VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v marcu 2025 ............................................................................................................3 Razvoj vremena v marcu 2025 .............................................................................................................. 26 Podnebne razmere v Evropi in svetu v marcu 2025 ............................................................................. 34 AGROMETEOROLOGIJA 42 Agrometeorološke razmere v marcu 2025 ............................................................................................ 42 SVETOVNI DAN VODA IN SVETOVNI DAN METEOROLOGIJE 47 HIDROLOGIJA 51 Vodnatost rek v marcu 2025.................................................................................................................. 51 Temperature rek in jezer v marcu 2025 ................................................................................................ 58 Dinamika in temperatura morja v marcu 2025 ...................................................................................... 61 Količine podzemne vode v marcu 2025 ................................................................................................ 67 ONESNAŽENOST ZRAKA 73 Onesnaženost zraka v marcu 2025 ....................................................................................................... 73 POTRESI 83 Potresi v Sloveniji v marcu 2025 ........................................................................................................... 83 Svetovni potresi v marcu 2025 .............................................................................................................. 85 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 87 FOTOGRAFIJA MESECA 93 Fotografija z naslovne strani: Muflonka z mladičema, muflon je vrsta divje ovce. Mufloni se radi zadržujejo v gozdovih in vmesnih travnih površinah v sredogorju. Podolševa, 16. marec 2025 (foto: Aljoša Beloševič). Cover photo: A mouflon with her cubs; Podolševa, 16 March 2025 (Photo: Aljoša Beloševič). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Nataša Sovič, Damijana Gartner Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V MARCU 2025 Climate in March 2025 Tanja Cegnar marcem se začne meteorološka pomlad. Dolžina dneva se marca najhitreje daljša, moč sončnih žarkov pa hitro narašča. Temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom je ob mirnem in jasnem vremenu lahko velika. Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 1991−2020, ki ga v tekstu označujemo za normalo. Z Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka marca 2025 od povprečja obdobja 1991–2020 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1991–2020, March 2025 Marec 2025 je bil v državnem povprečju 2,0 °C toplejši kot normalno, padlo je 229 % toliko padavin kot v primerjalnem obdobju, sonce pa je sijalo 104 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1991–2020. Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna mesečna temperatura je povsod presegla normalo, odklon je bil med 1,4 in 2,5 °C. Odklon med 2 in 2,5 °C je prevladoval na Štajerskem, delu Koroške in v Prekmurju. Marec 2025 je na državni ravni drugi najbolj namočen marec od sredine preteklega stoletja. Največ padavin je bilo v pasu od Julijskih Alp prek Trnovskega gozda do Snežnika. Marsikje v tem pasu je padlo nad 420 mm padavin. Približno na polovici ozemlja Slovenije je padlo do 180 mm padavin, najmanj jih je bilo na severovzhodu države, na nekaj merilnih postajah so namerili manj kot 90 mm padavin Najpomembnejši padavinski dogodek je trajal od večera 11. do večera 15. marca, ko je padlo med 40 in 160 mm padavin, na posameznih goratih območjih zahodne Slovenije pa tudi prek 200 mm, ob meji z Madžarsko pa manj kot 20 mm. Največji presežek padavin glede na normalo je bil v južni polovici države, ob meji s Hrvaško so padavine ponekod presegle trikratnik normale. Najmanjši presežek je bil v delu Gorenjske in Lendavi, kjer je padlo od 150 do 180 % toliko padavin kot normalno. Največji presežek sončnega vremena nad normalo je bil na severovzhodu države, kjer so normalo presegli za več kot desetino. Za manj kot desetino so normalo presegli na Obali, Goriškem, v osrednji Sloveniji, na Kočevskem in v delu Štajerske. Drugod je bilo sončnega vremena manj od normale, vendar primanjkljaj ni presegel desetine normale. V krajih z nadmorsko višino pod 1000 metrov je bila kratkotrajna in tanka snežna odeja le v alpskih dolinah. V nižinskem svetu je marec minil brez snežne odeje. Na Kredarici je debelina snega predzadnji dan meseca dosegla 320 cm. Marca so prevladovali nadpovprečno topli dnevi (slika 1). Poleg nadpovprečno toplega obdobja v prvi polovici meseca je marec najbolj zaznamoval prodor hladnega zraka med 18. in 20. marcem, v teh dnevih se je temperatura povsod spustila pod ledišče. Temperatura ( C) 18 15 Ljubljana 12 9 6 3 0 -3 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani v marcu, homogenizirani podatki Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in March V Ljubljani je bila povprečna temperatura marca 8,5 °C, kar je 1,4 °C nad normalo. Tako jutra kot popoldnevi so bili toplejši kot normalno. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši marec 1994, takrat je bila povprečna temperatura 10,6 °C, na drugo mesto se je uvrstil marec 2017 s povprečno temperaturo 10,2 °C, sledi marec 2012 z 10,1 °C, nato marec leta 2014 z 9,9 °C. Daleč najhladnejši je bil marec 1987 s povprečno temperaturo 1,4 °C, z 2,4 °C mu je sledil marec 1955, 2,5 °C je bila povprečna temperatura v marcih 1958, 1962 in 1976. Navedeni so homogenizirani podatki. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 4,1 °C, kar je 1,7 °C nad dolgoletnim povprečjem. V nizu homogeniziranih podatkov so bila jutra najhladnejša marca 1987 z −2,8 °C, najtoplejša pa leta 1994 s 5,4 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 14,1 °C, kar je 1,9 °C nad normalo. V nizu homogeniziranih podatkov so bili popoldnevi najtoplejši marca 2012 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 16,9 °C, najhladnejši pa marca 1962 s 5,6 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Temperatura ( C) 0 -3 Kredarica -6 -9 -12 -15 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka na Kredarici v marcu, homogenizirani in dopolnjeni podatki Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in March Tudi v visokogorju je bila povprečna temperatura v marcu 2025 nad normalo. Na Kredarici je bila povprečna mesečna temperatura zraka −4,0 °C, kar je 1,9 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020. Doslej je bil v visokogorju najmanj hladen marec 2012 z −2,5 °C, sledil mu je marec 1994 z −2,7 °C, marca 2017 je bilo povprečje −3,1 °C, sledi marec 1990 z −3,2 °C, v letu 1957 je bila povprečna temperatura −3,3 °C, sledi pa marec 1981 z −3,5 °C. Najhladnejši je bil marec 1987 s povprečno temperaturo −12,1 °C, stopinjo toplejši je bil marec 1971 (−11,2 °C); v marcu 1962 je bila povprečna temperatura −11,0 °C, leta 1958 pa −10,9 °C. Na sliki 3 sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna temperatura zraka v marcu na Kredarici. 