Pohod na Stol
V nedeljo 20. februarja 1983 scm se udcle-žil tradicionalnega, žc 18. zimskega pohoda na 2238 m visoki Stol. Vsakoletni pohod je pc>-svečen spominu Jcseniškc čete, ki so jo 20. fcbruarja 1942 napadli Nemci. Četa se je umaknila k Prešernovi koči pod vrhom Stola, od tam pa po večurncm boju, v zavetju noči proti Koroški. Nemci so iz besa zažgali kočo in se umaknili nazaj na Jescnice.
Tudi letos je bil organiziran v trch dneh tako, da se je lahko kar najvcč pianincev odločilo za ohi?k Stola. Že prcd pohodom je bilo znano, da zaradi ledu in možnosti plazov na vrh Stola ne bomo mogli in da bo pohod potekal po krožni poti na planinah pod Sto-lom.
Tako stno se najbolj zagrizeni v nedeljo ob 4.15 zjutraj z vlakom odpeljali proti Žirovni-d. Že na vlaku je bilo zelo živahno, saj so se srečali mnogi stari znanci, ki so vse do Zirov-nicc razpravljali o svojih planinskih podvigih. §e v temi smo se okoii 6. ure začcli vzpenjati proti Valvazorjevemu domu in ob svitu tudi prispeli na začetek pohoda. Pozneje se je iz-kazalo, da je bil to najtežji dcl pohoda, saj smo se v temi strmo vzpenjali po grapi proti domu. Od Valvazorjevega doma smo po trasi pohoda mimo Žirovniške in Zabreške planine prišli do Bctonske bajte, ki je bila najvišja točka pohoda. Prej megleno jutro se je spreo-brnilo v prelep sončen dan in imeli smo prelep razgled na Julice in očaka Triglava. Tudi vrh Stola je bil čist, brez oblačka in marsikoga je zamikala pot proti vrhu, vendar smo se vsi disciplinirano začeli spuščati nazaj proti Val-vazorjevemu domu. Na Doslovški planini smo dobili še kontrolni listič s katerim smo v gostil-ni »Pod Stolom« dokazali, da smo prehodili pot in dobili žig v izkaznico pohoda. Kdor je opravil deset pohodov je dobil spominsko pla-keto, ostali pa značko pohoda. Na poti od Valvazorjevega doma proti Žirovnici sem se priključil skupini PD Kranj in do doline smo se o marsičem pogovorili. Metka, ki je izkušen planinski vodnik mi je pripovedovala o vzpo-nih v Švicarskih in Francoskih Alpah. Med drugim je bila na vrhu Monte Rose, Mont Blanca in Matterhorna. V gostilni »Pod Sto-lom« pa jc Boris pripovedoval o svojih vojnih doživetjih, saj je bil zaprt v Gonarsu in kasne-je v Dachau.
Čas je kar prehitro minil in odpravili smo se na vlak. Mislim, da mi ni treba posebej po-udarjati, da bomo naslednje leto zopet prišli.
Aleš Fevžer