Poro~ila, ocene Majda Cenci~: [ola za znanje u~iteljev (Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e Koper, Zalo`ba Annales, 2004, 241 strani) Za vsakega {tudenta, diplomanta in profesorja neke {tudijske smeri je veliko vredno, ~e pozna zgodovino razvoja izobra`evanja svoje stroke oz. pot do dana{njega {tudijskega programa, prostorov in neotipljive, a specifi~ne fakultetne klime, ki je nastajala, se brusila in oblikovala ve~ desetletij. Diplomanti in profesorji Pedago{ke fakultete smo tako delo dobili z znanstveno monografijo z naslovom [ola za znanje u~iteljev avtorice Majde Cenci~. Delo natan~no ori{e zgodovino izobra`evanja u~iteljev, pri ~emer se predvsem posve~a razvoju izobra`evanja u~iteljev za zgodnje pou~evanje, in to na obmo~ju Primorske. Da se delo ve~inoma posve~a temu obmo~ju, nakazuje tudi sam podnaslov knjige z besedami Od u~iteljskih te~ajev do Univerze na Primorskem. ^eprav je monografija posve~ena zgodovini izobra`evanja tako imenovanih u~iteljev razrednega pouka, pa je v povezavi z njim omenjena tudi zgodovina izobra`evanja u~iteljev za vi{je razrede osnovne {ole in gimnazije. Monografijo je avtorica razdelila na 10 poglavij, delo za~ne z uvodom in kon~a s sklepnimi mislimi. Osrednji vsebinski del monografije, sestavljen iz osmih poglavij, pa je namenjen zgodovinskemu prikazu izobra`evanja u~iteljev, od prvih za~etkov izobra`evanja za u~iteljski poklic v obliki pedago{kih te~ajev za u~itelje prek nastanka in razvoja u~itelji{~, zaposlovalnih te~ajev med prvo svetovno vojno, izobra`evanja u~iteljev v obdobju italijanske vlade (med prvo in drugo svetovno vojno), partizanskih {ol in u~iteljskega izobra`evanja med drugo svetovno vojno, te~ajev in u~itelji{~ prvo desetletje po drugi svetovni vojni, nastanka petletnih u~itelji{~, nastanka oddelkov Pedago{ke akademije in vse do univerzitetnega izobra`evanja profesorjev razrednega pouka ter ustanovitve Univerze na Primorskem. Najobse`nej{e poglavje je namenjeno opisu nastanka in razvoja u~itelji{~, ve~ji poudarek pa je tudi na izobra`evanju u~iteljev prvo desetletje po prvi svetovni vojni, partizanskem {olstvu med drugo svetovno vojno ter razvoju od petletnih u~itelji{~ do Pedago{ke fakultete. Avtorica za~ne vsako poglavje s kratkim pregledom dru`beno-politi~nih razmer, nadaljuje z glavnimi zna~ilnostmi osnovno{olskega {olstva v tem obdobju, pri ~emer zajame v analizo vse slovensko ozemlje, osrednjo pozornost pa namenja prikazu u~iteljskega usposabljanja na obmo~ju Primorske. Posamezno poglavje kon~a s sklepom, ki povzame glavne predstavljene misli. Povezava med dru`beno-politi~nimi razmerami, {olskim sistemom ter posledicami, ki se ka`ejo v spremembah na podro~ju izobra`evanja u~iteljev, dajejo delu znanstveno izvirnost in odli~nost. Delo, ki je nastalo ob 30. obletnici delovanja Pedago{ke fakultete Koper, se izredno poglobljeno, sistemati~no in uravnote`eno loteva zgodovine 148 SODOBNA PEDAGOGIKA 4/2006 izobra`evanja u~iteljev na Primorskem. Avtori~ino poznavanje pedagogike, ob~utljivost za izobra`evanje u~iteljev in ~ut za zgodovino dajejo delu izredno berljivost in