poenoteno in se lahko konkretno načrtuje na vseh stopnjah vso ponudbo na teritoriju. Vsekakor moram podčrtati, da je pomanjkanje ravnateljev problem. Zakaj se po Vašem v preteklosti niso toliko prijavljali na natečaje? Moram reči, da ne vem, zakaj, vedno sem se spraševal, zakaj nas je tako pičlo število. Pošteno rečeno, bi vam ne znal odgovoriti. Vsekakor bi bilo pametno, da se tisti učitelji in profesorji, ki jih zanima tudi nadgrajevanje, prijavijo na prihodnji natečaj, ker »izgubljamo kose«, ljudje se upokojijo in nimaš nobenega, ki bi prišel na njihovo mesto. Zdaj so tudi ukinili namestitve, s katerimi smo precej kompenzirali in pri vsakem »kosu«, ki zmanjka, se stvar krepko pozna. En ravnatelj v dveh realnostih ima precej dela in ne utegne biti stoodstotno prisoten, na vsakem ravnateljstvu je potreben nekdo, ki je tam. To je težko: tudi če gre za isto stopnjo in je normativ popolnoma enak, so realnosti, potrebe, zahteve in problemi čisto drugačni, vsaka realnost zahteva svoje. Probleme rešiš, potem ko se malo vpelješ, ko prideš v dinamike določenega ravnateljstva. Ni kar tako, treba je spoznati teritorij, ga čutiti in predlagati rešitve. Hvala Bogu imamo dober kader in vsak je v svoji realnosti zelo dejaven in sodeluje s teritorijem, to povezovanje in integracija sta izredno važna. To je ena od moči tega ravnateljstva: šola ni v neki zaprti sobi, ampak je pomemben del družbenega tkiva. Ivan Žerjal nšk - Mladi ustvarjalci Svoja dela bo dala na ogled Tržačanka Roberta Busechian V čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Trstu bodo danes odprli tretjo razstavo letošnjega ciklusa predstavitev mladih slovenskih umetnikov iz Trsta. Tokrat se bo širšemu občinstvu prvič predstavila na samostojni razstavi dijakinja zadnjega razreda klasičnega liceja Franceta Prešerna Roberta Busechian. Mlada Tržačanka se je z likovno umetnostjo začela resneje ukvarjati, ko se je vpisala v likovni krožek pod vodstvom Štefana Pahorja in Mateja Sussija v okviru MOSP-a. Sodelovala je na likovnem natečaju Trieste young art in bila med stotimi izbranimi, ki so svojo stvaritev razstavili v palači Co-stanzi. Udeležila se je tudi zadnjih treh izvedb likovnega natečaja, ki ga prireja MOSP, in vsakič odnesla nagrado. V prostem času goji tudi svojo ljubezen do gledališkega izražanja in nastopa s skupino, ki jo vodi Lučka Peterlin. Nocoj bo v čitalnici knjižnice razstavila skupino slik z naslovom Mutatio. Izbrala je naslov, ki opozarja na nenehno spreminjanje človekovega notranjega življenja. V središču njenega zanimanja je torej človek, predvsem njegova narava in njegovo bogato čustveno življenje. Mlado ustvarjalko bo predstavil njen mentor Matej Sussi. Glasbena spremljava mladostno obarvanega dogodka bo zaupana sedemnajstletni trobentačici Živi Komar, ki je diplomirala na tržaškem konservatoriju G. Tartini in se je že izkazala na raznih tekmovanjih, nastopih in koncertih. opčine - Nocoj v Finžgarjevem domu Ob valentinovem zabavna predstava in prijetne melodije Ob 20. uri na sporedu enodejanka Lepi zdravnik in ljubezenski duo Puntar-Viviani V teh dneh res ne vemo, komu naj bi dali prednost, pesniku Prešernu in slovenski kulturi, pustu ali sv. Valentinu oz. prazniku zaljubljencev. Nekatera društva odlašajo s kulturnim praznikom in čakajo, da bo šel pust mimo, drugi spet ubirajo razigrane tone tudi na čast Prešernu, da bi bilo zadoščeno obema. Pri društvu Finžgarjev dom na Opčinah je že stara tradicija ta, da si izberejo za svoj praznik slovenske pesmi in besede zadnji praznični dan v mesecu februarju. Tudi letos bo tako, saj bo domača Prešernova proslava, katere rdeča nit bo osebnost Antona Martina Slomška, na zadnji dan februarja, torej v soboto, 28. Ker je ta datum še nekoliko daleč, so pri društvu sklenili, da izrabijo vmesni čas za Valentinov večer, ki bo zaradi predpustnega razpoloženja izzvenel kar precej šaljivo. V enodejanki Lučke Susič Lepi zdravnik bomo namreč izvedeli, kaj se dogaja v čakalnici zdravnika, ki je šele pred kratkim odprl ambulanto nekje v tržaškem predmestju (zato bodo nekateri nastopajoči govorili v narečju, ali bolje rečeno, spakedranščini tu- kajšnjega mladinskega pogovornega jezika). O zdravniku se širi glas, da je zelo lep in še ...neporočen. Zato je čakalnica seveda polna mladih deklet, ki bi ga rade osvojile. V igri nastopa deset mladih igralcev, članov mlajše gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba, torej dijakov prvih treh razredov višjih šol.Okvir govorjeni besedi pa bo predstavljal glasbeni program. Niz avtorskih popevk na ljubezensko temo bosta izvajala Lara Puntar in Dario Viviani. Pesmi Lare Puntar so originalne in zelo zanimive, pa tudi njena interpretacija je tako sugestivna, da takoj pritegne poslušalca. Včasih izvaja pesmi sama, včasih pa poje v duetu z Da-riom Vivianijem, ki jo vedno spremlja s kitaro. V vabilu je bilo napisano, da so na večer vabljeni zaljubljenci in vsi, ki se radi smejejo. Če kdo ne spada v nobeno teh kategorij, naj pride vseeno na predstavo, pa če je otrok ali starček. Predstava je primerna prav za vse. Začela se bo ob 20. uri, kot rečeno v Finžgarjevem domu na Opčinah. (L.S.) Tržaška pokrajina DELO & PROJEKTI PROVINCIA di TRIESTE stran pripravila Tmedia, uredila Tržaška pokrajina KULTURA & DOGODKI "Pogled na okoliš Sv. Ivana" Zadnji dnevi za ogled fotografske razstave o nekdanji umobolnici INFO: "Uno sguardo sul comprensorio di San Giovanni" (Pogled na okoliš Sv. Ivana) -Ul. SS Martiri št. 3. Razstava bo odprta vsak dan do 15. februarja 2009. Urniki: 10.00 - 13.00 in 16.00 - 20.00. Vstop prost. Zadnji teden za ogled fotografske in dokumentarne razstave "Uno sguardo sul comprensorio di San Giovanni" (Pogled na okoliš Sv. Ivana), ki jo je pripravila Tržaška pokrajina ob stoletnici nastanka parka Sv. Ivana in je vezana na publikacijo knjige "L'ospedale psichia-trico di San Giovanni a Trieste. Storia e cambia-mento 1908-2008" (Tržaška umobolnica pri Sv. Ivanu. Zgodovina in spremembe 1908 - 2008). Fotografije, ki so na ogled v dvoranah bivšega šolskega nadzorništva v ulici Santi Martiri, pričajo o dogodkih, ki so privedli do nastanka in razvoja umobolnice v obdobju od začetka stoletja do današnjih dni. Tržaška pokrajina, ki upravlja območje že od leta 1924, je umobolnici posvetila razstavo in publikacijo z namenom, da bi podrobneje spoznali zgodovino ustanove, vse od načrtovanja do njene današnje uporabe, od začetnega, arhitekturnega ter urbanističnega načrta, v duhu vizije open door, do pogumne izbire Franca Basa-glie v sedemdesetih letih. V zadnjih letih so območje ponovno spremenili v center za eksperimentiranje, kjer se preteklost prepleta s sedanjostjo in prihodnostjo ter vliva novo življenjsko energijo parku in stavbam, ki se dobro prilagajajo novim namembnostim. Tako se danes pri Sv. Ivanu nahajajo zdravstvene in šolske ustanove, univerzitetni oddelki, muzeji, gledališki prostori in delavnice za mlade ter otroke: vse to v sredini parka, ki je ponovno oživel z barvami in vonjem številnih rožnih vrtov. Stoletna zgodovinska vizija tega območja je doživljala nasprotja in obogatitve iz arhitektonskih, urbanističnih, zdravstvenih, zgodovinsko-artističnih in krajinskih vidikov, vse do sprejetja rešitev, tudi upravno-političnih, ki so omogočile natančno revitalizacijo območja in pripomogle k temu, da je prostor sedaj na razpolago vsem prebivalcem. Ž i vije nje, strasti in civilna v angažiranost svobodnega človeka Zadnji dnevi za ogled razstave v Ulici Santi Martiri V prostorih bivšega šolskega skrbništva na trgu Hortis je do nedelje, 15. februarja, na ogled razstava "Il dottor Pincherle. La vita, le passioni e l'impegno civile di un uomo libero" (Doktor Pincherle. Življenje, strasti in civilna angažiranost svobodnega človeka). Dragoceni arhivski materiali, risbe, fotografije, neobjavljeni dokumenti in serija umetniških del, med katerimi izstopata dve pomembni sliki Vita Timmla, spremljajo obiskovalce po sugestivni poti, ki vodi skozi tematske sobe in odkriva to pomembno osebnost. Glavni pobudnik razstave, ki je razdeljena na osem sklopov, je kulturno združenje Cizerouno, k uresničitvi razstave pa sta prispevali Tržaška pokrajina, Dežela Furlanija Julijska krajina, s podporo Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja v FJK in sodelovanje številnih privatnih in javnih izposojevalcev. INFO: "Doktor Pincherle. Življenje, strasti in civilna angažiranost svobodnega človeka" - Ul. SS Martiri št. 3. Razstava bo odprta vsak dan do 15. 2. Urniki: 10.00-13.00 in 16.00-20.00 Vstop prost. NOV SEDEŽ URADA Urad za odnose z javnostjo i 1 ' ®3Si? Informativno okence na Trgu Vittorio Veneto Pred kratkim se je sedež Urada za odnose z javnostjo Tržaške pokrajine preselil iz Ulice 5ant'Anastasio v palačo Galatti, ki se nahaja na središčnem Trgu Vittorio Veneto. Front office je na razpolago meščanom za vse informacije o možnostih in storitvah, ki jih nudi uprava v zvezi z najpomembnejšimi dejavnostmi na teritoriju INFO STIKI IN URNIK Ponedeljek in četrtek 10.00-12.30 in 15.00-17.00 torek, sreda in petek 10.00-12.30 Tel. 040/3798538 Fax 040/3798379 e-mail: info@provincia.trieste.it ■ GRADBIŠČA & POSEGI Cerkev Dobrega pastirja: podiranje arhitektonskih pregrad Mali arhitektonski biser kmalu vsem na razpolago Do konca februarja, če bo vreme naklonjeno, se bodo zaključila dela za odstranitev zunanjih arhitektonskih pregrad pri cerkvi Dobrega pastirja v svetoivan-skem parku; pobudnik projekta je Pokrajinsko odborništvo za javna dela. Tržaška pokrajina si že od zdavnaj prizadeva za ponovno uporabo parka in ta novi poseg spada v sklop del, čigar cilj je prekvalifikacija in popolno koriščenje območja. Crekev, zgrajena med l. 1906 in 1908, je v dobrem stanju, nepopolni dostop do objekta pa je do danes predstavljal pravi problem. Po natančni analizi dejanskega stanja in naknadni fazi načrtovanja, se je Tržaška pokrajina odločila za rampo iz inox jekla, ki predstavlja najprimernejšo rešitev za premostitev obstoječe arhitektonske pregrade. Struktura je namreč izredno lahka in fleksibilna ter upošteva omejitve Nadzorništva za arhitekturno dediščino. Dokončana rampa bo omogočala vsakomur ogled tega majhnega arhitektonskega bisera -cerkve Dobrega pastirja. Za izvedbo del je predvidena investicija v višini 50 tisoč evrov. I MOBILNOST - WELFARE & SODELOVANJE Prispevki za "inteligentne" taksije Pokrajina namenja podpore za tehnološko primerna vozila za prevoz oseb s posebnimi potrebami "Inteligentni" taksiji oz. vozila z izpopolnjeno tehnologijo, ki omogoča prevoz oseb s težavami z gibanjem in vključuje sistem z infrardečimi žarki za orientacijo slabovidnih. Pokrajinsko odborništvo za prevoze je odredilo nad 200 tisoč evrov v korist lastnikov licenc, ki so jih izstavile občine na teritoriju pokrajinske pristojnosti. Namenjeni so lastnikom kot povračilo v višini 75% stroškov za prilagoditev lastnih vozil, trenutno v prometu. Prošnje za dodelitev prispevkov, ki bodo dodeljeni na osnovi pravilnika ad hoc in namenjeni novim in starim vozilom, sprejemajo pokrajinski uradi do 9. marca. Navodila za pravilno izpolnitev prošenj so na razpolago na spletni strani Tržaške pokrajine ■ ENAKE MOŽNOSTI www.provincia.trieste.it/homepage. Prošnje morajo biti naslovljene na: Amministrazione Provinciale di Trieste - Area Attivita Produttive e Sviluppo del Territorio - Funzione Trasporti ed Infrastrutture - Piazza Vittorio Veneto n°4 - 34132 TRIESTE in oddane v uradu Ufficio Protocollo Palača Galatti ali poslane po pošti s priporočenim pismom naslovljene na Piazza Vittorio Veneto n°4. Bliža se & marec, Mednarodni dan žena Dogajanja v svetoinvanskem parku V evropskem letu posvečenem ustvarjalnosti in inovaciji, se je Tržaška pokrajina odločila, da bo osmi marec, Mednarodni dan žena, proslavila s serijo dogodkov, namenjenih kulturi in dejavnostim v korist politične, socialne in kulturne inovacije. Od petega do osmega marca se bodo v parku pri Sv. ■ SPOROČILA&INFORMACIJE Novice iz palače Galatti DA NE POZABIMO - Pokrajina Trst sodeluje tudi letos pri pobudi Vlak spomina, ki je začetka februarja odpotoval iz Rižarne pri Sv. Soboti v Trstu. Pokrajinsko delegacijo je sestavljalo šestinsedemdeset študentov, ki so si ogledali koncentracijsko taborišče in muzej v Auschwitzu. WELFARE - Odborništvo za socialne politike je predstavilo študijo o tujcih s stalnim bivališčem v tržaški pokrajini Ivanu vrstile okrogle mize, razstave, koncerti, pesniški, literarni in gledališki dogodki v sodelovanju z ustanavlja-jočim Mednarodnim domom žensk. Na srečanjih in debatah bodo prikazane različne zgodbe iz našega teritorija in bližnje Slovenije na temo znanosti, designa in ekonomije. "I residenti stranieri nella provincia di Trieste". Pregled nad razvojem konsoli-dirane prisotnosti v krajevni stvarnosti je na razpolago na spletu Pokrajine in priča o povečanju tujcev s stalnim bivališčem v zadnjem triletnem obdobju. MLADI & ŠOLA - K združitvi inštitutov