30 25 Hladen Ljubljana Leden Št. dni 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 4. Število hladnih in ledenih dni v marcu Figure 4. Number of days with minimum daily temperature and maximum daily temperature below 0 C in March Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici so bili taki vsi dnevi. V Babnem Polju jih je bilo 17, v Slovenj Gradcu 13 in v Postojni 10. Na Letališču Portorož sta bila dva hladna dneva, v Biljah jih je bilo osem. Po devet so jih našteli v Lescah, Črnomlju in Novem mestu. V Ljubljani je bil pogoj za hladen dan izpolnjen sedemkrat. Od sredine minulega stoletja v prestolnici le v letu 2024 ni bilo zabeleženega hladnega dneva, en hladen dan je bil zabeležen v letu 2014. V marcih 1991, 1999, 2001, 2016, 2017 in 2019 so našteli po dva taka dneva, največ pa jih je bilo marca 1958, ko so jih zapisali kar 26 (slika 4). Marca so dnevi s temperaturo ves dan pod lediščem že opazno redkejši kot februarja; takim dnevom pravimo ledeni. Na Kredarici je bilo 25 takih dni, po nižinah pa ni bilo ledenih dni. Tudi v Ljubljani ni bilo takih dni. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani dvanajst marcev z ledenimi dnevi, od tega največ leta 1971, ko jih je bilo pet, po en leden dan pa so zapisali v letih 1952, 1962 in 1964 ter 2013. Mrzli so dnevi z najnižjo dnevno temperaturo −10 °C ali manj, na Kredarici so bili štirje taki dnevi, v Babnem Polju en. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Na državni ravni je bila povprečna marčevska temperatura že tretje zaporedno leto nad normalo, tokrat je bila normala presežena za 2,0 °C. Od leta 1950 je bil najtoplejši marec 1994, s presežkom 3,2 °C nad normalo, sledita mu marca 2024 in 2017 s presežkom 3,0 °C, nato pa marca 2012 in 2014, ki sta bila od normale toplejša za 2,7 °C. Povprečna marčevska temperatura je začela naraščati že v šestdesetih letih minulega stoletja in od takrat so marci v povprečju že za skoraj 3 °C toplejši. V tem stoletju je bilo nekaj zelo toplih marcev, a tudi štirje z odklonom −2 °C ali več. Zadnji zares hladen marec, ki je bil od normale hladnejši za vsaj 3 °C, je bil leta 1996; pred tem je bilo od leta 1950 še deset takšnih marcev. Najhladnejši je bil marec 1987 z odklonom −5,9 °C, drugi najhladnejši je bil marec 1958 z odklonom −4,6 °C, tretji pa leta 1963 z odklonom −4,4 °C. Slika 5. Odklon povprečne temperature zraka v marcu na državni ravni od povprečja obdobja 1991–2020 Figure 5. National-level temperature anomaly for March compared to the mean of the period 1991–2020 Marca 2025 se je najnižja izmerjena temperatura povsod spustila pod ledišče. Na Kredarici je bilo najhladneje 18. dne, temperatura se je spustila na −16,8 °C. Na Kredarici se je temperatura tudi v tem stoletju marca spustila pod −20 °C, npr. marca 2020, ko je bilo −20,2 °C, še nekoliko bolj mraz je bilo leta 2010 (−21,6 °C); od začetka meritev pa je bila najnižja temperatura v marcu izmerjena leta 1971 (−28,1 °C). V Postojni je bila tokrat najnižja temperatura izmerjena 20. marca, bilo je −6,3 °C. Na večini merilnih mestih je bilo najhladnejše jutro 19. marca. V Kočevju so izmerili −7,0 °C, v Ratečah −6,8 °C. V Portorožu je bila najnižja temperatura −1,6 °C, v Biljah −3,3 °C. Tega dne je bilo najhladnejše jutro tudi v Ljubljanski kotlini, v Lescah so namerili −5,9 °C, v Ljubljani pa −3,4 °C. Slika 6. Ob koncu meseca je zacvetelo prvo sadno drevje in pojavile so se prve popoldanske nevihte. Spodnje Brezovo, 25. marec 2025 (foto: Iztok Sinjur) Figure 6. At the end of the month, the first fruit trees blossomed. Spodnje Brezovo, 25 March 2025 (Photo: Iztok Sinjur) Na večini nižinskih merilnih postaj je bila najnižja temperatura med −7 in −5 °C. 18. marca je od severa Slovenijo preplavil mrzel in suh zrak. Zelo suha zračna masa je nad Slovenijo vztrajala do 20. marca. V obdobju od 18. do 20. marca je bila najnižja temperatura zraka izmerjena na visokogorskih postajah (okoli −15 °C), na Kredarici so izmerili celo najnižjo temperaturo celotnega 6 Agencija Republike Slovenije za okolje letošnjega zimskega obdobja. Nekoliko višja je bila temperatura v mraziščih (blizu −10 °C), po nižinah pa se je ohladilo na okoli −5 °C. Z izjemno dela termalnega pasu na Primorskem je povsod po Sloveniji vsaj v eni od noči temperatura padla pod ledišče. Izmerjene najnižje vrednosti na posameznih merilnih mestih so bile večinoma blizu 10 °C pod dolgoletnim povprečjem za ta del leta, a skoraj povsod več kot 3 °C višje od rekorda druge polovice marca v obdobju 1950–2024. Podobno hladno vreme okoli 19. marca je bilo po večinoma nadpovprečno toplem vremenu tudi leta 2021, zato je tudi takrat pozeba povzročila veliko škodo. Več podatkov najdete v poročilu »Hladna jutra od 18. do 20. marca 2025« na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ hladna-jutra_18–20mar2025.pdf Temperatura ( C) -10 -14 -18 -22 Kredarica -26 -30 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 2 -2 -6 -10 Ljubljana -14 -18 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 0 -4 -8 -12 -16 Murska Sobota -20 -24 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 4 0 Portorož -4 -8 -12 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 7. Najnižja izmerjena temperatura v marcu, homogenizirani in dopolnjeni podatki Figure 7. Absolute minimum air temperature in March Na Goriškem je bilo najtopleje 4. marca, v Biljah so izmerili 19,8 °C, naslednji dan je bila najvišja temperatura dosežena v Postojni (18,5 °C). V visokogorju je bilo najtopleje 21. marca, na Kredarici je temperatura dosegla 4,2 °C, v preteklosti se je najvišje povzpela leta 2023 (9,4 °C). Ob morju je bilo najtopleje 26. marca, v Portorožu se je segrelo na 19,5 °C. Na veliki večini merilnih postaj je bilo najtopleje 6. marca. V Črnomlju je temperatura dosegla 22,9 °C, v Lescah je bilo 18,9 °C, na veliki večini merilnih mest je bila najvišja temperatura med 19 in 22 °C, tudi v prestolnici, kjer je bila najvišja temperatura 20,7 °C. V Ratečah je bila najvišja temperatura 16,6 °C. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Marca 2025 je bila povprečna temperatura zraka povsod višja od normale, odklon je bil med 1,4 in 2,5 °C. 1,4 °C topleje od normale je bilo v Bovcu, Portorožu, Ilirski Bistrici, Ljubljani, Litiji, Ravnah na Koroškem. Odklon med 2 in 2,5 °C je prevladoval na Štajerskem, delu Koroške in v Prekmurju. Največji odklon je bil v Jeruzalemu in Zgornji Kapli. 10 Temperatura ( C) 8 6 4 2 0 Kredarica -2 -4 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 26 Temperatura ( C) 24 Ljubljana 22 20 18 16 14 12 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 26 Temperatura ( C) 24 Murska Sobota 22 20 18 16 14 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 24 22 Portorož 20 18 16 14 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 8. Najvišja izmerjena temperatura v marcu, homogenizirani in dopolnjeni podatki Figure 8. Absolute maximum air temperature in March Na prikazanih potekih povprečne temperature v marcu (slika 11) je bil na Obali najtoplejši marec 2001, na Kredarici 2012, drugod marec 1994, na severovzhodu države je bil marec 2024 podobno topel kot leta 1994. Najhladnejši marec od sredine minulega stoletja je bil leta 1987. Slika 9. Odklon povprečne temperature zraka marca 2025 od povprečja obdobja 1991−2020 Figure 9. Mean air temperature anomaly, March 2025 8 Agencija Republike Slovenije za okolje 25 5 Ljubljana 20 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 0 -5 -10 Kredarica -15 10 5 0 -5 -20 1 3 5 7 9 25 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 Portorož 20 20 15 15 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 15 10 5 0 Bilje 10 5 0 -5 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 25 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 Celje Novo mesto 20 20 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 15 15 10 5 0 10 5 0 -5 -5 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 25 3 5 7 9 25 Murska Sobota Let. ER Maribor 20 20 15 15 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 5 0 -5 10 5 0 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 10. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter normala (zelena), marec 2025 Figure 10. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), and the normal (green), March 2025 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura ( C) -2 -4 Kredarica -6 -8 -10 -12 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 12 10 Ljubljana 8 6 4 2 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 12 10 Novo mesto 8 6 4 2 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 10 8 Let. ER Maribor 6 4 2 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 10 8 Murska Sobota 6 4 2 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 12 10 Portorož 8 6 4 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 11. Potek povprečne temperature zraka v marcu, dopolnjeni in homogenizirani podatki Figure 11. Mean air temperature in March 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 12. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za vse marce v obdobju 1950−2025; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, marec 2025 je označen z rdečo barvo. Figure 12. Temperature and precipitation anomaly for all March months in the period 1950−2025, March 2025 is marked with a red dot. Od leta 1950 je po mesečni statistiki temperature in padavin marec 2025 zelo podoben marcu 2001. Seveda sta se potek vremena in prostorska porazdelitev razlikovala. Na sliki 13 je prikazana višina padavin marca 2025. Največ padavin je bilo v pasu od Julijskih Alp prek Trnovskega gozda do Snežnika. Marsikje v tem pasu je padlo nad 420 mm padavin. Na Voglu so namerili 496 mm, na Sviščakih 470 mm, v Bovcu 459 mm, v Črnem Vrhu nad Idrijo 405 mm. Na približno polovici ozemlja Slovenije je padlo do 180 mm padavin, najmanj jih je bilo na severovzhodu države. V Lendavi je padlo 69 mm, postaja Sotinski breg je poročala o 76 mm, Cankova o 84 mm, Kobilje o 86 mm, Murska Sobota o 88 mm. Slika 13. Porazdelitev padavin, marec 2025 Figure 13. Precipitation, March 2025 V primerjavi z normalo je bil marec 2025 izrazito nadpovprečno namočen. Največji presežek je bil v južni polovici države, ob meji s Hrvaško so padavine ponekod presegle 280 % normale. Največji presežek je bil na Sviščakih, kjer so padavine dosegle 352 % normale, v Zaloščah 332 %, na Planini v Pobočju 322 %, v Podčetrtku 312 %. Slika 14. Višina padavin marca 2025 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991−2020 Figure 14. Precipitation in March 2025 compared with 1991−2020 normals 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Najmanjši presežek je bil v delu Gorenjske in Lendavi, kjer je padlo od 150 do 180 % toliko padavin kot normalno. V Lendavi so namerili 154 % toliko padavin kot normalno, v Zgornji Radovni 158 %. Padavine so marca 2025 drugič zapored presegle normalo, tokrat je padlo kar 229 % toliko padavin kot normalno, s tem je marec 2025 drugi najbolj namočen marec od sredine preteklega stoletja. Slika 15. Odklon padavin v državnem povprečju v mesecu marcu glede na povprečje obdobja 1991−2020 Figure 15. March precipitation anomaly at national level compared with the 1991−2020 normal Najbolj namočen je bil marec 1975, ko so padavine dosegle 248 % normale, tretji najbolj namočen je bil marec 2001 s kazalnikom 228 %, četrti pa marec 2013 s kazalnikom 226 %. Od sredine prejšnjega stoletja sta bila najbolj suha marca 1953 in 2003, ko je padlo le 6 oz. 7 % normalnih padavin, tretji najbolj sušen je bil marec 2012 s kazalnikom 9 %. Med zelo suhe se uvršča tudi marec 2022, ko je na državni ravni padlo le 11 % običajnih padavin. Medletna spremenljivost marčevskih padavin je velika. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednico 1 vključili podatke nekaterih merilnih postaj, ki jih v preglednici 2 ni, a je na teh merilnih postajah običajno padavin veliko ali malo. Slika 16. Z ohladitvijo v višinah so nastale številne plohe. Ljubljansko barje, 31. marec 2025 (foto: Iztok Sinjur) Figure 16. With the cooling in the upper air levels, numerous showers formed. Ljubljansko barje, 31 March 2025 (Photo: Iztok Sinjur) Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Kočevju, Črnomlju in Babnem Polju, kjer so jih našteli po 17, najmanj pa v Murski Soboti, le 10. Marca je v Ljubljani padlo 177 mm padavin, kar je 114 % nad normalo. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bil najbolj namočen marec 1975 z 248 mm padavin, marca 2001 je padlo 200 mm, v letu 1970 so marca namerili 197 mm, marca 2013 je padlo 189 mm. Najbolj suh je bil marec leta 1973, ko je bilo padavin manj kot en mm, v letih 1948 in 1953 sta padla po 2 mm, v marcu 2003 pa 3 mm padavin. Na sliki 18 so prikazane padavine v marcu od leta 1950 do 2025 za merilne postaje Ljubljana, Murska Sobota, Novo mesto, Letališče ER Maribor, Kredarica in Portorož. Marec je bil v Celju in na Obali 12 Agencija Republike Slovenije za okolje najbolj namočen leta 1970, v Novem mestu leta 1985, v Murski Soboti leta 1995 in na Kredarici leta 2001. Na Obali sta bila povsem suha marca 2002 in 2012, na Kredarici je bil marec 2022 najbolj suh od začetka neprekinjenih meritev, po homogeniziranih podatkih pa marec 1953. V Murski Soboti in Novem mestu je bilo najmanj padavin leta 2012, v Ljubljani leta 1973, po homogeniziranih podatkih pa kot sušen izstopa tudi marec 1953. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, marec 2025 Table 1. Monthly meteorological data, March 2025 Postaja Lokve Let. JP Ljubljana Zg. Jezersko Soča Bovec Kneške Ravne Babno Polje Sevno Luče Lendava Ptuj NV 946 362 876 485 441 739 755 501 513 190 240 RR 383 173 275 364 459 371 270 155 178 69 107 RP 228 208 232 229 258 196 252 244 188 154 228 LEGENDA: RR RP SD SS NV SSX SD 14 13 15 15 — 15 17 — 13 12 11 SS 0 0 0 0 — 0 0 — — — 0 SSX 0 0 0 0 — 0 0 — — — 0 LEGEND: − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − nadmorska višina (m) − največja debelina snežne odeje (cm) RR RP SD SS NV SSX − precipitation (mm) − precipitation compared to the normal − number of days with precipitation − number of days with snow cover − altitude (m) − maximum snow cover depth (cm) V večjem delu Slovenije je od večera 11. do večera 15. marca padlo med 40 in 160 mm padavin, na posameznih goratih območjih zahodne Slovenije tudi prek 200 mm (Sviščaki 304 mm), ob meji z Madžarsko pa manj kot 20 mm. Padavine so bile časovno precej neenakomerne, a na alpsko-dinarski pregradi brez daljših prekinitev. V osrednjem in vzhodnem delu Slovenije so bile padavine v dveh obdobjih, z vmesnim presledkom 13. marca in v noči na 14. marec. Meja sneženja se je v nekaterih alpskih dolinah občasno spustila pod nadmorsko višino 1000 metrov, sicer je bila na okoli 1500 metrih. Na Kredarici se je snežna odeja ob tem padavinskem dogodku odebelila za skoraj en meter. Na Vršiču (1684 m) se je snežna odeja do viška 14. marca sredi dneva odebelila za 70 cm, na merilni postaji Vogel (1515 m) za 60 cm in na Zelenici (1534 m) za 55 cm. Več o tem dogodku si lahko preberete v poročilu »Obilne padavine med 12. in 15, marcem 2025« na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ obilne-padavine-12–15mar2025.pdf Na sliki 20 je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja marca 2025 v primerjavi z normalo. Največji presežek sončnega vremena nad normalo je bil na severovzhodu države, kjer so normalo presegli za več kot desetino. Na Letališču ER Maribor je bil presežek 13 %, v Murski Soboti 12 % in v Celju 11 %. Slika 17. Sredi meseca je izdatno deževalo. Sela pri Šmarju, 16. marec 2025 (foto: Iztok Sinjur) Figure 17. In the middle of the month, there was heavy rainfall. Sela pri Šmarju, 16 March 2025 (Photo: Iztok Sinjur) 13 Padavine (mm) Agencija Republike Slovenije za okolje 400 350 300 250 200 150 100 50 0 Kredarica 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 250 Padavine (mm) 200 Ljubljana 150 