privla~nost. Knjigo odlikuje tudi bogato slikovno gradivo (npr. fotografije {olskih razredov, {olskih prostorov), ki je skrbno izbrano in ima veliko izpovedno vrednost, saj zelo nazorno odslikava duh ~asa. Monografiji daje sve`ino in zanimivost. Med slikovnim gradivom velja poleg slik izpostaviti tudi spri~evala, in sicer vse od za~etkov izobra`evanja u~iteljev do danes. Fotografije izvirnih spri~eval prikazujejo predmetnik {olanja u~iteljev v razli~nih obdobjih, predvsem pa omogo~ajo stik z realnim `ivljenjem, izra`ajo ~as v preteklosti v izkazih o {olskem uspehu, ki so tudi danes osrednji dokument ocenjevanja znanja v {olstvu. Izpostaviti velja tudi navedbo ve~ citatov iz arhivskega gradiva, s katerimi avtorica podkrepljuje svojo pripoved razvoja {olstva in z njim pogojenega razvoja, kot pravi naslov dela, [ol za znanje u~iteljev. Pohvaliti je treba tudi bogate spremljevalne opombe in dodatna pojasnila, zapisane v obliki sprotnih opomb na dnu strani, ki dajejo delu dodatno te`o, saj omogo~a poglobljen raziskovalni instrumentarij. Ob koncu monografije so prilo`eni seznami uporabljenega arhivskega gradiva, literature, kratic in okraj{av. Mogo~e bralec pogre{a le {e predstavitev avtorice, ki bi bila ob tako obse`no opravljenem delu vsekakor zelo dobrodo{la. Z znanstveno monografijo [ola za znanje u~iteljev je mogo~e {tudirati razli~na podro~ja razvoja pedago{ke znanosti. Izpostaviti velja razvoj feminizacije u~iteljskega poklica, predmetnika tako na u~itelji{~u kot tudi v osnovni {oli, znanstvene periodike s podro~ja pou~evanja in u~enja, razvoj vloge slovenskega jezika ter zapis o Kopru kot sredi{~u dana{njega u~iteljskega izobra`evanja na obmo~ju Primorske. Iz monografije lahko razberemo poglavitne vzvode v preteklosti, ki so vodili do dana{nje domala popolne feminizacije u~iteljskega poklica. Pomembna prelomnica je bil tretji avstrijski osnovno{olski zakon iz leta 1869, ki je prvi~ v zgodovini omogo~il slovenskim dekletom enakovredno u~iteljsko izobra`evanje kot njihovim vrstnikom. Tako pa je tretji avstrijski osnovno{olski zakon, kot pi{e avtorica, odprl `enskam pot v edini intelektualni poklic, ki je bil takrat dostopen za dekleta. To dejanje je pomenilo prilo`nost za dekleta, ki so v vedno ve~jem {tevilu vstopala v u~iteljske vrste, proces feminizacije v preteklosti povsem mo{kega poklica se je za~el. Pa vendarle so bile kljub vedno ve~jemu dele`u u~iteljic v {olstvu v vrednotenju dela posameznega spola precej{ne razlike. Na primer v sedemdesetih letih 19. stoletja so u~iteljice dobivale v Avstriji le 80 odstotkov u~iteljske pla~e ob enakih pogojih v primerjavi z mo{kimi u~itelji. Utemeljitev navedenega je bilo dejstvo, da jim ni treba vzdr`evati dru`inskih ~lanov. ^e pa so se v obdobju slu`bovanja poro~ile, pa so iz u~iteljskih vrst celo prostovoljno izstopile. Prikaz razvoja vloge `enskega in mo{kega u~itelja v na{i dru`bi nam pomaga razumeti dana{nje stanje, razmi{ljanje in vzorce vedenja, ki so odsev dogodkov v preteklosti. Za {tudenta vsake {tudijske smeri je zanimivo vedeti in razumeti, kako je nastal predmetnik njegovega {tudija. Zakaj {tudira prav dolo~ene predmete in v dolo~enem obsegu. Gre za uveljavljene interese nekaterih u~iteljev, politi~nih Poro~ila, ocene 149 reform ali pa so korenine globlje v preteklosti. Zgodovina prikaza razvoja {ole za u~itelje nam zelo lepo prika`e, kako se je predmetnik dana{nje Pedago{ke fakultete dopolnjeval in spreminjal od prvih za~etkov izobra`evanja za u~iteljski poklic do dana{nje Univerze na Primorskem. Vidimo lahko, da je dana{nji predmetnik oz. {tudij zgodnjega pou~evanja in u~enja ni~ ve~ in ni~ manj kot odsev preteklosti, prehojene poti v dvesto letih u~iteljskega izobra`evanja. Monografija se dotakne tudi razvoja znanstvene periodike, namenjene vpra{anjem zgodnjega pou~evanja in u~enja. Prvi pedago{ki ~asnik Popotnik, ki je izhajal v letih med 1880 in 1941, pomeni zametek za dana{njo znanstve- nopedago{ko periodiko. Delo pa ne govori samo o u~iteljih, {olstvu in u~itelji{~ih, temve~ tudi o vlogi slovenskega jezika. Ka`e na njegovo zatiranje, ponovno o`ivljanje in je tako pomemben presek ~asa med prvimi podatki o {olstvu in vse do danes. V (ne)upo{tevanju slovenskega jezika v {olah in na u~itelji{~ih v preteklosti je viden vpliv germanskih sosedov na severu in romanskih na zahodu. Prikazana je vloga {olstva kot pomembnega soodlo~evalca v procesu ohranjanja slovenskega jezika in nacionalne identitete. Avtorica nam v delu predstavi vsa pomembna u~iteljska primorska mesta, kot so Gorica, Tolmin, Trst, Pulj in Koper. V poteku zgodovinskih dogodkov vidimo, kako je Koper dobil u~itelji{~e in kako se je le-to razvijalo vse do dana{nje Pedago{ke fakultete Univerze na Primorskem. Avtorica nam predstavi klju~ne oz. prelomne to~ke v ~asu, ki so zasukali potek dogodkov v znano smer, in ne v katero drugo. [ola za znanje u~iteljev je tako predvsem delo, ki nam pomaga razumeti nastanek in ume{~enost Pedago{ke fakultete v Kopru ter posledi~no tudi celotne Univerze na Primorskem. Prva {ola, namenjena izobra`evanju u~iteljev, je za~ela delovati v Kopru v {olskem letu 1872/73, ko se je 15. septembra 1872 odprlo mo{ko italijansko u~itelji{~e (Scuola magistrale maschile in Capodistria). Koper je imel pomembno vlogo tudi leta 1875, ko je bilo med tremi mesti z mo{kimi u~itelji{~i, Trstom, Gorico in Koprom, prav Koper tisto mesto, ki je bilo izbrano za mo{ko u~itelji{~e, ki bo slu`ilo vsej Primorski in postalo trojezi~no, preostali, v Trstu in Gorici, sta bili ukinjeni. Italijansko u~itelji{~e v Kopru je tako dobilo {e slovenski in hrva{ki oddelek u~itelji{~a. Zakaj je bil med dvema mo~nej{ima mestoma izbran ravno Koper, navaja avtorica razlago Vilharja (1975), ki pripisuje rezultat naslednjim dogodkom in razlogom: – malo dijakov v vseh treh primorskih u~itelji{~ih je pogojevalo zdru`itev v eno samo u~itelji{~e ter zaprtje drugih dveh; – Koper je bil v primerjavi z Gorico in Trstom veliko mirnej{e mesto, brez izgredov; – Koper je bil zaradi geografske lege med vsemi tremi mesti v najve~jem sti~i{~u vseh treh de`el, Slovenije, Italije in Hrva{ke. Prvo slovensko u~itelji{~e v Kopru je pomenilo enega izmed odlo~ilnih korakov za razvoj Kopra. U~itelji{~e je omogo~ilo