Carli in DaVinci-Sandrinelli in ustanovitvi dveh inštitutov, ki vključujeta šole s slovenskim učnim jezikom, je aktivno pripomogla tudi Tržaška pokrajina. Ta je sledila vladnim dispozicijam in navodilom Dežele Furlanije Julijske krajine, ki je pristojna ustanova pri odobritvi Načrta za deželno dimenzioniranje. INFO: www.provincia.trieste.it/comunicatistampa 11 CENTRO/* PER LÏMPIEGÛ sportellolavoro Sedež Scala Cappuccini, 1 - Trst Tel.040.369104/040.368277/040.369685 Fax: 040.369577 SLUŽBA ZA POVEZOVANJE MED POVPRAŠEVANJEM IN PONUDBO NA TRGU DELA Tel. 040.369104/040.368277/040.369685 (po odgovoru telef. odzivnika vtipkajte 249) E-mail: cercolavoro@provincia.trieste.it; Uradne ure: Od ponedeljka do petka od 9:15 do 12:45 Ponedeljek in četrtek od 15:00 do 16:30 ZAPOSLOVANJE SPECIFICNIH SKUPIN DELAVCEV Z.68/99 Tel. 040.369104/040.368277/ 040.369685 (po odgovoru telef. odzivnika vtipkajte 240 in 241) e-mail: colloc.obbligatorio@provincia.trieste.it Uradne ure: Od ponedeljka do petka od 9:15 do 12:45 OKENCE ZA DRUŽINSKE SODELAVCE Tel. 040.369104/040.368277/040.369685 (po odgovoru telef. odzivnika vtipkajte 223, 224 in 242) e-mail: assistentifamiliari.trieste@provincia.trieste.it Po predhodnem naročilu OKENCE ZA PODJETJA (Služba namenjena samo podjetjem) Ul. Caboto, 14 pri Ezit-Trst Tel. 040.8988211 Fax: 040.382261 e-mail: azienda@provincia.trieste.it Uradne ure: Sreda od 9:30 do 12:30 Upravna direkcija Ul. S. Anastasio, 3 Trst Tel. 040.3798421/547/398 Fax: 040.3798527 e-mail: sportellolavoro@provincia.trieste.it Uradne ure: Od ponedeljka do petka od 9:30 do 12:30 Ponedeljek in četrtek od 15:30 do 17:00 KOMPLEKSNA ORGANIZACIJSKA ENOTA ZA KONFLIKTE NA DELU IN PROBLEMATIKO PRISELJENCEV Sedež Trg Duca degli Abruzzi, 3 - Trst (lil. nad.) Tel.040.639636/040.660861/040.630546/040.767418 Fax: 040.639336 e-mail: conflittilavoro@provincia.trieste.it; immigrazione@provincia.trieste.it Uradne ure: Torek, četrtek in petek od 10:30 do 13:00 OKENCE ZA PRISELJENCE Ul. San Carlo 1/a, pri tržaški prefekturi Tel. 040.3731480 Fax: 040.3731666 Uradne ure: Ponedeljek, sreda in petek od 9:30 do 12:00 / TRST Četrtek, 12. februarja 2009 1 1 krožek generali - Spomin na Roberta Damianija ob prvi obletnici smrti Zavel je veter novosti, o katerih danes lahko le sanjamo Srečanje priredila Skupina 85 in krožek Generali - Hvaležen in spoštljiv spomin na izrednega človeka Vsak na svoj način, a vendar vsi izredno občuteno, spoštljivo in hvaležno. Tako so se sinoči na pobudo Skupine-Gruppo 85 in krožka Generali Claudio Grisancich, Patrizia Vascotto, Marko Kravos, Ace Mermolja, Claudio H. Martelli in Boris Pangerc v dvorani krožka Generali spomnilli pred točno letom dni preminulega tržaškega podžupana, odbornika za kulturo in profesorja italijanske literature Roberta Da-mianija. S prijateljem Grisancichem sta se spoznala v univerzitetnih letih, v znamenitem letu mladinskih gibanj - 1968. Že takrat je bil Damiani strastni raziskovalec in radovednež s tisočerimi projekti korenitih sprememb. V zaprtem in konservativnem Trstu je z Da-mianijem zavel veter novosti, je prepričana Vascottova, ki se je sinoči spomnila tistega neverjetno plahega in hkrati mladostno radoživega odbornika z rumenimi kravatami, ki ga je nekoč spremljala na uradni obisk v Ljubljano. »Takrat sva se sprehodila po Tro-mostovju in nato ob soku in rezini sadne torte dolgo kramljala kot stara pajdaša, kot sošolca med špricanjem pouka.« Trikrat z Damianijem je naslovil svoj spomin Marko Kravos. Z mislijo je namreč segel do srečanja na Damia-nijem domu ob pogrnjeni mizi in pogovoru o novih časih globalizacije; spomnil pa se je tudi razočaranja, ko je Od leve: Mermolja, Martelli, Vascotto, Kravos, Pangerc in Grisancich so se sinoči spomnili prijatelja Roberta Damianija kroma odbornik ob slovenskih pobudah v muzeju Revoltella naročil le italijanske plakate. »Verjamem v klimatske spremembe tudi pri nas doma, vendar je zanje potrebno potrpljenje.« Damianija je Ace Mermolja spoznal predvsem kot politika, aktivnega na primer pri demonstraciji na Trgu sv. Antona za zaščito slovenske manjšine, ali kot jasnega sogovornika, brez tistega odvečnega tipično političnega besedičenja. Da je 65 odstotkov Illyjevega dela sad Da-mianijevih idej, je prepričan Claudio Martelli. Orisal je njegovo politično pot in srčni občutek za bogastvo, ki ga kultura prinaša s seboj. »Pretrgal je sheme umetnosti v Trstu, ki je bila povsem zaprta vase. O razstavi, kot je bila Bas-quiatova, na primer danes lahko samo sanjamo, saj je razstavna politika ubrala povsem nasprotno pot.« Kot zadnji se je izza omizja oglasil Boris Pangerc, ki je obudil prvi stik z Damianijem. Nič kaj nasmejani, skoraj aroganten se mu je takrat zdel, kmalu pa se je ob njegovi iskreni preprostosti lahko samo premislil. Danes je na sporedu še ena pobuda Skupine 85: ob 18. uri bo v knjigarni Minerva literarni večer Med dvema ognjema, na katerem bosta Dušan Jelinčič in Giuliano Sadar spregovorila o svojih kriminalkah. (sas) Borštanska Alma nocoj v Gropadi V okviru niza prireditev ob dnevu slovenske kulture Prešerno skupaj, v organizaciji kulturnih društev z vzhodnega Krasa, bo danes ob 20. uri v Zadružnem domu Skala v Gropadi gostovala dramska skupina SKD Slovenec iz Boršta in Zabrežca z veseloigro v domačem narečju Ku je pršla Alma... Jutri bo v Trebčah kulturna prireditev. Ob 20. uri bo v hiški »ud Ljenč-kice« večer domačih ustvarjalcev. Jutri v Miljah dobrodelni večer V kongresni dvorani pristanišča Sv. Roka pri Miljah bo jutri dobrodelni večer v priredbi Rotary kluba Tržič in Lions kluba Visokega Jadrana. Gurmanska ponudba bo bogata, igrala pa bo skupina Ragtime jazz band s pianistom Stefanom Francom. Namen prireditve je zbirati sredstva za Sklad Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin in Sklad Gio, ki vodita projekte za otroke, ki potrebujejo zdravstveno nego v bolnišnici Burlo Garofolo. Za gastro-nomsko ponudbo bosta poskrbeli podjetji Tieffea (s sedežema v Miljah in Milanu, zastopa ga Boris Gruden) in podjetje Angolo di Peradiso. Govorila bosta agronom, enolog in novinar Claudio Fabbro ter deželni predsednik CNA sardinskih živil Antonio F. Salis. Vabilo je rade volje sprejela predsednica Društva Slovencev miljske občine Mirna Viola. Pobuda je po njenem »spodbudna, predvsem za otroke, ki potrebujejo finančno pomoč za terapije ter sodelovanje posameznikov, podjetnikov in društev«. Rezervacije in informacije: tel. št. 040-273090. regigne aütdnom4 mul wtfllla giul-4 car centro assistenza técnica servizi al commercio (stare ceste, nove poti) trg liberta > ul. cellini > ul. ghega > trg dalmazia > ul. carducci > trg oberdan > ul. del coroneo > ul. s. francesco > ul. battisti > ul. da palestrina > ul. donizzetti > ul. zanetti > trg giotti > ul. xydias > ul. polonio > drevored xx settembre > ul. muratti > volti di chiozza > largo barriera > ul. oriani > korzo saba > trg goldoni > ul. gallina > trg s. giovanni > ul. reti Vabilo, priložnost. Ne zamudite, govora bo o prihodnosti ^ Zaključna predstavitev projekta namenjenega turistični, urbanistični in trgovski prekvalifikaciji območja Vie dei torrenti. ^ Petek, 13. februarja, ob 10.00 Dvorana Tessitori Trg Oberdan, 5 Trst Srečanje se bo zaključilo z zakusko Tajništvo posveta: Cat Trst tel. 040 3721923 akvarij - Danes odprtje razstave Anomalije v naravi Ob častitljivih Darwinovih jubilejih pobuda tržaških mestnih Znanstvenih muzejev Letošnje leto na naravoslovnem področju zaznamujejo pomembne okrogle obletnice: 200 let od rojstva Charlesa Darwina, 170 let od zasnove njegove zamisli o spremenljivosti vrst in naravnem izboru ter 150 let od izida njegove knjige O izvoru vrst. Te častitljive jubileje bodo počastili tudi tržaški Znanstveni muzeji, ki bodo drevi, prav na dan rojstva Charlesa Dar-wina, v Akvariju odprli razstavo, ki nosi naslov Nature Anomale - Re-perti curiosi della Collezione Te-ratologica del Museo Civico di Storia Naturale di Trieste. Podrobnosti razstave so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri sta njeno vsebino predstavila direktor Znanstvenih muzejev Sergio Dolce in kurator razstave Nicola Bressi, občinski odbornik za kulturo Massimo Greco pa je na kratko orisal življenje in delo Char-lesa Darwina, ki je utemeljil evolucijsko teorijo, s katero je za vselej spremenil človeško znanstveno misel. Na razstavi si bodo obiskovalci lahko ogledali zbirko živali z raznimi anomalijami in malfor-macijami. Razstavljeni primerki, ki so jih za časa njihovega življenja ljudje imeli za pošasti, so del muzejske zbirke, ki v zadnjih desetletjih sicer ni bila dostopna širši javnosti, bogato zbirko pa sestavlja nekaj več kot sto primerkov predvsem domačih živali, ki jih je muzej prejel z raznimi donacijami v obdobju med letoma 1850 in 1950. Na ogled so telički, jagenjčki in kozlički, ki so se zaradi različnih razlogov rodili z malformacijami, kot so denimo dvoglavost, ciklopi-ja (eno samo oko) in druge oblike deformacij. Kot nam je razložil kurator razstave, so se te živali običajno rodile mrtve, njihovi lastniki pa so jih zaradi vseh teh anomalij in posebnosti darovali raziskovalcem, ti pa muzejem. Poleg domačih živali si lahko obiskovalci ogledajo še ježa, ki je zaradi redke bolezni povsem bele barve, žabo, ki je kljub hudi deformaciji živela kar dolgo časa, od novejših primerkov pa je zanimiva lobanja plešastega jelena, ki zaradi hude bolezni ni imel rogov. Lobanjo tega jelena je dotični muzej prejel ob koncu lanskega leta, vsi ostali primerki pa izvirajo iz prej omenjenega obdobja. Na enem od razstavnih panojev je tudi razloženo, da so nekoč ljudje primerke pohabljenih in iznakaženih živali v veliko večji meri darovali muzejem, danes pa se to dogaja redko oz. je celo sramotno, saj skorajda vsi vemo, da so malformaci-je med drugim tudi posledica nepravilnega prehranjevanja ali pretirane uporabe zdravil, zaradi česar pa se lastnik živali ne bi rad znašel na zatožni klopi. Razstavo bogatijo tudi panoji, na katerih je mogoče prebrati razlage o tem, zakaj pravzaprav prihaja do deformacij pri živih bitjih, zanimivi pa so tudi panoji, ki ponujajo vpogled v življenje in delo Charlesa Darwina, ki je svoje življenje posvetil preučevanju rastlinstva in živalstva širom po svetu. Postavitelji razstave niso pozabili tudi na Darwinovo najbolj odmevno knjigo O izvoru vrst, ki je za tisti čas predstavljala pravo senza- cijo. Obiskovalci si namreč od blizu lahko ogledajo nemški izvod omenjene knjige in Darwinovo delo z naslovom Bewegungsvermoe-gen der Pflanzen, razstavljeno pa je tudi delo Charlesovega deda Era-smusa Darwina z naslovom Amo-ri delle piante. Naj ob koncu še povemo, da z dvema izredno redkima primerkoma tržaški Znanstveni muzeji trenutno sodelujejo tudi na razstavi, ki so jo ob 200-letnici rojstva Charlesa Darwina postavili v rimski Razstavni palači. Tržaška razstava, posvečena velikemu angleškemu naravoslovcu in paleontologu, pa bo na ogled do 17. maja letos, ko bodo razstavljene eksponate za stalno preselili v novi muzej v Ul. Cumano. Razstava v Akvariju bo na ogled vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer med 9. in 13. uro, jutri in ta vikend pa bo razstava izjemoma odprta od 9. do 19. ure. (sč) / ALPE-JADRAN Petek, 13. februarja 2009 Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 12. februarja 2009 EVLALIJA Sonce vzide ob 7.12 zatone ob 17.27 -Dolžina dneva 10.15 - Luna vzide ob 21.19 in zatone ob 8.11 Jutri, PETEK, 13. februarja 2009 KATARINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,1 stopinje C, zračni tlak 1002,1 mb raste, veter 19 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 71-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. di Lekarne Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. februarja 2009 Trg Cavana 1 (040 300940), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s pred- hodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ex«; 16.30, 19.15, 22.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Ex«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Frost/Nixon il duello«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.00 »Questo piccolo grande amore«; 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Operazione Valchi-ria«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Revolutionary Road«; 16.00, 20.10 »Il Dubbio«; 18.00 »Italians«; 15.45, 17.50, 19.45 »Viaggio al centro della terra«; 21.30 »Il curioso caso di Benjamin Button«. FELLINI - 16.45 »Space Chimps -Missione spaziale«; 18.30, 20.15 »Un matrimonio all'inglese«; 22.15 »Italians«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Frost/Nixon - Il duello«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.10, 20.00, 22.00 »Il dubbio«. GIOTTO MULTISALA 3 - Dvorana zaprta zaradi popravil. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.00, 20.00 »Povest o Despereauxu«; 17.20, 19.10, 21.00 »Rožnati pan- 12 ter«; 21.20 »Gomora«; 17.40, 19.30 »Za vedno«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Operazione Valchiria«; Dvorana 2: 16.45 »Beverly Hills Chihuahua«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Questo piccolo grande amore«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Revolutionary Road«; 20.30, 22.15 »Yes Man«; Dvorana 4: 18.30, 20.20, 22.15 »The Horsemen«; 17.45 »Au-stralia«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 19.50, 22.00 »Ex«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.15 »Operazione Valchiria«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »Revolutionary Road«; Dvorana 4: 20.00, 22.10 »Il dubbio«; 17.45 »Space Chimps«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.00 »Questo piccolo grande amore«. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO DPZIO »JOŽEF ŠTEFAN« obvešča, da so profesorji vsako jutro na razpolago staršem in učencem tretjih razredov nižjih srednjih šol za katerokoli pojasnilo v zvezi s študijem na tem zavodu. Po predhodnem dogovoru je možno tudi popoldansko srečanje za pogovor in ogled naših laboratorijev in delavnic. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA (sedež pri Sv. Ivanu - glasbena smer in oddelek na Katinari -navadna smer) prireja informativno srečanje o delovanju obeh smeri, ki bo danes, 12. februarja, ob 18. uri na sedežu na Katinari - Reška cesta 511. Vljudno vabimo starše petošolcev, da se srečanj udeležijo. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ F. MILČIN-SKEGA organizira v sklopu projekta »Pridi z nami!« v soboto, 14. februarja, prvi sprehod po starem mestnem jedru, sv. Just in še marsikaj, 21. in 22. februarja pa dvodnevni pustni izlet z vlakom na Ptuj, ki bi ga združili z ogledom pustne povorke in druženjem s kurenti, vključno z obiskom v garderobi kurentov, kjer se bomo z njimi pogovorili o pustnih šegah in navadah. Vabljeni otroci vseh starosti. Za prijave in dodatne informacije sem vam na voljo še danes, 12. februarja na 320-2717508 (Tanja) ali franmilcinski@gmail.com DTTZG »ŽIGA ZOIS« vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihove starše na dneve odprtih vrat. Profesorji in dijaki zavoda bodo na razpolago za informacije o šolskem vzgojno-izobraževalnem načrtu in o življenju na šoli v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure in v soboto, 14. februarja, od 9. do 12. ure. Pričakujemo vas na sedežu (Vrdelska cesta 13/2) za trgovski oddelek in na podružnici (Canestrinijeva ploščad 7) za geometrski oddelek. POMORSKI IN TEHNIČNI IZOBRAŽEVALNI CENTER TER DIJAŠKI DOM PORTOROŽ vabita na dneva odprtih vrat. V petek, 13. in soboto, 14. februarja v Portorož pod Pomorščakov 4. Od 9. ure dalje. Za dodatne informacije pokličite na tel.: 0038656713244 ali si oglejte spletno stran www. pomorska-sola.si. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LI-CEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA vabi dijake in starše na dan odprtih vrat v nedeljo, 15. februarja, od 10. do 12. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolske prostore, profesorji pa jim bodo nudili vse potrebne informacije. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE sporoča, da vpisovanja sprejema tajništvo od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Tajništvo bo izjemoma odprto tudi v ponedeljek, 16. februarja, do 16. ure, ter v soboto, 14. februarja od 8. do 13. ure. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SIMONA GREGORČIČA v Dolini sporoča, da bo v ponedeljek, 16. februarja, ob 17. uri na sedežu šole informativni sestanek za starše učencev, ki obiskujejo peti razred osnovnih šol. Toplo vabljeni! NA SREDNJI ŠOLI IGA GRUDNA v Na-brežini bo v torek, 17. februarja, ob 17. uri informativno srečanje s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi razred. DAN ODPRTI H VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v sredo, 18. februarja, od 18. do 20. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti - Strada di Guar-diella, 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. NA SREDNJI ŠOLI SREČKA KOSOVELA bosta dve informativni srečanji s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi razred in sicer 18. februarja na proseškem oddelku ter 20. februarja na sedežu na Opčinah, v obeh dneh ob 17. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: OV Palčica Ricma-nje - danes, 12. februarja, ob 16.30; OŠ »P. Voranc« Dolina - danes, 11. februarja, ob 16.15. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. ure do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 28. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE sporoča dneve in urnike odprtih vrat: OŠ A. Černigoj (Prosek) 16. februarja, od 16. do 17. ure; OV A. Čok (Opčine) danes, 11. februarja, od 10.30 do 11.30; OV U. Vrabec (Bazovica) danes, 12. februarja, od 11. do 12. ure. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole zaključile 28. februarja 2009. S Mali oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo kot hišna pomočnica ali kot negovalka starejše osebe. Klicati ob urah obedov na 040-213011. IŠČEM dvakrat ali trikart tedensko delo kot hišna pomočnica v okolici Op-čin. Klicati na tel. št. 040-212385 (ob uri kosila). IŠČEM frezo za traktor dolgo 1,25 m. Tel. 040-226353. NA OPČINAH dajem v najem prostor 85 kv. m. v Alpinski ulici 87, primeren za trgovino ali urad. Za informacije pokličite na tel. št. 338-1966768 ali 340-3338082. PODARIM keramično ploščo za tuš (piatto doccia) dimenzija 83x83 cm. Telefonirati na št. 040-208989. -/ PRODAJAMO seno; tel. 349-6613812. PRODAM KOPAČICO znamke casorzo z vsemi priključki. Tel. 040-231984. PRODAM gorsko kolo. Kupcu podarim čelado in drugo opremo. Tel.: 3394579861. PRODAM rabljene cevi dolžine od 3 do 5 metrov, debelost od 3 do 10 cm. Tel.: 040-280910. VINOGRAD NA KRASU iščem v najem. Tel. 348-5872062. ZANESLJIVA GOSPA izkušena v gospodinjstvu, varstvu otrok in oskrbi starejših oseb išče delo. Tel. 3931865407. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče popoldansko zaposlitev kot spremljevalka ali negovalka starejše osebe. Pokličite na tel. št. 331-3151815. Id Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vabljeni! Tel.: 040299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matroci št. 5. Vabljeni. Tel.: 040229270. OSMICO V ŠKEDNJU je odprl Kristjan Debelis. Tel. 040-810285. Vabljeni! OSMICO je odprl v Dolini 37, Zorko. Nudi domač prigrizek. Tel 040228594. OSMICO je v Vižovljah odpr Ivan. Tel.: 040-291498. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. B Poslovni oglasi OBRTNA CONA "ZGONIK" nudimo v najem/prodajo prostore različnih površin. Tel.: 348-2812360 H Čestitke Danes naša draga LAIRIS okroglih 40 praznuje, da bi ji življenje v bodoče prineslo nešteto lepih doživetij in obilo zdravja in veselja, ji iz srca želijo vsi od SKD Vigred. Bivši »fufč« iz Boršta praznuje danes okrogla leta. Da bi še dolgo ostal tako mladosten in poskočen, mu iz vsega srca želijo sotelovadci večerne skupine rekreativcev pri ŠD Breg. Z iskrenimi čestitkami ob okroglem življenjskem jubileju voščimo GOSPODU VILIJU ŽERJALU vse najboljše in trdnega zdravja z željo, da bi Vsemogočni še naprej blagoslavljal njegovo plemenito delovanje med ljudmi in za ljudi. MePZ Sv. Jernej z Opčin in zborovodja Janko Ban. Ob 80-letnici življenja čestitamo in želimo g. Viljemu Žerjalu vse dobro, trdnega zdravja in božjega blagoslova za nadaljnje delovanje. S hvaležnostjo župnik Franc Pohajač in župnijska skupnost sv. Jerneja ap. z Opčin Dragi stric Vili Nazaj v čas segajo spomini, v lepe in manj srečne dni, ko vedno si nam bil ob strani, delil nasvete, toplino in nasmeh. Danes, ob tvojem življenjskem jubileju, sklenemo s tabo topel objem in iz srca se nam misel rojeva: hvala za vsako tvojo dobro besedo in za tvoje velikodušno srce. Na mnoga leta! Sestre Danila, Stana in Imelda ter nečaki in nečakinje z družinami / TRST Četrtek, 12. februarja 2009 13 1 abonmajska sezona Koprodukcija Slovensko stalno gledališče in Novi Zato. Támara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-letnici njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec Igrsyo: Nikla Petruška Partizan, Romeo GrebenSek, Primož Forte, Lora Komar in Miranda Caharija. Mlada Igralska ekipa je bila nenavadno razigrana in uigrana, vsak od njih je naredil kakšen obrat vstran od tistega, kar smo videli doslej. Februar MALA DVORANASSG: DANES, 12. februar -1930 (z italijanskimi nadnapisi) MAREC - MALA DVORANA SSG: £etrtek,26.marec ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), petek,27. marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), sobota,28. marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), nedelja,29. marec ob 16.uri v Mali dvorani SSG. II III III !!■■■ Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča. Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 _ I_ SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ü3 Obvestila AŠD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK vabi člane, da se čimprej javijo odgovornim društva za vpis na zamejsko smučarsko prvenstvo - 28. Pokal ZSŠDI, ki bo v nedeljo, 15. februarja, v Forni di Sopra. Prijavite se lahko še danes, 12. februarja, do 14. ure na tel. št.: 040-213518, 348-7730389 ali 040220718. 42. KRAŠKI PUST: predprodaja vstopnic za Enodejanki (18. februarja) in predstavo »Primorske zdrahe« (19. februarja) bo danes, 12. februarja od 17. do 19. ure v Prosvetnem domu na Op-činah. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE sklicuje sejo odbora danes, 12. februarja, ob 20.30 na sedežu društva, ul. DAnnunzio 62. Vabljeni vsi odborniki in nadzorniki. OBČINA DOLINA vabi občane na javno srečanje na temo: »Peti koridor in naš prostor«. Sodelovali bodo tehniki italijanskega železniškega omrežja, ki so odgovorni za študijo o izvedljivosti »Cross 5«; prisoten bo tudi inženir Mario Goliani, ki je do konca lanskega leta sledil omenjenemu projektu in ki je član Italijansko-slovenske medvladne komisije. Srečanje bo danes, 12. februarja, ob 18. uri v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. OBČINA ZGONIK sporoča, da se bo na županstvu v Zgoniku, danes, 12. februarja, ob 19. uri v prvem sklicu vršila redna seja občinskega sveta. SKD ŠKAMPERLE vabi na urico pravljice in likovni laboratorij »Velika dirka« avtorja Ferija Lainščeka, ki bo danes, 12. februarja, ob 16.15 v društvenih prostorih na štadionu 1. Maj. Pravljica je primerna za predšolske otroke in učence 1. razreda osnovne šole. Sledil bo likovni laboratorij zato ne pozabite na staro bombažno nogavico. Vstopnina 2,00 evra. Toplo vabljeni! SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje obvešča, da je še nekaj prostih mest na tečajih: osnovna informatika, ob torkih in četrtkih od 18. do 21. ure in angleščina za začetnike, ob ponedeljkih in sredah od 18. do 20. ure. Informacije in vpisovanje v tajništvu zavoda v Trstu. Tel. 040-566360. V KD IVAN GRBEC - Škedenjska ul. 124, se ponovno prične tečaj šivanja noše pod vodstvom Marte Košuta. Prvo srečanje bo danes, 12. februarja, ob 20.30. Vabljene nove tečajnice. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v petek, 13. februarja, v Peterlinovo dvorano na otvoritev letošnje razstave Umetnikov za Karitas, ki so se udeležili kolonije na Sinjem vrhu. Govorila bosta Jožica Ličen, ki je odgovorna za koprski Karitas, in kulturni urednik Radia Ognjišče Jože Bartol. Začetek ob 19. uri. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA, v sodelovanju z občino Dolina, sporoča, da bo v petek, 13. februarja, ob 17.30 v sejni dvorani občine Dolina uradna predstavitev 42. Kraškega pusta. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 13. februarja, ob 16.30, v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, Ul. Trento 8, predavanje na temo »Sladkorna za volanom: sigurnost in varna vožnja«. Sodelovali bodo naš predsednik Marino Vocci, predsednik ACI-ja Giorgio Cappel, zavarovalec Fa-bio Radetti, avtošola Bizjak, diabetolog dok. Riccardo Candido in dok. Paolo info@teaterssg.it - www.teaterssg.it Goliani, predsednik zdravniške komisije. Vabljeni so vsi. V LJUDSKEM DOMU ZORA PERELLO v Škednju bo v petek, 13. februarja, ob 18.30 predstavitev zbornika »Foibe: revisionismo di Stato e amnesie della Re-pubblica« (Foibe: državni revizionizem in amnezije Republike). Knjigo bosta predstavila raziskovalka Claudia Cer-nigoi in zgodovinar Sandi Volk. Srečanje prirejata krožek SKP »Jure Can-ciani« iz Škednja in društvo za zaščito vrednot protifašizma in protinaciz-ma Promemoria v sodelovanju s KD »Ivan Grbec«-Škedenj, domom Jakob Ukmar, akademskim Ljudskim krožkom »Falisca«, Združenjem Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, Sv. Ane in Kolonkovca in Slovensko-Ške-denjska sekcija. Prireditev bo popestril nastop ZPZ »Ivan Grbec« pod vodstvom Marjetke Popovski. KD ROVTE-KOLONKOVEC (Ul. M. Ser-nio 27) vabi v soboto, 14. februarja, ob 19.30 na večer: »Peking 2008«, v sliki in besedi bo predavala Nataša Gombač. SKD BARKOVLJE ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja srečanje s profesorjem Borisom Pahorjem v soboto, 14. februarja, ob 19.30. Glasbena kulisa baritonist Damjan Locatelli, pri klavirju Tamara Ražem. SLOMEDIA.IT vabi na gala Valentinov večer, ki bo v sugestivnem kraškem hramu v soboto, 14. februarja, z večerjo in slovensko ljudsko plesno glasbo. Rezervacije in info: 345-6161806 - do 12. februarja. Prijetno presenečenje! SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št. 77 (Občina Zho-nik) v soboto, 14. februarja, ob 15.30 »Tekmovanje v risanju« ter ob 16.30 predvajanje risanke Oliver & Company (v ital. jeziku, 72. min). Prost vstop.... vsi toplo vabljeni! BAR TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v soboto, 21. februarja, na Pustno večerjo z glasbo. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040-422731 ali 3476902820. KMEČKA ZVEZA organizira za svoje člane in ostale kmetovalce tečaj za pridobitev dovoljenja (patentina) za nakup in uporabo toksičnih, zelo toksičnih in škodljivih fitofarmacevtskih sredstev. Vpisovanje na Kmečki zvezi v Trstu, tel.: 040-362941. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA v sodelovanju z domačimi društvi in organizacijami, organizira v nedeljo, 15. februarja, ob 18. uri v občinskem gledališču »F.Prešeren« v Bo-ljuncu proslavo ob dnevu slovenske kulture. Slavnostni govor bo imel prof. Boris Pangerc. Toplo vabljeni! PUST BAZOVICA: vabimo maškere žive in vesele, da bodo na povorki plesale in pele. Pridi tudi ti. Za informacije: lipa@email.it ali na tel. št.: 3470410542. ZSŠD sporoča, da je fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger na ogled na Stadionu 1. maja v Trstu. Za informacije tel: 040 51377 po 13. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 16. februarja, ob 20.30, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na večer z naslovom Zakladi Salomonov. Govoril bo prof. Drago Ocvirk, urednik revije Mi- Odborništvo za kulturo Občine Dolina, v sodelovanju z domačimi društvi in organizacijami, organizira V NEDELJO, 15. februarja 2009 - ob 18.00 uri v občinskem gledališču "F. Prešeren " v Boljuncu OSREDNJO PROSLAVO OB 0NEV0 SLOVENSKE KULTURE Slavnostni govor bo imel prof. Boris Pangi?.. sijonska obzorja, predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in v bogoslovju v Tenaru na Salomonskih otokih. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 16. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Letos bo volilnega značaja. V teku večera bodo člani lahko poravnali članarino. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan v naslednjih dneh: 17. februarja in 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. SKD VALENTIN VODNIK IZ DOLINE vabi na predstavitev zbornika prispevkov s posveta »Foibe, la verita': contro il revisionismo storico« (Resnica o fojbah: zoper zgodovinski revizionizem), ki se je odvijal v Sestu San Giovanni (Milan) 9. februarja lani. Naslov knjige je »Foibe - revisionismo di Sta-to e amnesie della Repubblica« (Fojbe - državni revizionizem in amnezije Republike). Pobuda bo v torek, 17. februarja, ob 20.30 na sedežu društva. Prisotna bosta raziskovalca Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 17. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. KRUT vabi vse, ki bi radi šli na individualna zdravljenja v termalne centre v Sloveniji, da se pravočasno prijavijo. Posebno ugodne pogoje zagotavlja v Zdravilišču Strunjan, v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. PUST 2009 pod šotorom pri ŠKC v Zgoniku. Sobota, 21.februarja nastopajo: Just Burning, Atomic Harmonic, 3 Prašički, DJ Šček. Nedelja, 22. februarja nastopajo: Mali kraški muzikanti, Primorski fantje vstopnine ni. Torek, 24. februarja nastopajo: The Gringers, Mambo kings, 3 Prašički, DJ Riki. Pokroviteljstvo občine Zgonik org. A.C.M.»Zamejski«. Poskrbeli smo za mlajše in starejše! Delovali bodo kioski za jedačo in pijačo! Toplo vabljeni! NABREŽINSKI GODBENIKI bodo ob priliki Pusta obiskali naslednje vasi: nedelja, 22. februarja Slivno, Mavhinje, Prečnik, Šempolaj in Praprot; ponedeljek, 23. februarja Medjavas, Vižovlje, Sesljan, Trnovca, Šempolaj in Nabre-žina Kamnolomi in Center. PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se vadba redno nadaljuje ob torkih in petkih z urnikom 18.30-19.30 in 19.30 -20.30. Vadba za zdravo hrbtenico pa poteka ob sredah od 17.30 do 18.30. Vabljeni! Na razpolago je še nekaj prostih mest. Tel.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski Drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. TROMESEČNI VOKALNI TEČAJ pod vodstvom Adija Daneva prireja ZCPZ v sodelovanju z ZSKD. Srečanja bodo potekala ob sobotah od 7. marca dalje v prostorih Finžgarjevega doma na Op-činah: A) v jutranjih urah bodo na vrsti predavanja o vokalni tehniki s praktičnimi vajami za pevce naših zborov, za mlade pevovodje in za vse ljubitelje petja; B) popoldanski pas pa bo namenjen opernemu, koncertnemu in komornemu repertoarju za solopevce. Prijave do 27. februarja na tel. št. 349-4937834 ali 328-4535725. gmb@skladmc.org) razstavlja do 20. februarja, Matej Sussi: Zimska idila -akvareli. Ogled od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. BAKROREZI FRANKE KOVAČIČ bodo na ogled do sobote, 28. februarja, v baru tramvajske postaje na Opčinah. M Izleti KRUT NATURA vabi v torek, 3. marca, ob 16. uri na prvo srečanje s predstavitvijo delavnice »Po sledovih notranjih barv«. Pod mentorstvom likovne tera-pevtke Jane Pečar bomo priklicali spomine, prebudili našo domišljijo in preizkusili zanimiv način iskanja sprostitve. Dodatne informacije na sedežu v ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. TEHNIČNI URAD - zunanje službe občine Dolina obvešča, da je nova telefonska številka OBČINSKEGA ODPADA v Boljuncu sledeča: 3287235479. 0 Prireditve SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ, SKGZ IN GLASBENA MATICA vabijo na proslavo ob Dnevu slovenske kulture »... in čujem te; klavir igra ...«, posvečeno stoti obletnici Glasbene matice v Trstu. Prireditev po scenariju prof. Tatjane Rojc v režiji Gregorja Geča in z izvirno glasbo Aleksandra Ipavca bo na sporedu danes, 12. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ FRANCE PREŠEREN v Trstu vabi ob Dnevu spomina 2009 na ogled razstave »Afera Dreyfus«, ki so jo pod vodstvom mentorjev Taje Kramberger in Draga B. Rotar pripravili študentke in študentje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Ogled je možen še danes, 12. februarja, od ponedeljka do sobote, Vrdelska cesta - Str. di Guar-diella 13/1, med 10. in 13. uro. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi vse zaljubljence in vse, ki se radi smejejo, na zabavni Valentinov večer, ki bo v Finžgarjevem domu na Opčinah danes, 12. februarja, ob 20. uri. Spored: veseloigra Lepi zdravnik (izvaja Mladinska igralska skupina SKK - režija Lučka Pe-terlin) in splet ljubezenskih pesmi (izvaja duo Lara Puntar in Dario Viviani). KD SKALA GROPADA IN KD SLOVAN PADRIČE vabita danes, 12.februarja, ob 20. uri, v dom Skala v Gropado, ob Dnevu slovenske kulture, na gostovanje dramske skupine SKD Slovenec iz Boršta in Zabrežca, na veseloigro »Ku je prišla Alma...«. Prireditev spada v niz Prešernovih proslav vzhodno-kraških kulturnih društev. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA priredi odprtje razstave Roberte Bu-sechian »Mutatio«. Predstavil jo bo Matej Susič. Na odprtju bo nastopala s trobento Živa Komar. Odprtje razstave bo danes, 12. februarja ob 18. uri. SKD PRIMOREC vabi v Hiško u'd Ljenč-kice na otvoritev razstave »Večer domačih ustvarjalcev« v petek, 13. februarja, ob 20. uri. Večer spada pod niz proslav vzhodnokraških kulturnih društev Prešerno skupaj. SLOMŠKOVO DRUŠTVO iz Križa in župnijska skupnost vabit na Prešernovo proslavo v petek, 13. februarja, ob 20.30 v Slomškov dom v Križu. Pel bo MePZ Slovenec-Slavec iz Boršta in Ri-cmanj pod vodstvom Danjela Grbca. Sledile bodo recitacije in deklamacije. Toplo vabljeni. SKD LI PA iz Bazovice, v sklopu pobude »Prešerno skupaj«, vabi v soboto 14. februarja, ob 20.30 v Bazovski dom na kulturni utrip iz Doline v družbi MoPZ Valentin Vodnik ter pesnika Borisa Pangerca. Priložnostno misel bo podala Živka Persič, glasbeni utrinek pa Anja Križmančič. Vabljeni. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 15. februarja, predstava Gledališkega vrtiljaka »Pipi in Meldiad« v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane. Prva predstava bo ob 16. uri (red SONČEK) in druga ob 17.30 (red ZVEZDA). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. V BAMBIČEVI GALERIJI (Proseška 131, Opčine, 040-212289, e-mail: PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na planinski izlet na Poldano-vec, v nedeljo, 22. februarja. Težavnost je odvisna od trenutnih vremenskih razmer. Prevoz z osebnimi vozili. Sestanek z udeleženci bo v četrtek, 19. februarja, ob 18. uri v društvenih prostorih. KD DOM BRIŠČIKI, v sodelovanju s Socialno službo, organizira štiridnevno letovanje v toplice Olimia za občane nad 70. letom starosti, bivajoče v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repenta-bor. Letovanje se bo odvijalo od četrtka 26. marca do nedelje 29. marca (poln penzion). Za dodatne informacije in vpise, kličite v večernih urah na tele-fonček 346/5913119 (Norma). Mesta so omejena. VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT vabita v nedeljo, 10. maja na spoznavanje Kanalske doline z izletom od Tablja, preko Naborjeta in Zabnic do Rajblja in Belopeških jezer. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel.: 040-360072, pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040-417025. Prispevki Ob smrti dragega vaščana in prijatelja Stojana Furlana daruje družina Terčon 40,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. Ob 4. obletnici smrti Edvarda Vogriča darujejo svojci 120,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na brata Stojana Furlana daruje sestra Livija 50,00 evrov za zbor Fantje izpod Grmade. V drag spomin na prijateljico Marijo Vi-dic darujeta Rosanda Godina in Silva 25,00 evrov za Etnografski muzej v Škednju. V spomin na Marija Danielija daruje Marjan Starc 25,00 evrov za ŠD Kon-tovel. V spomin na Maria Badaliča daruje Marjan Starc 25,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Sandra Kalca daruje Marija Pirc 15,00 evrov za AŠK Kras. t Preminila je Marija Orel Zalostno vest sporoča svakinja Ivanka Posebna zahvala Domu za ostarele Stuparich. Pogreb bo v petek, 13. februarja, ob 12.55 iz ulice Costalunga v zgoniško cerkev ob 13.30. Zgonik, 12. februarja 2009 12.2.1989 12.2.2009 Drago Gantar Z ljubeznijo se te spominjamo vsi tvoji dragi. 1 4 Četrtek, 12. februarja 2009 KULTURA / intervju - Ljubljanski igralec Uroš Maček »Vihar je povest o boju za oblast, zaroti, premoči, a tudi odpuščanju« Velika koprodukcija Slovenskega stalnega gledališča bo na tržaškem odru jutri, v soboto in nedeljo Na odru tržaškega Kulturnega doma bo jutri zaživel eden osrednjih dogodkov letošnje sezone. Tisti Vihar Wil-liama Shakespeara, ki je nastal v ko-produkciji Slovenskega mladinskega gledališča, SNG Maribor, Cankarjevega doma in tržaškega Slovenskega stalnega gledališča ter bil doslej uprizorjen tako v Ljubljani kot v Mariboru. V vlogi Ariela, zračnega duha, nastopa Uroš Maček, »veteran« Slovenskega mladinskega gledališča in sodelavec številnih gledaliških institucij; leta 2007je kot gost nastopil tudi v tržaški produkciji Romulus Veliki. Trenutno se z režiserjem Diegom De Breo posveča Zločinu in kazni, predstavi, ki raziskuje mejo med herojskim in zločinskim dejanjem. »Nekatera velika vprašanja se na odru pač ponavljajo, tako kot se ponavlja življenje. Prav zaradi teh etičnih vprašanj pa delamo gledališče.