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 250 Padavine (mm) 200 150 Novo mesto 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 250 Padavine (mm) 200 150 Let. ER Maribor 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 250 Padavine (mm) 200 150 Murska Sobota 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 250 Padavine (mm) 200 150 Portorož 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 18. Padavine v marcu Figure 18. Precipitation in March 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Osončenost (ura) 300 250 Kredarica 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 Osončenost (ura) 300 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 2025 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 2025 Ljubljana 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 Osončenost (ura) 300 1981 1985 Murska Sobota 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 Osončenost (ura) 300 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 2025 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 2025 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 2025 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 2025 Portorož 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 Osončenost (ura) 300 1981 1985 Novo mesto 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 Osončenost (ura) 300 1981 1985 1989 Let. ER Maribor 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 Slika 19. Število ur sončnega obsevanja v marcu, prikazani so homogenizirani in dopolnjeni podatki Figure 19. Bright sunshine duration in hours in March 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Za manj kot desetino so normalo presegli na Obali, na Goriškem, v osrednji Sloveniji, na Kočevskem in delu Štajerske. Drugod je bilo sončnega vremena manj od normale, vendar primanjkljaj ni presegel desetine normale. V Ratečah in na Kredarici je bilo 90 % toliko sončnega vremena kot normalno. Slika 20. Trajanje sončnega obsevanja marca 2025 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 20. Bright sunshine duration in March 2025 compared with 1991−2020 normals Največ sončnega vremena je bilo na Letališču Portorož, kjer je sonce sijalo 189 ur. Le malo manj sončnega vremena je bilo v Biljah, in sicer 182 ur. Najmanj sončnega vremena je bilo na Kredarici (120 ur) in v Iskrbi (137 ur). Marec 2025 je bil nadpovprečno sončen, presežek nad normalo je bil 4 %. Marec 2022 je bil na državni ravni najbolj sončen vsaj od leta 1961, presežek nad normalo je bil 58 %. Slika 21. Odklon trajanja sončnega obsevanja v državnem povprečju v marcih glede na povprečje obdobja 1991−2020 Figure 21. March sunshine duration anomaly at national level compared with the normal Drugi najbolj sončen je bil marec 2012 s kazalnikom trajanja sončnega obsevanja 151 %. Najmanj sončen je bil marec 1964 s kazalnikom 43 %. Kljub veliki medletni spremenljivosti osončenost marcev na državni ravni od sedemdesetih let prejšnjega stoletja v povprečju narašča. Linearni trend je statistično značilen. V Ljubljani je sonce sijalo 159 ur, kar je 3 % nad normalo. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena marca leta 2012, ko je sonce sijalo 253 ur, sledi mu marec 1953 (248 ur), na tretje mesto se je uvrstil marec 2022 z 246 urami. Najbolj siv je bil marec 1964 s 54 urami sončnega obsevanja, 73 ur je sonce sijalo marca 1962. Upoštevani so homogenizirani podatki. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo v Biljah, kar 11, po 10 takih dni je bilo na Obali in v Beli krajini. Kar na nekaj nižinskih merilnih postajah in na Kredarici so poročali o devetih jasnih dnevih. V Novem mestu in Ljubljani je bilo po osem takih dni. Od sredine minulega stoletja (slika 23) je bilo v Ljubljani osem marcev brez jasnega dneva, največ jasnih dni je bilo v Ljubljani marca 1953, in sicer 14, marca leta 1961 in 2022 pa 13. 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Po devet takih dni je bilo na Obali, v Prekmurju, na Letališču ER Maribor in Bizeljskem. Na Kredarici je bilo 16 oblačnih dni, v Postojni in Črnomlju po 14, po 13 v Slovenj Gradcu in Ljubljani. Slika 22. Pogoste padavine in mile temperature so prebudile tudi živali. Srednja vas pri Polhovem Gradcu, 23. marec 2025 (foto: Maruša Krivic) Figure 22. Frequent rainfall and mild temperatures have also awakened the animals. Srednja vas near Polhov Gradec, 23 March 2025 (Photo: Maruša Krivic) V prestolnici je bilo največ oblačnih dni marca 1964, in sicer 25, le en oblačen dan pa so zapisali v marcih 1953 in 2012. Povprečna oblačnost v marcu 2025 je bila najmanjša na Obali, in sicer 4,6 desetin, največja pa v visokogorju, na Kredarici so oblaki v povprečju prekrivali 6,5 desetin neba. Po nižinah v notranjosti je bila povprečna oblačnost od 5 do 6 desetin. 30 25 Jasno Ljubljana Oblačno Št. dni 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 23. Število jasnih in oblačnih dni v marcu Figure 23. Number of clear and cloudy days in March Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. V Ljubljani je jugozahodni veter skupaj s sosednjima smerema pihal v 18 % terminov, vzhodseverovzhodnik s sosednjima smerema pa v 46 %. V Novem mestu je bil severovzhodnik s sosednjima smerema zastopan v 27 % terminov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v 32 %. Na Letališču Portorož sta močno prevladovala vzhodjugovzhodnik in jugovzhodnik, ki jima je pripadlo 44 % terminov. V Biljah je prevladoval vzhodni veter, s sosednjima smerema jim je pripadlo 53 % terminov. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 35 %, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 40 % terminov. V Murski Soboti je jugjugovzhodnik skupaj s sosednjima smerema pihal v 22 % terminov, severseverovzhodnik s sosednjima smerema pa v 29 % terminov. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje 12 60 12 50 10 40 8 30 6 20 4 10 3 5 7 9 8 30 6 20 4 2 10 2 0 0 Padavine (mm) 40 60 0 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 12 Ljubljana 10 40 8 30 6 20 4 2 10 2 0 0 40 8 30 6 20 4 10 3 5 7 9 Padavine (mm) 50 10 Osončenost (ura) Padavine (mm) Kredarica 50 1 0 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 60 3 5 7 12 40 8 30 6 20 4 2 10 2 0 0 40 8 30 6 20 4 10 5 7 9 Padavine (mm) 10 Osončenost (ura) Padavine (mm) 50 10 3 0 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 60 3 12 30 6 20 4 2 10 2 0 0 30 6 20 4 10 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Padavine (mm) 8 Osončenost (ura) Padavine (mm) 40 8 7 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 40 5 9 50 10 3 7 Murska Sobota 50 1 5 60 12 Let. ER Maribor 0 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Novo mesto 50 1 9 60 12 Celje 0 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 60 12 0 9 Osončenost (ura) 1 10 Osončenost (ura) 0 50 Osončenost (ura) Bilje Osončenost (ura) Padavine (mm) Portorož Osončenost (ura) 60 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 24. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) marca 2025 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 24. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, March 2025 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, marec 2025 Table 2. Monthly meteorological data, March 2025 Postaja Temperatura Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 538 468 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS −4 3,7 9,7 6,8 6,2 8,5 8,6 8,2 9,0 7,4 8,1 6,5 7,9 6,5 10,1 TOD 1,9 1,5 1,5 1,9 2,0 1,4 1,8 1,7 2,1 1,8 2,1 2,0 1,9 1,7 1,4 TX −1,7 10,6 15,7 12,3 12,7 14,1 15,1 14,5 15,6 14,5 14,2 13,1 14,4 12,2 15,4 TM −6,0 −1,0 4,8 2,5 1,9 4,1 3,0 3,6 3,8 2,4 3,1 1,3 2,7 2,3 6,1 TAX 4,2 16,6 19,8 18,5 19,7 20,7 21,5 21,8 22,9 20,9 20,5 19,2 21,2 18,9 19,5 DT 21 6 4 5 6 6 9 6 6 6 6 6 6 6 26 Sonce TAM −16,8 −6,8 −3,3 −6,3 −7,0 −3,4 −5,6 −5,1 −5,1 −5,7 −5,6 −6,1 −6,7 −5,9 −1,6 DT 18 19 19 20 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 SM 31 15 8 10 11 7 10 9 9 11 11 13 11 9 2 SX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 TD 743 507 276 410 428 343 332 335 312 382 338 418 336 418 243 OBS 125 141 182 163 — 159 — 146 — 161 174 157 172 — 188 RO 90 90 104 97 — 103 — 94 — 111 113 102 112 — 103 Oblačnost PO 6,5 — 5,1 5,9 — 5,9 5,3 5,6 5,8 — 5,0 5,7 5,1 — 4,6 SO 16 — 10 14 — 13 9 12 14 — 9 13 9 — 9 SJ 9 — 11 9 — 8 9 8 10 — 9 9 9 — 10 Padavine in pojavi RR 207 216 202 247 224 177 106 154 165 151 106 125 88 147 154 RP 171 243 240 258 260 214 179 256 217 251 219 212 211 176 272 SD 15 15 11 12 17 14 12 15 17 12 11 13 10 12 11 SN 2 0 2 2 2 0 0 1 2 1 2 0 0 0 0 SG 18 0 0 0 — 1 1 6 1 1 0 2 0 — 1 SS 31 5 0 0 — 0 0 0 0 0 0 1 0 — 0 Tlak SSX 320 4 0 0 — 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 DT 30 15 — — — — — — — — — 18 — — — P 745,6 — 1009,4 952,7 — 980,8 — 990,4 997,9 987,5 984,7 — 994,2 956,2 1015,5 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka ( C) − temperaturni odklon od povprečja ( C) − povprečni temperaturni maksimum ( C) − povprečni temperaturni minimum ( C) − absolutni temperaturni maksimum ( C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum ( C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 C (TSi  12 C). n TD =  (20 C − TS i ) i =1 če je TS i  12 C 19 PP 3,3 — 8,3 7,3 — 7,6 — 8,0 8,5 7,7 7,6 — 7,8 6,9 8,8 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje m/s Slika 25. Vetrne rože, marec 2025 20 Figure 25. Wind roses, March 2025 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti temperature in padavin od povprečja 1991–2020 v marcu 2025 Table 3. Deviations of decade and monthly values of temperature and precipitation from the normal, March 2025 Postaja I. Let. JP Ljubljana Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož 1,6 2,1 0,5 2,4 2,3 2,4 2,4 2,8 2,6 1,6 2,4 1,9 2,0 2,7 0,3 Temperatura zraka II. III. 0,3 −0,1 0,5 0,2 0,9 −0,8 0,2 0,2 0,7 0,4 0,7 0,8 0,5 −0,4 1,0 Padavine 3,2 2,4 3,3 2,9 2,6 2,5 2,9 2,2 2,9 3,2 3,1 3,0 3,0 2,8 2,8 M I. II. III. M 1,7 1,5 1,5 1,9 2,0 1,4 1,8 1,7 2,1 1,8 2,1 2,0 1,9 1,7 1,4 0 8 3 0 9 0 0 3 8 0 0 0 0 4 5 713 634 745 930 674 735 353 541 433 547 442 457 406 690 1298 130 255 148 151 229 119 192 253 248 264 224 214 247 56 119 208 243 240 258 260 214 179 256 217 251 219 212 211 176 272 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1991–2020 ( C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1991–2010 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka Padavine I., II., III., M − mean temperature anomaly ( C) − precipitation compared to the 1991–2020 normals(%) − thirds and month Prva tretjina marca je bila toplejša kot navadno, odklon je bil večinoma v intervalu od 1,6 do 2,7 °C, le v nižinskem svetu Primorske odklon ni presegel 0,5 °C. Padavin v prvi tretjini meseca ni bilo ali pa so bile zanemarljivo majhne. Slika 26. Topli in sončni popoldnevi v sredogorju. Gabrovo pod Lubnikom, 8. marec 2025 (foto: Iztok Sinjur) Figure 26. Warm and sunny afternoons in mid-mountains. Gabrovo pod Lubnikom, 8 March 2025 (Photo: Iztok Sinjur) Osrednja tretjina meseca je bila temperaturno blizu normale, odklon je bil v intervalu ±1 °C. Padavine so bile izjemno obilne, na Bizeljskem je padlo 3,5-krat toliko dežja kot normalno, v Portorožu pa 13krat toliko kot navadno. Zadnja tretjina marca je bila toplejša kot navadno, presežek nad normalo je bil od 2,2 °C do 3,3 °C. Razen v Lescah so padavine presegle normalo, na več merilnih mestih je padlo 2,5-krat toliko dežja kot normalno. Marca na Kredarici tla vedno prekriva snežna odeja, tokrat je bila s 320 cm najdebelejša predzadnji dan meseca. Marca je bilo veliko snega v letih 2001 (595 cm), 1977 (588 cm) in 2009 (560 cm), na četrto mesto se s 550 cm uvršča marec 2018, sledi pa marec 2014 (530 cm). Malo snega je bilo v marcih 2012 21 Agencija Republike Slovenije za okolje (120 cm), 1957 (130 cm), 1989 in 2002 (po 135 cm), 1964 (153 cm) ter v letu 1993, ko so namerili 165 cm. Najv.debelina (cm) 700 600 Kredarica 500 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Najv. debelina (cm) 250 200 Rateče 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Največja debelina (cm) 80 Ljubljana 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 27. Največja debelina snežne odeje v marcu Figure 27. Maximum snow cover depth in March Na Voglu (1515 m), Zelenici (1534 m) in Vršiču (1684 m) je bilo na začetku meseca približno meter snega, ob koncu meseca okoli 120 cm. V krajih z nadmorsko višino pod 1000 metrov je bila kratkotrajna in tanka snežna odeja le v alpskih dolinah. V Ratečah je snežna odeja prekrivala tla pet dni, največja debelina je bila 4 cm 15. marca. V nižinskem svetu je marec minil brez snežne odeje. Na merilnih mestih, kjer deluje le samodejna merilna postaja, podatki o snežni odeji pogosto niso primerljivi s klasičnimi opazovanji snežne odeje. Slika 28. Za dežjem je posijalo sonce. Grosuplje, 18. marec 2025 (foto: Iztok Sinjur) Figure 28. After the rain, the sun shone. Grosuplje, 18 March 2025 (Photo: Iztok Sinjur) 22 Agencija Republike Slovenije za okolje 30 Št. dni 25 Ljubljana 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 35 Rateče 30 Št. dni 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 29. Število dni z zapisano snežno odejo v marcu Figure 29. Number of days with snow cover in March Debelina snežne odeje (cm) 350 300 250 Slika 30. Dnevna višina snežne odeje marca 2025 na Kredarici Figure 30. Daily snow cover depth in March 2025 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Nevihte so marca še zelo redke. Ker samodejne meteorološke postaje neviht ne beležijo, imamo po uvedbi avtomatizacije o tem pojavu precej manj podatkov, kot smo jih imeli v preteklosti. Marca 2025 so na opazovalnih postajah zapisali en do dva nevihtna dneva, ponekod pa neviht niso opazili, na primer v Ljubljani, na severovzhodu države in ob Obali. 6 Št. nevihtnih dni Ljubljana 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 31. Število dni z nevihto in/ali grmenjem v marcu Figure 31. Number of days with thunderstorm in March Na Kredarici so zapisali 18 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Novem mestu so zapisali šest dni z opaženo meglo, v Slovenj Gradcu pa dva dneva. Na Letališču Portorož so meglo opazili enkrat. Na večini opazovalnih postaj megle ni bilo. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje V Ljubljani je bil en dan z meglo. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišča in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so bili od leta 1951 štirje marci brez opaženega pojava megle. 20 Ljubljana Št. dni z meglo 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 32. Število dni z meglo v marcu Figure 32. Number of foggy days in March Na sliki 33 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V začetku meseca je bil zračni tlak visok, 2. dne je bilo dnevno povprečje 994,3 mb. Sledilo je upadanje in 13. marca je bil zračni tlak najnižji z dnevnim povprečjem 962,4 mb. Sledilo je hitro naraščanje in 19. marca je bilo dnevno povprečje zračnega tlaka z 995,3 mb. Nato je zračni tlak padel in zadnjih deset dni nihal med 982 in 971 mb. Na sliki 33 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Prvih osem dni meseca je bilo dnevno povprečje med 5 in 7 mb. Sledil je porast na 11,4 mb 12. marca. V naslednjih dnevih se je vsebnost vlage znižala na 3,9 mb 18. dne, kar je najmanj v tem mesecu. Sledil je hiter porast in 23. marca je bila z dnevnim povprečjem 12,2 mb dosežena najvišja vrednost meseca. 