in spodbudilo odprtje prve slovenske osnovne {ole v Kopru ({olsko leto 1875/76), ki je bilo posledica ustanovitve prakti~ne vadnice za gojence slovenskega u~itelji{~a. Koprsko u~itelji{~e je bilo tudi prvo, ki je ob hospitacijah, ki so bile v tretjem letniku 150 SODOBNA PEDAGOGIKA 4/2006 {olanja, uvedlo zadnje leto {olanja na vadnicah {e prakti~ne vaje (povpre~no 6 ur na teden). Prvim samostojnim u~nim nastopom prihodnjih u~iteljev so tako kot dandanes sledili kriti~ni pogovori z analizo nastopa. Vse to se je dogajalo v Kopru `e v sedemdesetih letih 19. stoletja. Sklenemo lahko, da znanstvena monografija [ola za znanje u~iteljev ponuja vpogled v razumevanje dana{njega {tudijskega programa izobra`evanja u~iteljev. Prina{a odgovore na mnoga osebna in skupna vpra{anja, ki zadevajo tovrstno izobra`evanja, in pojasnjuje razvoj tako imenovanega »u~iteljskega duha«. A ne gre zanemariti tudi dejstva, da nam to delo z zgodovinskimi pri~evanji in dokazi predstavlja dolgo prehojeno pot, ki jo ima u~iteljski poklic. ^e je univerzitetni {tudij razrednega pouka prisoten v slovenskem akademskem prostoru slabih dvajset let, pa vidimo, da ima izobra`evanje u~iteljev v celotnem intelektualnem prostoru globoke korenine. Poznavanje zgodovine pomeni za {tudenta, diplomanta in profesorja dana{nje pedago{ke fakultete razumevanje dana{njega stanja, ob tem pa mu daje tudi ob~utek veli~ine, pomembnosti in potrebnosti u~iteljskega poklica v slovenski dru`bi. O slednji pomembnosti u~iteljskega poklica lepo govori naslednji odstavek (str. 153): »U~iteljski poklic je po svojih zahtevah eden izmed onih poklicev, pri katerih odlo~uje najprej talent, tj. prirojene dispozicije, potem {ele izobrazba. ^loveka je mogo~e izobraziti za take poklice le tedaj, ~e jim je dala narava za to posebne darove. Kdor nima darov, ga najbolj{a {ola ne more usposobiti za uspe{no poklicno delo. Zato bomo morali od onih, ki se bodo `eleli posvetiti vzgojnemu delu, odbrati samo ono mladino, ki bo v {olskem letu, v `ivljenju in pri psiholo{kem opazovanju pokazala svoje vzgojne talente.« Poznati zgodovino pomeni razumeti sedanjost, razumeti duh dana{njega izobra`evanja profesorjev razrednega pouka na univerzi na Primorskem. Iz bogatega dela Majde Cenci~ vidimo, da je bila vzpostavitev izobra`evanja primorskih u~iteljev naporno delo, v katerega je bilo vlo`eno veliko truda, osebnih prizadevanj in volonterskega dela predhodnikov dana{njih u~iteljev. Menim, da moramo ceniti in spo{tovati to delo ter v tem duhu delovati tudi v prihodnje. Danes je izobra`evanje profesorjev razrednega pouka univerzitetni {tudij – {tudij, ki prera{~a samo poklicno izobra`evanje in se usmerja v razvoj svoje znanosti, znanosti zgodnjega pou~evanja in u~enja, ki je edinstvena za Pedago{ko fakulteto. Pri~ujo~a znanstvena monografija si zato vsekakor zaslu`i pozornost vseh u~iteljev, ki so bili {tudenti v delu navedenih u~iteljskih {ol, ter pozornost tudi v vseh dana{njih in jutri{njih u~iteljev, da bodo znali razumeti, predvsem pa spo{tovati in ceniti svojo stroko in s tem Pedago{ko fakulteto. Dr. Joca Zurc Poro~ila, ocene 151