« Katere so značilnosti Shakespearovega Viharja? Vihar je povest o boju za oblast, zaroti, premoči, a tudi odpuščanju. Nekdanji milanski knez Prospero je bil izgnan na majhen otok sredi oceana, a se kljub temu odpove maščevanju in se raje odloči za odpuščanje. To je zadnja igra, ki jo je napisal Shakespeare: najbrž se mu je proti koncu življenja zdelo posebno pomembno odpuščati. Ta tematika pa je povsem sodobna: veliko na primer govorimo o fojbah, kjer se strasti, boji in odpuščanje prav tako prepletajo. V Viharju igrate Ariela. To je zračni duh, v katerem sem razbral predvsem veliko željo po svobodi. Ariel vse naredi, da bi prišel do svobode, tako da se Vihar dotika tudi tega pomembnega vprašanja. Sicer pa se mi zdi Shakespeare vedno nekoliko izmuzljiv. Kot dobra slika, na primer Mona Liza: bolj jo gledaš, manj vidiš bistvo. Tako je tudi resnica v Viharju izmuzljiva; še najbolj nam je morda uspelo izpostaviti strasti. Pred leti ste v Trstu gostovali tudi s Shakespearovo igro Sen kresne noči, ki jo je prav tako režiral Vito Taufer: ste z Viharjem nadaljevali po isti poti? Uroš Maček kot Ariel - zračni duh, ki se bori za svobodo žiga koritnik Mislim, da smo poskusili ubrati drugačno pot, tako oblikovno kot pripovedno. S Tauferjem sem delal že kakih dvajset predstav in seveda se vsakič vprašamo, kam želimo priti: vsi imamo svoje poglede, vsak skuša nekaj novega povedati, seveda v prvi vrsti režiser. Sen kresne noči in Vihar sta zelo različna teksta: v prvem je veliko humorja in ljubezenske strasti, drugo besedilo pa se mi zdi resnejše, ukvarja se predvsem z vprašanjem oblasti in zarote. So gledalci v Ljubljani ali Mariboru drugače sprejeli predstavo? Zdi se mi, da razlik ni bilo. Gledalci so jo v glavnem dobro sprejeli, po ponovitvah za srednješolce in študente so mladi ploskali kot bi bili na rok koncertu. Seveda, bilo je tudi nekaj slabih, celo žaljivih kritik, a se s temi ne ubadam preveč. Zanima me predvsem, kako se publika odziva na dogajanje na odru: videli bomo, kako se bo tržaška. V Trstu sem že večkrat nastopal in vedno sem imel prijeten občutek. Seveda se nadejam, da bo tudi tokrat tako. Poljanka Dolhar ansa - Včeraj Pahorjev prevod knjiga dneva Le dan po dnevu spominjanja na eksodus in fojbe je italijanska tiskovna agencija ANSA za svojo knjigo dneva izbrala Qui e proibito parlare, prevod romana Parnik trobi nji. In knjigi Borisa Pahorja posvetila daljšo recenzijo izpod peresa Pao-la Petronija. Z utemeljitvijo, da ne gre pozabiti fašističnega preganjanja Slovencev in da nam je pri tem, morda bolj kot zgodovina, lahko v pomoč literatura Fulvia Tomizze in Borisa Pahorja. Gre torej za novo priznanje 95-letnemu tržaškemu pisatelju in za novo priložnost za prodor na italijanski trg, saj je recenzija tiskovne agencije včeraj romala v uredništva po vsem Apeninskem polotoku. ljubljana - Slovenski impresionisti v Narodni galeriji Na ogled le še nekaj dni Razstavo, ki je doživela velik uspeh, so podaljšali do nedelje - Vsak dan javna vodstva V Narodni galeriji v Ljubljani je samo še do nedelje na ogled razstava Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920, ki ponuja podroben vpogled v produkcijo Jame, Jakopiča, Groharja, Kobilice, a tudi fotografov in drugih umetnikov, ki so delovali v istem obdobju in bili tako ali drugače povezani s slovenskimi impresionisti. Bogato razstavo bi bili morali sicer zapreti že prejšnjo nedeljo, zaradi velikega povpraševanja pa je bila podaljšana za teden dni. Narodna galerija je do 15. februarja odprta od 10. do 20. ure, predvidena so tudi javna vodstva: vsak dan ob 18. uri, v soboto tudi ob 16., v nedeljo pa tudi ob 11. uri. Vstopnina znaša 7€, po znižani ceni pa 3,5€. znanost - 200-letnica rojstva in 1 50-letnica objave znamenite teorije Darwin, utemeljitelj teorije o evoluciji živih bitij Ob okrogli obletnici bodo vsepovsod potekale najrazličnejše pobude, samo v Veliki Britaniji preko 300 - Bil je eden prvih pravih znanstvenikov Danes mineva 200 let od rojstva britanskega naravoslovca Charlesa Darwina, ki se je v svetovno zgodovino zapisal kot utemeljitelj teorije o evoluciji živih bitij. Čeprav od objave omenjene teorije prav letos mineva že 150 let, pa so razprave o nastanku človeške vrste med znanstveniki in teologi še vedno precej razgrete. Darwin se je 12. februarja 1809 rodil v premožni britanski družini in že kot otrok pokazal izjemno zanimanje za naravoslovje. Kljub temu se je sprva odločil, da se bo podal po stopinjah očeta, ki je bil ugleden britanski zdravnik. S študijem medicine je tako začel na univerzi v Edinburgu, vendar je študij po dveh letih opustil, saj ga medicina kot taka ni pretirano zanimala, poleg tega pa ni prenesel pogleda na kri. Začel je s študijem teologije in se pri 22 letih izšolal za duhovnika, čeprav duhovniškega dela kasneje v življenju ni nikoli opravljal. Takoj po študiju se je odpravil na skoraj pet let trajajočo pomorsko odpravo, na kateri je v družbi preostalih članov odprave raziskoval obale in otoke Patagonije, Ognjene zemlje, vzhodne obale Južne Amerike in nekatere otoke v Tihem oceanu. Na popotovanju je Darwin kot entuzia-stičen naravoslovec opisal številne živalske in rastlinske vrste Južne Amerike, posebej pa so njegovo pozornost pritegnili koralni grebeni v Avstraliji in tam živeče živalske vrste. Na potovanju je Darwin zbral izjemno obširno zbirko podatkov, primerkov, opisov in zapisov v svoje dnevnike, ki jih je v naslednjih letih preučeval in urejal. Leta 1859 je nato izdal svoje najodmevnejše delo z naslovom O izvoru vrst, ki opisuje evolucijski razvoj živih bitij na podlagi naravne selekcije. Delo je sredi 19. stoletja veljalo za pravo senzacijo na področju vedenja o izvoru živih bitij, obenem pa je postalo trn v peti predvsem teologom oziroma zagovornikom vere. Darwinova teorija je za vselej spremenila tok znanosti na področju evolucije, obenem pa si je nakopala nasprotnike, ki so prisotni tudi danes, 150 let po objavi teorije. Darwin je s svojo teorijo na poljuden način podal razlago o tem, kako so živeče vrste na podlagi naravne selekcije prehajale skozi evolucijo, vse do nastanka človeške vrste. Prav na tem mestu je tedaj senzacionalna teorija trčila s tezami o stvarjenju človeka, ki jih navaja Biblija. Manj znano je, da je Darwin zaradi svoje teorije imel težave tudi doma, saj se z njegovimi tezami ni strinjala niti njegova globoko verna soproga Emma Darwin. Naravoslovec je nastajanje knjige pred njo celo skrival, da je ne bi užalil, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Darwinova prapravnukinja Ruth Padel ob tem pripoveduje, je bila Emma mišljenja, da Darwin Boga vse bolj odriva od sebe, zato se je z možem o tem odločila temeljito pogovoriti. V pogovoru naj bi Emma začutila moževo več desetletno znanstveno delo, zato ga je prosila, naj idej v svoji knjigi nikakor ne spreminja zgolj iz strahu, da bi si nakopal njeno jezo. Čeprav Darwinova evolucijska teorija danes velja za splošno uveljavljeno in sprejeto, je še vedno moč naleteti na številne nasprotnike in oporečnike Darwinovih tez. Kljub drugačnemu mnenju pa se večina strinja in priznava, da je bil Dar- win izjemno pomemben znanstvenik, saj je s svojim delom spremenil pogled na svet. Da je bil nedvomno izjemen znanstvenik priznava tudi predstavnik skupine Answers and Genesis (Odgovori in genetika) Paul Taylor, ki evolucijsko teorijo zavrača in se sklicuje na navedbe Biblije. »Seveda se ne strinjamo z Darwinovimi zaključki, vendar priznavamo, da je bil izjemno vesten opazovalec in smo mu zato lahko glede marsičesa le hvaležni,« je v pogovoru za AP ob okrogli obletnici rojstva britanskega znanstvenika poudaril Taylor. Vodja posebnih projektov v londonskem naravoslovnem muzeju Bob Bloomfield je ob tem poudaril, da je bil Darwin v času nastajanja evolucijske teorije izjemno pozoren, saj je razumel, da je koncept nastanka človeške vrste iz živalskih prednikov izjemno kontroverzen. Po besedah Blo-omfielda Darwin svoje teorije ni želel predstaviti le kot nekakšne hipoteze, pač pa kot razlago, podprto s številnimi dognanji in dejstvi. »Bil je eden prvih pravih znanstvenikov, pri katerem je bilo vse, kar je zapisal, podprto z dokazi,« je ob tem poudaril Bloomfield. Darwin je izjemno rad zahajal tudi v londonski živalski vrt, kjer se je posebno spoprijateljil z enim od tamkajšnjih orangutanov. Opazoval je njegovo obnašanje v različnih situacijah in na podlagi opazovanja prišel do zaključka, da se je človek razvil iz primata. Znanstvenikova vedoželjnost je nazadnje izčrpala njegovo življenjsko moč, še kot bolehen starček pa je opazoval predvsem rastline. Pritegnilo ga je namreč dejstvo, da te vedno rastejo proti oknu oziroma se obračajo proti svetlobi. Intenzivno razmišljanje ga je pripeljalo do spoznanja, ki je le še podkrepilo njegovo teorijo naravne selekcije. V svoji teoriji je namreč poudarjal, da se prav vsa živa bitja med seboj borijo za obstanek, v boju za vodo, svetlobo ali hrano pa se spreminjajo in prilagajajo. Manj znano je, da je bil Darwin tudi inovator. Ena izmed njegovih bolj znanih inovacij se je porodila prav med urejanjem obširne zbirke rastlin, živali in zapisov, ki jih je prinesel s prej omenjene plovbe. V želji, da bi se v svojih delovnih prostorih kar najhitreje premikal med zbranimi primerki, je na stol, ki ga je uporabljal, namestil kolesca, s čimer se je po prostoru lahko kar zapeljal. Tako je nastal prvi »prednik« pisarniškega stola na kolescih, kakršnega poznamo danes. Vsekakor je bolj kot njegovo inovatorsko delo pomembna zapuščina, ki jo je za seboj pustil kot naravoslovec. Ob letošnji okrogli obletnici Darwinovega rojstva bo na današnji dan samo v rodni Veliki Britaniji potekalo prek 300 prireditev. V osrednji Angliji, kjer je bil Darwin rojen, v čast najslavnejšemu rojaku pripravljajo festival, ki bo trajal kar mesec dni. Medtem v Darwinovem nekdanjem domu v bližini Londona pripravljajo stalno razstavo, ki bo prikazovala nekatere njegove najznamenitejše eksperimente s področja naravoslovja. Londonski Naravoslovni muzej ob okrogli obletnici znanstvenikovega rojstva pripravlja posebno razstavo, na kateri si bodo obiskovalci lahko ogledali ohranjene, ročno napisane Darwino-ve dnevnike. V njih je po poročanju AP moč razbrati naravoslovčev izjemno analitičen, včasih pa tudi pikolovski pristop do pisanja. (STA) / KULTURA Četrtek, 12. februarja 2009 15 brda - Bukovica, 1 2. februarja 1909 Rodil se je Anton Zoran Mušič, ki pa je za svoj rojstni kraj izbral Gorico Gorica je kraj ponovnega rojstva, a obenem tudi tista beseda, s katero je lahko slikar izpovedal lastno narodno istovetnost Dokumenti so neizpodbitni: Anton Zoran Mušič se je rodil v Bukovici pri Gorici 12. februarja 1909 očetu Antonu, učitelju po rodu iz Šmartnega v Brdih, in mami, ravno tako učiteljici, Mariji-Mimi Blažič iz Kostanjevice pri Ligu. In vendar je umetnik rad poudarjal, da je rojen v Gorici, kar je povzeto v vseh povojnih katalogih in življenjepisih oz. objavljeno že leta 1944v razkošnem razstavnem katalogu beneške Pic-cole gallerie. K taki odločitvi so gotovo botrovali osebni vzgibi, v prvi vrsti spomini na Gorico izpred prve svetovne vojne, a tudi čisto praktični vzroki. Predvsem po drugi svetovni vojni, ko je mala vasica na obronku Vipavske doline ostala onkraj meje, onkraj tiste železne zavese, ki je živo zarezala v tkivo Evrope, je rojstvo v Gorici umetnika naravno umestilo v zahodnoevropski kulturni milje, kjer pa so bile in so še danes strešice v napoto. Ščasoma je Gorica prerasla gole anagrafske koordinate in se spojila z arhetipno razsežnostjo griča, ki prežema tako spomine kot sam proces umetniškega ustvarjanja: griči nežno živijo v spominu na otroška leta v Brdih in v sebi nosijo kali življenja, tako da se na likovnih delih včasih povsem očitno pozunanji-jo v seske, ki so kot krone položene na vrhe vzpetin. Ista polkrožna oblika povzema tudi obraten pomen in kot antični tholos skriva in hrani v nedrjih grobove: tudi gomila mrličev iz cikla Nismo poslednji se v loku pnejo čez platno, kot da jim je slikar v vzgibu pietete poklonil pokop, ki ga niso bili deležni ob uri smrti. Mu-šičevi povojni slikarski cikli bodo nastajali v soju griča, v soju Gorice. Junija leta 1945 je slikar prebegnil iz Ljubljane v Gorico namenjen v Benetke (vzpostavitev režima v povojni Jugoslaviji je odhod iz domovine še dodatno pospešil). V tistem nekajmesečnem postanku v Gorici sta nastali tudi dve risbi manjšega formata, prva v zbirki finančne družbe KB 1909 (mešana tehnika/papir, 52x41 cm), druga v lasti tržaškega zbiratelja Maurizia Zaneia (kreda/papir, 36,8x29,5 cm). Obe nosita enako signa-turo, Mušič Gorica 1945, in imata izjemen dokumentaren pomen, a ne samo. Ob izbruhu svetovne vojne se je slikar iz zasedene Štajerske umaknil na Goriško in dalje v Benetke, korak, na katerega se je navsezadnje pripravljal že vsa leta po zaključku akademije. Z razmakom samo dveh let se je scena ponovila in Mušič se je ponovno znašel na begu, ponovno v Gorici, znova namenjen v Benetke: prizanesljiva usoda mu je ponujala nov začetek, obetala mu je novo možnost, kot da bi se filmski trak življenja zavrtel nazaj. A vmes se je zgodil obrat, ki ga poznamo kot Dachau. Risba goriškega gradu predstavlja ravno to stično točko, ko se slikar zazre v lastno življenje, predno zajame sapo in se za vedno odseli v Benetke. V materialni krhkosti po-žoltenega papirja, v izsušenem, trpkem obrisu mesta, nad katerim je legla tišina v podobi belih, s kredo komaj oprašenih delov podlage, se rojeva nova pokrajina. »Vsakdo mora imeti svojo pokrajino, svojo sliko v sebi. Ne grem v Benetke, da tam rišem Benetke. To pokrajino sem že prinesel s seboj. Slikam moje Benetke,« bo kasneje izpovedal sam Mušič. Gorica je torej res kraj ponovnega rojstva, a obenem tudi tista beseda, s katero je lahko Mušič na njemu lasten način, torej poetičen in nevsiljiv, izpovedal lastno narodno istovetnost, ko je ob navajanju rojstnega mesta vedno dodajal, da Gorica pač pomeni gorica. Samo podoživljanje slovenske razsežnosti to-ponima, ki je bila za Mušiča povsem naravna, je lahko tako globoko zaznamovala njegovo slikarsko govorico. Saša Quinzi gorica - Razstave v palači Attems Petzenstein Goriški pokloni umetniku Palači Attems Petzenstein na Kor-nu pripada gotovo posebno mesto na zemljevidu Mušičeve Gorice, saj je med drugim gostila dve pregledni razstavi umetnikovega opusa. Prvo je leta 1979, ob slikarjevi sedemdesetletnici, uredil Giuseppe Mazzariol, pred goriško etapo pa je bila na ogled v Ferrari, v renesančnem Palazzo dei Diamanti. Zasnova druge razstave iz leta 2003 pa je sledila vzoru pariške izložbe v Gran Palai-su iz leta 1995, ki je nastala po zamisli Mušiča samega in Jeana Claira. Goriška razstava velja danes kot poslednji poklon ostarelemu umetniku, ki je tudi sam zadnjič stopil, vidno ganjen, pred publiko. Vmes, ob priliki podelitve častnega meščanstva leta 1987, je palača med 29. septembrom in 11. oktobrom gostila manjšo priložnostno razstavo z desetimi Mušičevimi deli. Platna, ki jih je ob priliki poklonil mestni upravi, pa so bila na ogled, lahko bi rekli kar izjemoma, na goriškem gradu leta 2003. Doslej pa je bil prezrt podatek, da korenini Mušičeva domačnost s sobanami palače Attems v bistveno zgodnejše obdobje, tik po drugi svetovni vojni. Leta 1948 sta goriški in videnski pokrajinski upravi skupno pripravili obsežno »Deželno razstavo«, ki je imela izrazit nacional(istič)en predznak, saj je v kočljivem trenutku nastajajoče države, na njeni še nedorečeni vzhodni meji, želela proslaviti stoletnico italijanskega Ri-sorgimenta. Široko zasnovan program je bil razdeljen v dva sklopa: prvi je bil posvečen proizvodnim dejavnostim, drugi pa družbenim panogam. K slednjim sta sodili tudi razstavi antične umetnosti v Vidnu in moderne umetnosti v Gorici, ki je bila na ogled v palači Attems od 7. avgusta do 19. septembra. 15. maja 1948 je bil izdan tudi pravilnik, ki je urejeval sodelovanje na goriški razstavi. Na njo so se lahko prijavili vsi »živeči umetniki, ki so se rodili ali že vsaj desetletje prebivajo v deželi«, sama uvrstitev del na razstavo pa je bila podvržena presoji strokovne komisije, kar je že takoj sprožilo negodovanja in izzvalo javen protest umetnikov. Ti so se med drugim obregnili tudi ob točko pravilnika, ki je določala, da so morali umetniki sami, na lastne stroške, dostavit umetnine na razstavni sedež in to najkasneje do 12. julija. S tem pa je podan tudi terminus ante quem Mušiče-vega prihoda iz Benetk v Gorico. Slikar je dela najbrž prinesel kar sam, saj je moral v obsoškem mestu urediti osebne dokumente za pridobitev italijanskega državljanstva. Nepričakovano pa se je Levo Mušič v Pilonovi interpretaciji, desno pa delo iz niza Nismo poslednji srečal tudi z absurdnostjo (italijanske) birokracije, saj je bil v evidencah karabi-nierjev Gosposke ulice, današnje ulice Carducci, označen kot dezerter: med vojno, ko je imel prijavljeno stalno bivališče pri teti v Gorici, naj bi se izmikal služenju vojaškega roka. Zaradi tega je bil pogojno obsojen na sedem mesecev zapora, dva tedna pa je moral prestati v videnski vojašnici. Kakorkoli že, se je 31. julija na sedežu razstave sestala komisija. Sestavljali so jo umetnostni kritik Umbro Apollo-nio, kiparja Alberto Viani in Marcello Mascherini, slikarji Renato Daneo, Bruno Saetti in Dino Predonzani, medtem ko je Carlo Someda De Marco, ravnatelj videnskih muzejev, nadomeščal četrtega slikarja Giuseppa Cesettija. Komisija najbrž ni imela lahkega dela, saj je naštela kar 216 del, odbranih pa je bilo le 72, med njimi dve Mušičevi olji. V skromnem, prepognjenem listu, ki je bil natisnjen kot začasni katalog razstave, sta navedeni kot deli slikarja »Z. Musi-ga« in sta naslovljeni kot »Dalmatinske žene« in »Dalmatinski motiv«. Čeprav se je pripravljalni odbor v predzadnji točki pravilnika razstave obvezal, da bo izdal tudi uradni katalog s fotografskimi posnetki vseh del, do tega očitno ni prišlo, tako da se omenjeni platni spričo skopih podatkov in splošnih naslovov zaenkrat izmikata identifikaciji in presoji. S tem pa ni bilo še konec težav. Razstava ni naletela na ugoden odmev v krajevnem tisku, nekaterim goriškim umetnikom pa je prekipelo, ko je članek objavljen 11. avgusta v »Giorna-le di Trieste« hvalil samo slikarja Trevi-sana, ostale pa zamolčal ali celo negativno označil. Ker odgovorni pri pripravljalnem odboru niso dosegli preklica članka, niti ne objave drugačnega me-njena, so umetniki sami posegli in prešli od besed k dejanju v maniri, ki ima pridih futuristične provokacije. Slikarji Ostilio Giannandrea, Fulvio Monai, Cesare Mocchiutti, Tonci Fantoni, Tullio Crali in kipar Mario Sartori so 18. avgusta popoldan na lastno pest odnesli dela iz razstavnih prostorov. Boljšega trenutka ne bi mogli izbrati, saj si je ravnatelj sredi avgustovske vročine privoščil oddih v hribih, njegov namestnik se je mudil v Vidnu, nič hudega sluteči tajnik pa je bogvedikaj stikal po podstrešju palače. Saša Quinzi 1 6 Četrtek, 12. februarja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it števerjan - Občinska uprava napoveduje tri pomembne posege »Restyling« vaškega trga načrtujejo v letošnjem letu Predvidena tudi širitev pokopališča in poseg na Jazbinah - Občinski svet v ponedeljek odobril proračun tržič - V soboto Demokratska stranka o krizi in v bran ustavi Demokratska stranka prireja v soboto, 14. februarja, ob 10. uri v tržiškem Kinemaxu pokrajinsko manifestacijo, ki bo posvečena razmisleku o svetovni gospodarski krizi, hkrati pa bodo spregovorili tudi o vse številnejših napadih na italijansko ustavo. Okrogle mize se bodo udeležili pokrajinski tajnik Demokratske stranke Omar Greco, deželni tajnik Demokratske stranke Bruno Zvech, pokrajinski tajnik UIL Giacino Menis, štarancanski župan Lorenzo Presot in tržiški župan Gianfranco Piz-zolitto. V Demokratski stranki so zaskrbljeni zaradi gospodarske recesije, hkrati pa jih skrbijo tudi odločitve državne vlade, ki se je doslej izkazala z avtoritarnimi metodiami, ne pa z demokratičnim soočanjem. gorica - DS Cingolani zahteva dnevni center »Goriška občina mora čim prej ustanoviti dnevni center, v katerem bi podnevi nudili oskrbo starejšim občanom, ki bi se zvečer lahko vrnili domov. Čeprav gre za zelo koristno socialno storitev, občinski odbor ni naredil ničesar za njeno uresničitev.« Tako poudarja goriški občinski tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani in razlaga, da je lani dežela dala na razpolago za ustanavljanje dnevnih centrov 450.000 evrov. »Številne občine so že zaprosile za prispevek, zakaj tega Gorica še ni storila,« se sprašuje Cingolani. Obnova trga pred cerkvijo in območja okrog županstva, širitev pokopališča ter prekvalifikacija okolice bivše šole na Jazbinah so trije večji posegi, ki jih občina Števerjan namerava začeti izvajati v tekočem letu. Gradbena dela so skupaj vredna približno 1.400.000 evrov, večji del katerih bo zagotovila dežela FJK; sredstva so bila v proračun že vnesena lani, medtem ko je v ponedeljek števerjanski občinski svet odobril še proračun za letošnje leto, ki je skupno »vreden« 1.141.912 evrov. V novem proračunu, ki je bil odobren z glasovi večine (opozicija se je vzdržala), je za investicije namenjenih 128.000 evrov. Glavne naložbe zadevajo popravila poslopja šole, obnovo javne razsvetljave v zaselku Ščedno ter nakup šolskega avtobusa. Občinski svet je ob tem odobril tudi programski načrt za triletje 2009-2011. V prihodnjem letu je predvidenih 687.000 evrov naložb, leta 2011 pa 717.000 evrov. »Ta sredstva niso še na voljo,« so pojasnili na občini. Uprava pa lahko že računa na 700.000 evrov deželnega prispevka, ki ga bo namenila obnovi dveh osrednjih prizorišč vaškega dogajanja. Korenitejše spremembe bo deležen trg Svobode, ki ga bodo pretlakovali s ploščicami iz nabrežinskega kamna in iz porfirja. Uredili bodo razgledno točko in zgradili širše pločnike, ob tem pa se bo spremenila tudi prometna ureditev, saj bo na trgu nastalo krožišče. Na območju občinske palače bodo uredili pločnike, pretlakovali del Števerjanski trg bumbaca trga, obnovili razsvetljavo in preuredili parkirne prostore. »Izvršni načrt je občinski odbor odobril prejšnji mesec, zato računamo, da bomo v teku nekaj mesecev dodelili dela z javno dražbo,« je povedal župan Ha-drijan Corsi. Med deli, ki bi si morala začeti letos, je omenil še razširitev vaškega pokopališča (okrog 300.000 evrov) in ureditev območja pri bivši šoli na Jazbinah (400.000 evrov), podžupan Dominik Humar pa je napovedal obnovo ceste v zaselku Aščevi. Pripomniti gre, da je Corsi v ponedeljek že štiriinštiridesetič prisostvoval odobritvi občinskega proračuna. Župan, ki se mu izteka tretji in zadnji mandat, je namreč že od sredine 60. let aktivno angažiran v šte-verjanski upravi. (Ale) gorica - Včeraj delavnica v pokrajinski sejni dvorani Napotki za evropske projekte Predavateljem prisluhnilo okrog 80 udeležencev z obeh strani meje - Pobudo priredil pokrajinski urad za Evropo Pripravi uspešnih evropskih projektov je bila namenjena delavnica, ki je potekala včeraj na sedežu goriške pokrajine. Priredil jo je pokrajinski urad za Evropo, ki je s pobudo pritegnil okrog 80 slušateljev z obeh strani meje, kar je krepko presegalo pričakovanja. Delavnice so se udeležili funkcionarji krajevnih uprav, javnih ustanov, razvojnih agencij ter društev in organizacij, ki nameravajo izpeljati čezmejne projekte na raznih področjih s pomočjo finančnih sredstev iz evropskega sklada Cilj 3. V uvodu je prisotne pozdravil odbornik Marko Ma-rinčič, ki je spomnil, da je pokrajinski urad pred včerajšnjim srečanjem že priredil posveta o evroregionalnem sodelovanju in evropskem financiranju okoljskih projektov. Med včerajšnjo delavnico pa so predavatelji spregovorili o vseh fazah oblikovanja evropskih projektov, od evidentiranja potreb teritorija in snovanja projektne zamisli do opredelitve ciljev, oblikovanj partnerstev in uspešnega izvajanja projektov. Najprej je posegel pokrajinski konzulent za evropske zadeve Giorgio Tessarolo, ki je bil do nedavnega direktor deželne službe za evropske zadeve in mednarodne odnose. Za njim sta spregovorila Mia Cappellari in Franco Sergo, svetovalca podjetja DGR Consulting iz Trsta. Udeležence delavnice je zadnji nagovoril Albin Kevc, tehnik slovenskega podjetja REC, ki je svoj poseg osredotočil na komunikacijski aspekt evropskih projektov. (Ale) Del udeležencev včerajšnje delavnice bumbaca ronke Vojaško letalo zasilno pristalo Včeraj popoldne je na ron-škem letališču prišlo do precejšnjega preplaha. Okrog 16. ure so namreč z italijanskega vojaškega letala Piaggio P 180, na katerem se je peljalo devet oseb, sporočili, da bodo morali zasilno pristati. Letalo je sicer komaj vzletelo z ronškega letališča in je bilo namenjeno v vojaško bazo v Grosseto. Pilot je osebju ronškega kontrolnega stolpa ob 15.44 pojasnil, da je v težavah zaradi okvare zakrilca, t.i. »flap«, ki se nahaja na zadnjem delu kril in daje letalu potreben dinamični vzgon. Na kraju so ob silah javnega reda posredovali goriški gasilci, gasilski oddelek ronškega letališča in tržiški gasilci, k sreči pa je pilotu uspelo pristati brez večjih težav. Baje je letalo izpraznilo nekaj goriva nad morjem pred Tržičem, tako da je bil pristanek čim bolj varen. Zaradi emergence je bilo ronško letališče zaprto skoraj eno uro; nekaj zamude sta nabrali letali družb Alitalia in Lufthansa, ki sta zatem odleteli proti Rimu oz. Muenchnu. V krempljih mrhovinarjev Goriško društvo za kakovost bivanja prireja danes ob 18. uri v novogoriškem kulturnem domu okroglo mizo z naslovom Mesto v krempljih mrhovinarjev. Srečanje prirejajo zaradi prošenj ljudi, ki so bili kakor koli prizadeti v zvezi z zadevo SGP in v imenu krajanov mesta, predvsem pa zato, ker jim ni vseeno ali bo treba ponovno kupovati pločnike, zelenice in morda stanovanja od »novih« lastnikov. Razpravo o tem, kdo bo lastnik parkirišč, zelenic, otroških igrišč in nekateri stanovanj v Novi Gorici, o trhlih nogah, na katerih stoji pravna država in o agoniji SGP Gorica, ki se nadaljuje, bo vodila Nada Gort-nar. (nn) V Doberdobu Trubarjev večer Drevi ob 19.20 bo v župnijski dvorani v Doberdobu Trubarjev večer. V goste bodo prišli člani kulturnega društva Stanko Vuk iz Mirna in učenci mirenske osnovne šole, ki se bodo predstavili z recitacijami, glasbenim nastopom in pe^em. Ob tej priložnosti bodo Trubarjev spomin počastili tudi z razstavo starih knjig, ponatisov in predmetov; na ogled bo tudi dragocen izvod Dalmatinove Biblije iz leta 1580. Razstavo si bodo jutri ogledali dijaki Večstopenjske šole Doberdob. V Gorici Pirandellova drama S Pirandellovo dramo Enrico IV bosta danes ob 20.45 v goriškem Verdiju nastopila Ugo Pagliai in Paola Gassman. Radikalci zbirajo podpise Združenje radikalcev Trasparenza e par-tecipazione zbira podpise za ustanovitev javnega spletnega registra DAT (»dichia-razione anticipata di trattamento«) na goriškem matičnem uradu. »Vsak občan bi lahko oddal testament, v katerem bi izrazil svojo voljo v zvezi z oblikami zdravljenja in umetnega ohranjanja pri življenju. To je v luči tega, kar se je zgodilo Eluani Englaro, zelo pomembno,« je povedal tajnik združenja Pietro Pipi. Radikalci bodo zbirali podpise, ki jih bodo nato vložili pri goriški občini, do 21. februarja. Na korzu Verdi bo stojnica radikalcev v soboto popoldne ter 18., 20. in 21. februarja. »Zbrati moramo 200 podpisov, nato upamo, da bo predsednik občinskega sveta vključil razpravo o dokumentu med točke dnevnega reda ene izmed prihodnjih sej občinskega sveta,« je dodal Pipi. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 12. februarja 2009 17 gorica - Podjetje za javne storitve IRIS razpisalo evropsko dražbo malnišče Pred septembrom prodaja »Letos energetskega sektorja nujen.. m*** 0 premik« Za nakup se poleg podjetij Acegas-APS in AMGA zanima tudi nekaj velikih italijanskih družb ■ ^ ■ ■ ■ ■ Podjetje za javne storitve IRIS, katerega delničarji so vse občine iz goriške pokrajine, bo pred septembrom prodalo svoj energetski sektor. To napoveduje predsednik upravnega sveta Armando Querin, ki je pravkar dal zeleno luč za evropsko dražbo, na podlagi katere bodo izpeljali prodajo energetskega sektorja. »Nekaj časa smo razmišljali, da bi ugotovili, katera bi bila najkrajša pot za uresničitev prodaje. Naposled smo se odločili, da bomo izpeljali dve dražbi,« pravi Querin in pojasnjuje, da bodo s prvo dražbo izbrali »advisorja«, to se pravi podjetje, ki bo zbiralo ponudbe za prodajo energetskega sektorja. Z drugo dražbo bodo medtem dejansko določili podjetje, ki bo predstavilo najboljšo ponudbo za nakup energetskega sektorja in ga bo torej prevzelo. Po besedah Querina naj bi v začetku aprila odprli kuverte s ponudbami raznih »advisorjev«, zatem naj bi v roku enega meseca pripravili razpis za prodajo energetskega sektorja. Rok za vložitev ponudb bo trajal 52 dni, nato bo znan - predvidoma pred koncem septembra - nov lastnik energetskega sektorja. Querin pojasnjuje, da se za energetski sektor IRIS-a zanimata krajevni podjetji Acegas-APS in AMGA. V zadnjih mesecih so se po besedah predsednika za prevzem pozanimala tudi nekatere velike italijanske družbe. Skupščina delničarjev družbe za javne storitve IRIS je poverila upravni svet podjetja, da pripravi razpis za prodajo energetskega sektorja, septembra lani. Skupščina, ki jo sestavljajo vsi župani občin goriške pokrajine, je takrat pojasnila, da bo razpis zmagalo podjetje, ki bo ponudilo največ denarja za energetski sektor družbe IRIS, hkrati pa bo zagotovilo zaposlitev čim višjega števila uslužbencev. Septembra so se proti prodaji energetskega sektorja izrekli sindikati CGIL, CISL in UIL ter Stranka komunistične prenove, medtem ko so jo upravitelji iz vrst Demokratske stranke podprli. Prvi so opozarjali, da bo veliko težje nadzorovati delovanje družbe, ki bo prevzelo energetski sektor, drugi pa so izpostavili, da krajevna podjetja nimajo vpliva na določanje cene energije, zato je treba vsa razpoložljiva sredstva vložiti v bolj donosno ravnanje z odpadki. gorica - Predlog pokrajinskega odbornika Marinčiča Večjezične smerokaze bodo ponudili tudi občinam Večjezični smerokaz ob pokrajinski cesti med Devetaki in Doberdobom bumbaca Ob pokrajinskih cestah, ki jih od decembra dalje goriška pokrajinska uprava opremlja z italijansko-sloven-skimi, italijansko-furlanskimi in trijezičnimi cestnimi znamenji, bi lahko večjezične smerokaze v prihodnjih mesecih postavili tudi na območjih, za katera so pristojne občine. Pokrajinski odbor je namreč včeraj dal načelno soglasje predlogu odbornika Marka Marinčiča, ki se ogreva za postavitev dodatnih večjezičnih smerokazov na pokrajinskem teritoriju. »Pred petimi leti je pokrajina iztržila iz dotacije zakona 482 106.000 evrov, ki so bili namenjeni trijezičnim tablam, smerokazom in napisom. Podjetje, ki v tem času zaključuje z nameščanjem preko 200 cestnih znamenj na vseh pokrajinskih cestah, ki so speljane po območju izvajanja zaščitnega zakona 482/1999, je na začetni ceni za ta poseg naredilo popust. Prihranili smo 38.000 evrov, ki bi zadostovali za postavitev dodatnih 165 večjezičnih smerokazov. S tem bi lah- ko opremili tudi območja, ki niso v pokrajinski, pač pa občinski pristojnosti,« je povedal Marinčič in opozoril: »Možnost uresničitve tega predloga pokrajinske uprave je odvisna od različnih faktorjev. Najprej bi nam morala dežela Furlanija-Julijska krajina dovoliti, da odložimo termin za oddajo obračuna tega projekta. Ob tem bo treba preveriti, ali bodo občine privolile in nam omogočile, da postavimo table na območjih, za katere so same pristojne.« (Ale) bumbaca »Postavili smo nekaj časovnih terminov. Pred koncem leta mora nujno priti do premikov.« Tako je v zvezi s problemom nezakonitega odlagališča na Malnišču povedal sovodenjski župan Igor Petejan, ki se je prejšnji teden na sedežu pokrajine udeležil sestanka s pokrajinsko odbornico za okolje Maro Černic in dvema funkcionarjema, v teku katerega so sogovorniki preučili današnji položaj in nadaljnje korake za saniranje območja. Pred nedavnim je Petejan povedal, da je sovodenjska občina lani z goriško pokrajino podpisala konvencijo, na podlagi katere so njeni tehnični uradi prevzeli vodenje postopka za karakterizacijo območja Malnišča. »Na podlagi lete bo jasno, kako bo potekala sanacija območja, kjer se nahaja odlagališče,« je povedal Petejan in poudaril, da bo do prvih konkretnih korakov prišlo pred koncem tekočega leta. Denar za karakterizacijo območja - skupno 499.920 evrov - je dežela namenila sovodenjski občini s sklepom novembra 2007. Kot je pred kratkim vlado Furlanije-Julijske krajine opozoril deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, pa nakazana vsota ne zadošča za sanacijo - le-ta naj bi stala približno dva milijona evrov - in niti za primerno zavarovanje območja, ki je izpostavljeno vetrovom in pronicanju strupenih snovi v podzemlje in v Vipavo. (Ale) nova gorica - Jutri in v soboto informativni dan Univerze Predstavitev programov Sedež v Križni ulici v Gorici ponuja naravoslovne, tehniške in družboslovne vsebine, ki izhajajo iz problematike okolja Na Univerzi v Novi Gorici bo jutri in v soboto informativni dan, na katerem bodo predstavili študijske programe 1. in 2. stopnje. Predstavitev študijskih programov prve stopnje Okolje, Gospodarski inženiring, Slovenistika in Kulturna zgodovina bo jutri ob 10. in 15. uri ter v soboto ob 10. uri v prostorih novogori-ške univerze na Vipavski cesti 13 v Novi Gorici. Študijski programi druge stopnje Okolje, Gospodarski inženiring, Slo-venistika ter Migracije in medkulturni odnosi pa bodo na isti lokaciji predstavljeni jutri ob 13. uri in v soboto ob 11. uri. Informativni dan za študijske programe Inženirska fizika (1. stopnja), Vinogradništvo in vinarstvo (1. stopnja) ter Eksperimentalna fizika (2. stopnja) bo organiziran v Ajdovščini, v tamkajšnjih prostorih Univerze v Novi Gorici, ki se nahajajo na Vipavski cesti 11c. Študijska programa 1. stopnje bosta predstavljena jutri ob 10. in 15. uri ter v soboto ob 10. uri, študijski program druge stopnje pa bo predstavljen jutri ob 16. uri in v soboto ob 11. uri. Predstavitev najnovejšega študijskega programa Digitalne umetnosti in prakse (1.stopnja) bo jutri ob 11. in 15. uri ter v soboto ob 11. uri v Ljubljani, v prostorih Šole uporabnih umetnosti Famul Stuart, na Dunajski 56, dan kasneje pa bo študijski program ob 10. uri predstavljen tudi v prostorih Univerze v Novi Gorici. In kaj v grobem ponujajo omenjeni programi? Dvostopenjski Sedež v Križni ulici v Gorici bumbaca študijski program Okolje, ki se izvaja na Fakulteti za znanosti o okolju s sedežem v Križni ulici v Gorici, ponuja vse pomembne naravoslovne, tehniške in družboslovne vsebine, ki izhajajo iz problematike okolja, kot so npr. meritve v okolju, zdravstvena ekologija, ravnanje z odpadki, varstvo narave, ipd. Dvostopenjski visokošolski študijski program Gospodarski inženiring, ki se izvaja na Po-slovno-tehniški fakulteti, vključuje širo- ko paleto predmetov iz inženirskih, ekonomskih in organizacijskih ved. Fakulteta za aplikativno naravoslovje bo v študijskem letu 2009/2010 vpisovala v univerzitetni študijski program Inženirska fizika, ki predstavlja povezavo med osnovnimi fizikalnimi znanji in njihovo uporabo v tehniki in naravoslovju. Omenjeni študij prve stopnje je nadgrajen z dvoletnim magistrskim študijem Eksperimentalna fizika. Posebnost študijskega programa Slovenistika, ki se izvaja na Fakulteti za humanistiko, je predvsem spoznavanje različnih kultur ter njihovega jezikovnega in zgodovinskega prepletanja, magistrski študij Slovenisti-ke pa je usmerjen v formalno in eksperimentalno jezikoslovje. Dodiplomski študijski program Kulturna zgodovina omogoča pridobitev širokega temeljnega znanja na področju zgodovinskih ved s posebnim poudarkom na posebnostih kulturnopolitičnega okolja, v katerem je program nastal, njegova nadgradnja pa je magistrski študijski program Migracije in medkulturni odnosi. Najnovejši študijski program Digitalne umetnosti in prakse v okviru Visoke šole za umetnost bo vsebinsko in strukturno izhajal iz dosedanjega triletnega programa Digitalni mediji Šole uporabnih umetnosti Famul Stuart. Za akreditacijo novoustanovljene šole in programa mora univerza še pridobiti soglasje na Svetu za visoko šolstvo Republike Slovenije. (nn) gabrje - Visok življenjski jubilej Župnik Viljem Žerjal praznuje osemdesetletnico V Gabrjah praznuje danes osemdeseti rojstni dan priljubljeni domači župnik Viljem Žerjal, tržaški rojak, ki je v prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja prišel službovat na Goriško. G. Viljem Žerjal ima svoje korenine na slovenskem Krasu, saj se je rodil 12. februarja 1929 v Pliskovici, od koder se je njegova družina sredi tridesetih let prejšnjega stoletja preselila v Trst, točneje k Sv. Ivanu. Tam je opravil osnovno šolo, študij pa je nadaljeval v semeniščih v Kopru v Gorici, kjer je moral kot Slovenec izkusiti marsikatero bridko doživetje, a je ohranil pokončno držo tako v človeškem kot v narodnostnem smislu, saj se svojega mnenja, pa čeprav tudi zelo ostrega, ni bal povedati predstojnikom. Bogoslovje je začel v Gorici, nadaljeval pa v zavodu Germanicum-Hungaricum v Rimu, kjer je bil 10. oktobra 1955 tudi posvečen v duhovnika. Filozofijo in teologijo je študiral na papeški univerzi Gregoriani, kjer je dosegel licenciat, a ne doktorata, ker ga je takratni tržaški škof Santin odpoklical v Trst. Najprej je bil dve leti kaplan na Opčinah, nato devet let v Bar-kovljah, nazadnje, od leta 1968 do leta 1991, pa ponovno na Opčinah kot župnik. Ves čas je bil tudi katehet na slovenskih šolah, najdlje na Liceju Franceta Prešerna. Potem ko so opensko župnijo prevzeli slovenski sa-lezijanci v okoliščinah, ki so ga prizadele, je na povabilo goriških sobratov prevzel skrb za Gabrje, Vrh, Rupo in Peč, kjer deluje še danes, kljub letom in zdravstvenim Viljem Žerjal bumbaca težavam. G. Žerjal je povsod, kjer je služboval, vtisnil svoj duhovni in kulturni pečat: predvsem na Opčinah je dal pobudo za organizirano delovanje župnijskega sveta in za vsakoletno izdajanje glasila Naša beseda, skrbel pa je tudi za obnovo krajevnih cerkva. V Gabrjah je npr. leta 2001 organiziral ljudski misijon, tu je pred štirimi leti praznoval tudi svojo zlato mašo, prav tako je poskrbel za popravilo cerkve in žup-nišča, piše pa tudi tedenska duhovna razmišljanja za Novi glas ter če le more, obišče domače prireditve. Njegovo nepogrešljivo vodilo je, da mora vedno biti na razpolago bližnjemu, imeti zanj prijateljsko besedo in odprt odnos ter da mora skupnost, kot je pred štirimi leti dejal v pogovoru za naš dnevnik, »držati skupaj«. Zaradi vsega tega naj gre jubilantu voščilo tudi z naše strani. 18 Četrtek, 12. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / gorica - V galeriji Ars razstavlja Vojko Gašperut Istrske vedute tople in sredozemske Gašperut je med svetovno uveljavljenimi umetniki, ki slikajo z usti V galeriji Ars v Gorici so v torek odprli likovno razstavo primorskega slikarja Vojka Gašperuta-Gašperja z naslovom Istrska tihožitja. Gre za svojevrsten poklon slikarja svoji drugi domovini, Istri, saj je bil Gašperut rojen leta 1949 v vasi Sedlo v Bre-ginjskem kotu. Gašperut je eden najbolj uveljavljenih slikarjev v svetu, ki slikajo z usti. Kot mladenič se je namreč pri skoku v vodo tako hudo poškodoval, da je ostal na vozičku. Ko je po glasbenem uvodu, za katerega je posrkbel mladi kitarist glasbene šole Emil Komel iz Gorice Anton Konc, Jurij Paljk predstavljal umetnika in njegova dela številnim zbranim, je priznal, da je bil v zadregi, ker si ni upal rabiti izraza »odločen zamah s čopičem«; Gašperut je nato zelo lepo povedal, da bi ga lahko, saj se je z usti naučil držati čopič ne desni strani, ker je desničar, in da zna potegniti z njim po platnu. Predstavitev Gašperuta in njegovih del je bila zelo lepa zaradi izjemno vedrega, naravnost sončnega značaja umetnika, ki je imel doslej že skoraj sto samostojnih razstav in okrog tristo skupinskih, prejel pa je tudi veliko slovenskih in mednarodnih priznanj. Večina prisotnih, med njimi precej goriških slikarjev, ki prijateljujejo z Gašperutom, se je strinjala s Paljkom, ki je dejal, da gre za imenitno slikarstvo, ki trdno sloni na realističnih osnovah umetnosti, čeprav umetnik svojo likovno pripoved nadgrajuje z vedrino svoje lepe in toplo človeške notranjosti. Pred platni Gašperuta nihče ne more ostati hladen, saj - tako Paljk - »je že res, da smo soline vsi videli, da poznamo istrske vedute in naravo samo, pred Gašperutovimi likovnimi deli pa obstanemo, ker imajo v sebi neko notranje veselje, nek žar, ki kaže na umetnikovo zares veselo in sončno navezanost na življenje in vse, kar je sredozemsko, naše, primorsko, istrsko.« Gašperut namreč slika istrske vedute v izjemno toplih, sončnih, sredozemsko uglašenih barvah, med katerimi prednjači-jo rumena, rdeča in seveda modra v vseh niansah. »Gašperutovih delih se takoj prepozna, kako je zares slikar resnično doma v Istri, ker pozna njeno dušo, a odslikava samo njeno veselje in se nikdar ne vdaja melanholiji, kaj šele žalosti ali obupu,« je povedal Paljk. »Ko ugotoviš, da ne moreš slikati z rokami, si na razpotju, ali obupaš, ali začneš slikati z usti. Jaz sem se tega lotil, našel seveda svoj slog, obupujem pa res ne, ker nima nobenega smisla,« je povedal Gašperut, ko ga je Paljk prosil, naj pove, kako je začel s slikanjem. Razstava Istrska tihožitja bo v galeriji Ars na ogled do konca meseca, in sicer med urnikom delovanja Katoliške knjigarne. nova gorica Globe 32 voznikom, ki se niso pripeli V torek dopoldne je na območju Nove Gorice, Solkana, Kromberka in Šempetra pri Gorici v okviru vseslovenske pre-ventivno-represivne akcije »Pripni svoje življenje!« potekal poostren nadzor glede uporabe varnostnih pasov v vozilih. Zaradi kršitev cestno prometnih predpisov so novogoriški policisti izrekli 50 glob, od tega 32 voznikom in sopotnikom zaradi neuporabe varnostnega pasu, za kar je po zakonu določena kazen v višini 120 evrov. 18 voznikom pa so izrekli globo zaradi drugih prekrškov, pri čemer izstopa 11 izrečenih glob zaradi uporabe prenosnega telefona med vožnjo. Zaradi neuporabe varnostnih pasov so na območju novogoriške policijske uprave v letu 2008 umrli štirje vozniki in potnik, huje poškodovanih je bilo pet voznikov in trije potniki, lažje telesno poškodovanih pa 24 voznikov in 22 potnikov. (nn) Z leve Anton Konc, Jurij Paljk in Vojko Gašperut nova gorica Italijanski goljuf »olajšal« 76-letnika V torek je bil 76-letni občan iz okolice Nove Gorice žrtev italijansko govorečega nepridiprava, ki ga je »olajšal« za 1.500 evrov. Neznanec je starejšega občana prepričal, da se od nekod poznata, zato ga je ta povabil na dom. Tam je začel goljuf tarnati, da potrebuje denar za invalidski voziček za ženo. Zagotavljal je, da bo denar vrnil ter hkrati vsiljeval usnjene jakne. S prepričljivostjo je dosegel, da je občan z bančnega računa dvignil 1.500 evrov in mu jih izročil. Goljuf je z denarjem odšel, možakarju pa je pustil tri jakne in torbico, za katere se je izkazalo, da niso usnjene. Policisti po zbranih podatkih iščejo urejenega moškega, starega med 60 in 70 let in visokega okrog 180 centimetrov s kratkimi sivimi lasmi in čelno plešo, ki se najverjetneje prevaža s sivim audi-jem italijanskih registrskih številk. Vse občane, predvsem starejše, opozarjajo, da v podobnih primerih ne nasedajo neznancu in naj o tem čimprej obvestijo policijo. (nn) gorica - V Kulturnem domu nastopila glasbena skupina Antidotum tarantule Apulijski serum proti piku pajka Toskanski glasbeniki po rodu iz Apulije predstavili glasbeno izročilo južne Italije in njegovo sodobno interpretacijo Glasbena skupina z nenavadnim imenom »Antidotum Tarantulae« (kar pomeni serum proti piku strupenega pajka tarantula), se je torek predstavila goriški publiki. Šest mladih glasbenikov je v naše mesto dopotovalo iz Toskane, kot so sami povedali gre za potomce apulijskih izseljencev. In prav apulijsko glasbeno izročilo jih je navdušilo, da so se mu temeljiteje posvetili. Del pesmi, ki so jih predstavili na odru Kulturnega doma izhaja iz bogate glasbene zakladnice s pete italijanskega škornja, del pa so povzete po znanem apulij-skem kantavtorju Matteu Salvatoreju. Žal se je srečanja z v vseh pogledih zanimivim in pestrim glasbenim žanrom udeležila le peščica ljudi. Najbolj je bila opazna odsotnost ljudi, ki jim je bil večer prvenstveno namenjen: priseljencem iz Apulije, ki živijo v Gorici. Tolikšno praznino so nekateri pripisali istočasnosti nogometne tekme Italija-Brazilija, kar bo držalo le deloma. Škoda, saj je pet fantov in dekle na odru pričarali res lep in prijeten glasbeni večer. Narodnemu melosu, ki je značilen za ti- sti del južne Italije in spominja na znamenito tarantello, so dodali nekaj modernejših prijemov, tako da le-te nekoliko izgubijo na tradi-cionalnosti, veliko pa pridobijo na ritmih in zvenu rokerskega žanra. Večer, ki je bil vključen v niz Across the border, je nastal na podlagi sodelovanja med Kulturnim domom in združenjem Buttrio folk. K torkovi pobudi je pristopilo tudi apu-lijsko društvo »Il Trullo« iz Tržiča. O pomenu večletnega sodelovanja, ki je na oder Kulturnega doma privedlo veliko odličnih glasbenikov z vsega sveta, sta uvodoma spregovorila Peter Gergolet in Marco Miconi. Oba sta poudarila predvsem namen, ki ga ta naveza polaga na glasbene zvrsti, ki jih javna občila nekoliko obidejo. Kljub temu, da koncert ni priklical večjega števila gledalcev, so glasbeniki znali pripraviti kar prijetno vzdušje, tako da so se pri zadnjih pesmih našli ljudje, ki so jih živahni zvoki harmonike, kitare, kontrabasa, violine in bobna, spravili na noge in so zaplesali v dvorani. (vip) Pevka skupine Antidotum tarantulae bumbaca vrh - Prosvetno društvo Razpisano 9. Srečanje otroških in mladinskih zborov Zlata grla Rok za vpisovanje zapade 5. marca - Revijalni del bo 4. aprila, tekmovalni pa 5. aprila redbo slovenske ljudske pesmi. Izvajanje je možno »a cappella« ali s klavirsko spremljavo. Dovoljena je uporaba ritmičnih instrumentov, če so le ti zapisani v partituri. Strokovna žirija bo vse nastopajoče zbore ocenila in jim dodelila zlata, srebrna in bronasta priznanja. Kriteriji ocenjevanja so intonacija, ritem, dikcija, prepričljivost izvedbe in zahtevnost tekmovalnega programa. Žirija lahko podeli tudi posebna priznanja za najboljšo izvedbo obvezne skladbe, za najboljšo izvedbo ljudske pesmi, za najboljši izbor programa in za najboljšo klavirsko spremljavo. Zbori morajo vpisati najkasneje do 5. marca 2009. Pisna prijava mora vsebovati uradno ime pevskega zbora, vrsto zasedbe, poštni naslov, predvideno število sodelujočih, program nastopa in opredelitev, v katero kategorijo se zbor prijavlja (A ali B). Prijave je treba poslati na faks 0481882964. Za dodatne informacije je na razpolago telefonska številka 333-3461368 (Ferlan Mirko) in naslov elektronske pošte pdvrhsvmihaela@yahoo.it. Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela razpisujeta 9. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2008. Re-vijalni del srečanja bo v soboto, 4. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, tekmovalni del pa v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 5. aprila, ob 17. uri. Na srečanju lahko nastopijo otroški zbori, v katerih pojejo pevke in pevci, rojeni leta 1998 in mlajši (v zboru lahko 15 odstotkov pevcev presega starostno omejitev) in mladinski zbori, v katerih pojejo pevke in pevci, rojeni leta 1992 in mlajši. Zbori morajo pred nastopom predložiti seznam pevcev z rojstnim datumom. V revijalnem delu lahko nastopa vsak zbor, ki to želi. Program naj obsega dve pesmi slovenskih skladateljev po lastni izbiri. V tekmovalnem delu je za otroške zbore predvidena obvezna skladba Sama Vremšaka Mravlje gredo spančkat na besedilo Neže Maurer, za mladinske zbora pa skladba Edija Gašperčiča na besedilo Vojana Tihomirja Arharja. Ob tem morajo pevovodje izberejo še eno izvirno skladbo slovenskega skladatelja in eno pri- gorica - Drevi v okviru prireditve Film Video Monitor Na ogled nagrajena filma Predvajali bodo filma Vsakdan ni vsak dan Martina Turka in Za vedno Damjana Kozoleta V okviru prireditve Film Video Monitor 2009 bosta danes, 12. ferbuarja, ob 20.45 v dvorani 2 goriškega Kinemaxa na ogled dva filma, ki ju ne gre prezreti, njuna kakovost je bila namreč potrjena na številnih, tudi mednarodnih filmskih festivalih. Gre za Vsakdan ni vsak dan Martina Turka in Za vedno Damjana Kozoleja, ki se bo udeležil projekcije v družbi igralke Marjete Slamič. Večer s prostim vstopom bo odprl Turkov kratki film, ki je bil prvič predstavljen na filmskem festivalu v Cannesu v sekciji Quinzaine des Realisateurs. Film je zgrajen iz sočasnih zgodb, v katerih so vpletene razne osebe: nosečnica, ki se s hčerko odpravlja na porod, njen mož, ki jo mora čim prej odpeljati v porodnišnico, ženska, ki se z njim spre zaradi parkirišča, njen ljubimec, ki hoče resno zvezo, in poštar, ki hoče njegov podpis. Damjan Kozole Sledil bo zadnji film Kozoleja, ki je že požel uspeh s svojim prejšnjim filmom Rezervni deli. Najnovejše delo je bilo najprej prikazano na lanskem festivalu v Rotterdamu, v jeseni pa je doživel slovensko pre-miero na festivalu slovenskega filma v Portorožu, kjer je bil prejel nagrado za najboljšo žensko vlogo (Mar- juta Slamič) in najboljšo montažo; uspešno so ga vrteli tudi na LIFFe-ju v Ljubljani. Zgodba o Tanji in Mareju, ki se dogaja v ljubljanskem stanovanju in jo je režiser posnel v resničnem času, predstavlja psihološko nasilje kot ključ za raziskovanje ljubezni in ljubosumnosti, medtem ko je igralcema dopuščena možnost improviziranja. Kinoatelje bo jutrišnji dan, petek, 13. februarja, posvetil še en večer slovenskemu filmu: v goriškem Kinemaxu bo premiera do-kumentarno-igranega filma Leteča brata Rusjan, o goriških pionirjih letalstva Edvardu in Josipu. Film, ki je bil posnet prejšnje poletje na Goriškem, je sad koprodukcije družbe Transmedia S.p.A. in drugih (med prvimi Casablanca iz Ljubljane). Režiser je Boris Palčič, avtor filma Prehod, ki je bil predstavljen januarja na prvem večeru Film Video Monitorja. / GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 12. februarja 2009 1 9 GORICA - V nedeljo,15. februarja, pustni sprevod Tisoč pustarjev po goriških ulicah Med pustnimi prireditvami tudi otroško rajanje v Kulturnem domu Na goriškem županstvu so včeraj predstavil niz pustnih prireditev, ki bodo v Gorici potekale od nedelje, 15. februarja, do srede, 25. februarja. »Vsak mesec v letu nameravamo izpeljati po eno prireditev, ki bi poživila mestno središče. Februarja mora seveda to biti pust, ki je v zadnjih letih pridobil na odmevnosti, tako da prikliče v Gorico množico obiskovalcev iz bližnjih in daljnih krajev,« je med včerajšnjo predstavitvijo pustnih prireditev v imenu občinske uprave povedal odbornik Antonio De-vetag, zatem pa je Mauro Mazzoni spregovoril o pustnem sprevodu, ki bo na sporedu že to nedeljo, 15. februarja. Pu-starji se bodo zbrali pred avditorijem v ulici Roma, od koder se bodo ob 14. uri odpravili v smeri županstva. Dalje bodo korakali po ulici XXIV maggio in po kor-zih Italia in Verdi, kjer bo oder z žirijo. »Tudi letos bo sprevod razposajen in množičen, saj bo po mestnih ulicah rajalo preko tisoč pustarjev iz vse dežele, medtem ko bo ena skupina prišla tudi iz Slovenije, in sicer iz Kobarida,« je pojasnil Mazzoni. Po njegovih besedah se bodo povorke udeležile skupine iz vrtca »Ancelle della Provvidenza« in šole De Amicis, dalje iz Gabrij, Villorbe, Romansa, Romjana, Doberdoba, Štma-vra, Remanzacca, Ronk in Gradeža, medtem ko so svoje sodelovanje napovedali vozovi iz Sovodenj, Romansa, Gorice, Medje vasi-Štivana, Štarancana, Praprota ter iz krajev Villanova dello Ju-drio in Grions del Torre. Za veselo vzdušje bo skrbela godba Furlans a maneta. Pustne prireditve se bodo nadaljevale v soboto, 21. februarja. Ob 14.30 bo sprevod pustnih skupin in vozičkov s trga Cavour na trg De Amicis; ob 15. uri bo pustovanje za starejše občane, ki ga v dvorani UGG prireja združenja Cuore amico; ob 22. uri bo pustni žur z naslovom »Back to the Future«, ki bo potekal v bivši diskoteki Fly. V nedeljo, 22. februarja, bo ob 14.30 pustni ples za otroke v dvorani UGG. V torek, 24. februarja, bo ob 14.30 pustna animacija na začaranem goriškem gradu, medtem ko bo ob 15. uri v Kulturnem domu tradicionalno pustno rajanje v priredbi Zveze slovenskih kulturnih društev. Slovo od pustnih norčij bo v sredo, 25. februarja, ko bo pogreb pustnega kralja Bepota Za-neta. Dan slovenske kulture klavir igra;... posvečeno 100. obletnici Glasbene matice iz Trsta srečko kosovel iti ir ti Gorica Kulturni dom DANES četrtek,12.2.2009 ob 20.30 Scenarij Tatjana Roje Glasba Aleksander Ipavec Režija Gregor Geč 9