14 1000 995 Tlak vodne pare (mb) Zračni tlak (mb) 12 Ljubljana 990 985 980 975 970 Ljubljana 10 8 6 4 965 960 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 33. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega tlaka vodne pare v Ljubljani, marec 2025 Figure 33. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in Ljubljana, March 2025 SUMMARY At the national level, March 2025 was 2.0 C warmer than the normal, 229 % of the normal precipitation fell, and the sun shone 104 % of the normal. On a national level, March 2025 is the third consecutive March with an average temperature above the normal. The average monthly temperature exceeded the normal everywhere, with an anomaly between 1.4 and 2.5 C. An anomaly between 2 and 2.5 C prevailed in Štajerska, parts of Koroška, and Prekmurje. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje In addition to the above-average warm period in the first half of the month, March was marked by a cold air intrusion between March 18 and 20, during which temperatures dropped below freezing everywhere. March 2025 is the second wettest March nationally since the mid-20th century. The most precipitation was in the belt from the Julian Alps through the Trnovski gozd to Snežnik. In many places in this territory, more than 420 mm of precipitation fell. Approximately half of Slovenia's territory received up to 180 mm of precipitation, with the least in the northeast of the country, where some measuring stations recorded less than 90 mm of rainfall. The largest surplus of precipitation compared to the normal was in the southern half of the country, where precipitation in some places exceeded three times the normal amount near the Croatian border. The smallest surplus was in parts of Gorenjska and Lendava, where precipitation was 150 to 180 % of the normal. Heavy precipitation occurred from the evening of March 11 to the evening of March 15, with 40 to 160 mm of rainfall, and in some mountainous areas of western Slovenia, more than 200 mm, while less than 20 mm fell near the Hungarian border. More than 110 % of the normal was sunny weather in the northeast of the country. Anomaly less than a tenth above the normal was observed on the Coast, in Goriška, central Slovenia, Kočevje, and parts of Štajerska. Elsewhere, there was less sunny weather than the normal, but the deficit did not exceed a tenth of the normal. In areas with an altitude below 1000 meters, there was only a short and thin snow cover in alpine valleys. In the lowlands, March passed without snow cover. On Kredarica, the snow thickness reached 320 cm on the penultimate day of the month. Slika 34. Topel pomladni dan v Tamarju, 20. marec 2025 (foto: Terezija Sinjur) Figure 34. Spring warm day in Tamar; 20 March 2025 (Photo: Terezija Sinjur) Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature ( C) − temperature anomaly ( C) − mean daily temperature maximum for a month ( C) − mean daily temperature minimum for a month ( C) − absolute monthly temperature maximum ( C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum ( C) − number of days with min. air temperature < 0 C − number of days with max. air temperature ≥ 25 C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 25 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V MARCU 2025 Weather development in March 2025 Timotej Kozelj 1. marec Oblačno, rahle padavine, šibka do zmerna burja Ciklon z vremensko fronto se je umikal proti vzhodni Evropi. Nad srednjo in zahodno Evropo se je krepilo območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda je k nam v višinah dotekal razmeroma hladen in vlažen zrak. Dan je bil večinoma oblačen, predvsem na jugovzhodu je dopoldne še rahlo deževalo. Meja sneženja je bila na nadmorski višini okoli 900 m. Na Primorskem se je čez dan delno jasnilo, pihala je šibka do zmerna burja. Najvišja dnevna temperatura je bila od 4 do 9, na Goriškem in ob morju do 14 °C. 2. marec V notranjosti sprva nizka oblačnost, nato razjasnitev, severovzhodni veter, šibka burja Območje visokega zračnega tlaka je segalo od zahodne, preko srednje Evrope vse do severnega dela Balkana. K nam je v višinah od severovzhoda dotekal postopno bolj suh in še dokaj hladen zrak. Zjutraj in dopoldne je bilo v notranjosti države precej nizke oblačnosti, na Primorskem je bilo precej jasno. Čez dan se je nizka oblačnost razkrojila, popoldne je bilo tako po vsej državi pretežno jasno. Na Primorskem je pihala večinoma šibka burja, v notranjosti pa je čez dan prehodno zapihal severovzhodni veter. Najvišja dnevna temperatura je bila od 6 do 10, na Primorskem do 13 °C. 3–9. marec Precej jasno vreme, prehodni jugozahodnik, šibka burja je ponehala Območje visokega zračnega tlaka je sprva prekrivalo območje zahodne, srednje in jugovzhodne Evrope. Nad zahodno Evropo je 4. dan nastalo območje nizkega zračnega tlaka, območje visokega zračnega tlaka pa se je umaknilo nad jugovzhodno ter deloma vzhodno Evropo in je postopno slabelo. Sprva z vzhodnimi nato z južnimi vetrovi je k nam dotekal topel in suh zrak. Šele zadnji dan je z jugozahodnimi vetrovi k nam začel dotekati postopno bolj vlažen zrak (slike 1–3). Vse dni je prevladovalo precej jasno vreme, le občasno je bilo nekaj več oblačnosti. Šele v noči na 10. marec se je od zahoda pooblačilo. Šibka burja na Primorskem je drugi dan ponehala. V notranjosti je 4. dan prehodno zapihal jugozahodni veter. Najvišja dnevna temperatura je bila prvi in drugi dan od 8 do 15, na Primorskem med 15 in 18 °C. Nato je bila najvišja dnevna temperatura večinoma od 14 do 21 °C. 10. marec Večinoma oblačno, dež, krajevne plohe, jugozahodni veter, ob morju jugo Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje. Oslabljena vremenska fronta se je čez dan pomikala preko Slovenije. Od jugozahoda je k nam dotekal vlažen in topel zrak. Dan je bil v znamenju večinoma oblačnega vremena. Zjutraj in dopoldne je predvsem v zahodni polovici Slovenije deževalo. Čez dan se je dež širil proti vzhodu in popoldne že večinoma ponehal. Ob alpsko-dinarski pregradi so nastale krajevne plohe. V vzhodni polovici države se je začelo jasniti. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišja dnevna temperatura je bila od 12 do 16, na severozahodu okoli 10 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje 11. marec Spremenljivo do pretežno oblačno, delna zjasnitev na vzhodu, jugozahodni veter Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno ciklonsko območje. Z jugozahodnimi vetrovi je k nam dotekal vlažen in nekoliko hladnejši zrak (slike 4–6). Zjutraj in dopoldne je bilo spremenljivo do pretežno oblačno in večinoma suho. Čez dan se je delno zjasnilo, le v hribovitih kraji na zahodu je ostalo dokaj oblačno, kjer so bile občasne padavine. Pihal je jugozahodni veter. Najvišja dnevna temperatura je bila od 12 do 18 °C. 12. marec Oblačno z občasnim dežjem, jugozahodni veter, ob morju jugo Nad večjim delom Evrope in Sredozemlja je bilo ciklonsko območje. Z jugozahodnimi vetrovi je k nam dotekal vlažen zrak. Dan je bil večinoma oblačen z občasnim dežjem. Več padavin je padlo v zahodni in deloma južni Sloveniji. V noči na 13. marec se je dež prehodno razširil nad večji del Slovenije. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišja dnevna temperatura je bila od 12 do 17, na severozahodu okoli 10 °C. 13. marec Spremenljivo oblačno, občasen dež na zahodu, jugozahodni veter Nad večjim delom Evrope in Sredozemlja je še vedno vztrajalo ciklonsko območje. Z jugozahodnimi vetrovi je k nam dotekal vlažen zrak. Zjutraj je dež večinoma ponehal. Čez dan je bilo spremenljivo oblačno, več sonca je bilo na vzhodu države. V hribovitem svetu zahodne in južne Slovenije je občasno deževalo. Pihal je okrepljen jugozahodni veter. Najvišja dnevna temperatura je bila od 12 do 17, na severozahodu okoli 8 °C. 14. marec Obilne padavine, oblačno, sneg na severozahodu, jugozahodni veter Iznad Pirenejskega polotoka, čez zahodno Sredozemlje in Alpe do srednje Evrope je segalo območje nizkega zračnega tlaka. Na tem območju se je nahajala vremenska fronta. Od jugozahoda je k nam dotekal zelo vlažen zrak (slike 7–9). Dan je bil oblačen s padavinami, te so se zjutraj okrepile in razširile nad večji del Slovenije. Ob obilnih padavinah na severozahodu se je meja sneženja ponekod prehodno spustila do dolin. Proti vzhodu je bila količina padavin manjša. Zvečer so se padavine na vzhodu in jugu države spet okrepile. Na Primorskem in Notranjskem je pihal južni veter, drugod šibak do zmeren jugozahodni veter. Zvečer je veter oslabel. Najvišja dnevna temperatura je bila od 7 do 16, na severozahodu okoli 4 °C. Več o obilnih padavinah med 12. in 15. marcem: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weathe r_events/obilne-padavine-12–15mar2025.pdf 15. marec Oblačno, na zahodu občasen dež, severovzhodni veter Nad severnim in osrednjim Sredozemljem, severnim in zahodnim Balkanom ter Alpami je bilo območje nizkega zračnega tlaka z vremensko fronto. K nam je z jugozahodnim vetrom dotekal vlažen zrak. Vreme je bilo oblačno, padavine so zjutraj večinoma ponehale. Čez dan je predvsem v zahodni polovici 27 Agencija Republike Slovenije za okolje države še občasno deževalo. Ponekod je čez dan pihal severovzhodni veter. Najvišja dnevna temperatura je bila od 7 do 12, na severozahodu okoli 4 °C. 16. marec Oblačno, dopoldne občasne padavine, veter južnih in vzhodnih smeri Ciklonsko območje nad osrednjim Sredozemljem in Alpami se je počasi polnilo. Od jugozahoda je k nam dotekal še razmeroma vlažen zrak. Dan je bil znamenju oblačnega vremena. Občasno so se pojavljale padavine, deloma plohe, ki so bile bolj pogoste dopoldne. Dopoldne je pihal veter južnih in vzhodnih smeri, popoldne pa je ponekod pihal jugozahodni veter. Najvišja dnevna temperatura je bila od 8 do 14, na severozahodu okoli 6 °C. 17. marec Dopoldne padavine ponehale, delna razjasnitev, popoldne posamezne plohe, severovzhodni veter, burja Nad večjim delom Evrope je bil obsežen anticiklon s središčem nad Veliko Britanijo. Od severa je k nam začel dotekati hladnejši zrak. Dopoldne so padavine od severa postopno ponehale. Čez dan se je od severa začelo delno jasniti, nastale so še posamezne plohe. Čez dan je zapihal severovzhodni veter, na Primorskem burja. Najvišja dnevna temperatura je bila od 6 do 9, na Primorskem do 14 °C. 18.-20. marec Dosegel nas je polaren zrak, mrzla jutra, večinoma jasno vreme, sprva severovzhodni veter, nato veter večinoma južnih smeri Nad Evropo je bilo obsežno območje visokega zračnega tlaka s središčem nad Balkanom. Tretji dan se je visok zračni tlak nekoliko oslabel, središče pa se je pomaknilo na Skandinavijo. Prvi dan je naše kraje preplavil hladen in suh zrak polarnega izvora. Drugi in tretji dan pa je z zahodnimi vetrovi k nam dotekal že toplejši, a še vedno suh zrak (slike 10–12). Prevladovalo je jasno vreme, razen prvega dne, ko je bilo čez dan v notranjosti nekaj spremenljive oblačnosti. Prvi dan je ponekod pihal severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja, ki je popoldne slabela in ponehala. Drugi dan je na Štajerskem in v Prekmurju pihal južni veter. Zadnji dan pa je zapihal jugozahodni veter. Ob jasnem vremenu in hladnem zraku, ki je preplavil Slovenijo so bila jutra precej mrzla za ta čas. Tako je bila jutranja temperatura drugi in tretji dan v mraziščih Notranjske in Kočevske, ter ponekod v Alpskih dolinah blizu −10 °C. Drugod so bile jutranje temperature od −7 do 1 °C. Najvišja dnevna temperatura je bila prvi dan med 3 in 7 °C, na Primorskem okoli 10 °C. Drugi in tretji dan pa se je najvišja dnevna temperatura gibala med 10 in 16, na jugovzhodu do 18 °C. Več o hladnih jutrih med 18. in 20. marcem: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weathe r_events/hladna-jutra_18–20mar2025.pdf 21.marec Sprva precej sončno, nato pooblačitev, jugozahodni veter Nad zahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega tlaka. Vremenska fronta se je počasi bližala Alpam. K nam je od jugozahoda dotekal toplejši in postopno bolj vlažen zrak. Dan se je začel precej jasno. Čez dan je naraščala koprenasta oblačnost. Popoldne pa se je na zahodu in deloma osrednjih krajih zmerno pooblačilo. Čez dan je pihal jugozahodni veter. Najvišja dnevna temperatura je bila od 12 do 16, ponekod na vzhodu do 19 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 22. marec Oblačno, dokaj sončno na severovzhodu, na zahodu občasen dež, okrepljen jugozahodni veter Ciklonsko območje se je nahajalo nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem. Od jugozahoda je k nam dotekal topel in vse bolj vlažen zrak (slike 13–15). Dan je bil v znamenju oblačnega vremena, razen na severovzhodu, kjer je bilo dokaj sončno. Predvsem v krajih na zahodu je občasno deževalo. Pihal je jugozahodni veter, ki je bil na Štajerskem in v Prekmurju okrepljen. Najvišja dnevna temperatura je bila od 10 do 15, na vzhodu do 17 °C. 23. marec Spremenljivo oblačno, več jasnine na vzhodu, krajevne plohe na zahodu, jugozahodni veter Nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem se je nahajalo ciklonsko območje. Od jugozahoda je k nam dotekal razmeroma topel in vlažen zrak. Bilo je spremenljivo do pretežno oblačno, več jasnine je bilo na vzhodu. Predvsem v hribovitih krajih zahodne, osrednje in južne Slovenije so čez dan nastale krajevne plohe. V noči na 24. marec so se padavine od juga nekoliko okrepile. Ponekod je pihal jugozahodni veter. Najvišja dnevna temperatura je bila od 11 do 16, na vzhodu do 18 °C. 24. marec Dopoldne oblačno s padavinami, popoldne delna razjasnitev, kakšna ploha Šibko ciklonsko območje se je nahajalo nad srednjo Evropo in se je počasi polnilo. Od jugozahoda je k nam dotekal dokaj topel in prehodno manj vlažen zrak. Zjutraj in dopoldne je bilo oblačno s padavinami. Dež je čez dan od zahoda slabel in hitro ponehal. Popoldne se je delno razjasnilo, predvsem na severovzhodu je nastala še kakšna kratkotrajna ploha. Najvišja dnevna temperatura se je gibala med 14 in 19, na jugovzhodu do 21 °C. 25–27. marec Spremenljivo do pretežno oblačno, padavine, severovzhodni veter, šibka do zmerna burja Nad osrednjim Sredozemljem se je nahajalo odcepljeno višinsko jedro s hladnim zrakom. Pri tleh pa je bilo nad osrednjim Sredozemljem in Balkanom območje nizkega zračnega tlaka. Ob šibkih vetrovih se je pri nas zadrževal razmeroma topel in vlažen zrak (slike 16–18). Prevladovalo je spremenljivo do pretežno oblačno vreme, vmes pa je bilo predvsem na Primorskem občasno nekaj več jasnine. Pojavljale so se padavine, deloma plohe, bolj pogoste so bile v južni in vzhodni Sloveniji. Drugi in tretji dan je pihal severovzhodni veter, na Primorskem je pihala šibka, tretji dan zmerna burja. Najvišja dnevna temperatura se je gibala od 12 do 17, na Primorskem do 19 °C. 28 in 29. marec Večinoma oblačno in deževno, veter severnih smeri, šibka burja Nad Balkanom je bilo prisotno ciklonsko območje, ki se je drugi dan postopno polnilo. K nam je s severovzhodnimi do vzhodnimi vetrovi dotekal vlažen in nekoliko hladnejši zrak. Prvi dan je bilo večinoma oblačno, rahel dež se je od vzhoda širil po celi državi. V notranjosti je severovzhodni veter oslabel, na Primorskem pa je še pihala zmerna burja. Drugi dan je prevladovalo oblačno in deževno vreme. Padavine so se dopoldne na vzhodu okrepile in so do večera že večinoma ponehale. Zopet je pihal severni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišja dnevna temperatura se je gibala od 6 do 13, na Primorskem do 16 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje 30. marec Sprva pretežno oblačno, padavine ponehale, razjasnitev, hladna fronta, plohe, veter severnih smeri, burja ponehala Iznad Atlantika in zahodne Evrope se je nad srednjo Evropo razširilo območje visokega zračnega tlaka. Zvečer je naše kraje prešla tudi šibka hladna fronta. Od severa je k nam dotekal nekoliko bolj suh zrak. Dopoldne je bilo pretežno oblačno, rahle padavine so povsod ponehale, od severa se je hitro jasnilo. Čez dan je bilo delno jasno. Ob hladni fronti se je zvečer pooblačilo, od severa se je čez Slovenijo pomikal pas ploh. Pihal je veter severnih smeri, burja na Primorskem je postopno ponehala. Najvišja dnevna temperatura je bila od 12 do 16, na Primorskem do 20 °C. 31. marec Sprva sončno, čez dan spremenljivo oblačno, krajevne plohe, veter severnih smeri Nad srednjo, deloma zahodno in severno Evropo se je krepil anticiklon s središčem nad Dansko. V višinah je k nam od severa dotekal hladen in nestabilen zrak. Zjutraj in dopoldne je bilo precej sončno. Čez dan je bilo spremenljivo oblačno, nastajale so krajevne plohe. Zapihal je veter severnih smeri. Najvišja dnevna temperatura je bila od 9 do 14, na Primorskem do 17 °C. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 5. marca 2025 Slika 2. Satelitska slika 5. marca 2025 ob 13. uri ob 13. uri Figure 2. Satellite image on 5 March 2025 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 5 March 2025 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 5. marca 2025 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on 5 March 2025 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 11. marca Slika 5. Satelitska slika 11. marca 2025 ob 13. uri 2025 ob 13. uri Figure 5. Satellite image on 11 March 2025 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 11 March 2025 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 11. marca 2025 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on 11 March 2025 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 14. marca Slika 8. Satelitska slika 14. marca 2025 ob 13. uri 2025 ob 13. uri Figure 8. Satellite image on 14 March 2025 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 14 March 2025 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 14. marca 2025 ob 13. uri Figure 9. 500 mb topography on 14 March 2025 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 18. marca Slika 11. Satelitska slika 18. marca 2025 ob 13. uri 2025 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on 18 March 2025 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 18 March 2025 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 18. marca 2025 ob 13. uri Figure 12. 500 mb topography on 18 March 2025 at 12 GMT 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 22. marca Slika 14. Satelitska slika 22. marca 2025 ob 13. uri 2025 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on 22 March 2025 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 22 March 2025 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 22. marca 2025 ob 13. uri Figure 15. 500 mb topography on 22 March 2025 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 26. marca Slika 17. Satelitska slika 26. marca 2025 ob 13. uri 2025 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on 26 March 2025 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 26 March 2025 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 26. marca 2025 ob 13. uri Figure 18. 500 mb topography on 26 March 2025 at 12 GMT 33 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V MARCU 2025 Climate in the World and Europe in March 2025 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v marcu 2025 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru programa Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Za primerjavo uporabljamo tridesetletno povprečje obdobja 1991–2020, ki ga v tekstu označujemo za normalo. Slika 1. Odklon temperature marca 2025 od marčevskega povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for March 2025 relative to the March average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Marca 2025 je bila temperatura v večini Evrope višja od normale (slika 1). Največji temperaturni presežek je bil nad vzhodno Evropo in jugozahodno Rusijo, kjer so dosegli nekaj temperaturnih rekordov. V Uralskem gorovju se je rečni led lomil prej kot navadno. V Skandinaviji je bilo precej topleje od normale, prav tako v Turčiji. V Združenem kraljestvu je bil to najbolj sončen marec od leta 1910. Drugače je bilo na Pirenejskem polotoku, kjer je bila temperatura pod normalo. Zunaj Evrope je temperatura najbolj presegla normalo v delih Arktike, zlasti nad kanadskim arhipelagom in Baffinovim zalivom. V ZDA in Mehiki je bilo večinoma topleje od normale. Na velikem območju severne Afrike je bilo topleje od normale, v delih Azije je bila rekordna vročina. V Pekingu je temperatura dosegla 30 °C najbolj zgodaj v letu, v Tokiu so zapisali najtoplejši marčevski dan do zdaj. V Avstraliji je bil marec tokrat najtoplejši od leta 1910. Novi Južni Wales in Zahodna Avstralija sta doživela vročinske valove. Temperatura je bila najbolj pod normalo v severni Kanadi, Hudsonovim zalivom in vzhodni Rusiji, vključno s polotokom Kamčatka. Nižja od normale je bila povprečna marčevska temperatura v osrednjih delih Azije, skrajnem severozahodu Afrike, na primer v Maroku, delu južne Afrike in v drugih manjših območjih. Povprečen evropski temperaturni odklon je na splošno večji in bolj spremenljiv od svetovnega (slika 2). Evropska povprečna temperatura marca 2025 je normalo presegla za 2,41 °C, kar je največ do zdaj. Marec 2025 je za 0,26 °C toplejši od drugega najtoplejšega marca v Evropi, ki je bil leta 2014. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Odklon povprečne evropske marčevske temperature v obdobju od 1979 do 2025 od povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. March European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from 1979 to 2025. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 3. Odklon povprečne svetovne mesečne temperature v marcih od leta 1979 do leta 2025 od povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Global-average surface air temperature anomalies relative to 1991–2020 for each March, from 1979 to 2025. Use the grey and yellow toggles to change the temporal sampling. Data source: ERA5. Credit: C3S/ECMWF. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Na svetovni ravni je bil marec 2025: • • • S povprečno temperaturo 14,06 °C za 0,65 °C toplejši od marčevskega povprečja obdobja 1991–2020; Drugi najtoplejši marec do zdaj in 0,08 °C hladnejši od marca 2024 in le za 0,02 °C toplejši od tretjega najtoplejšega marca, ki je bil leta 2016; 1,60 °C toplejši od ocenjene temperature v predindustrijski dobi. Marec 2025 je bil 20. mesec v 21-mesečnem obdobju s svetovnim povprečjem temperature zraka na površini več kot 1,5 °C nad predindustrijsko ravnijo. 14 od teh 20 mesecev, od septembra 2023 do aprila 2024 in od oktobra 2024 do marca 2025, je bilo od 1,58 °C do 1,78 °C toplejših od predindustrijske ravni. Dvanajstmesečno povprečje Slika 4. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, ECMWF) Figure 4. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, based on monthly values from January 1979 to March 2025. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna svetovna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih je bila: • • • • 0,71 °C nad normalo; 1,59 °C nad ocenjenim povprečjem predindustrijske dobe; le 0,05 °C nižja od rekordnega odklona 0,76 °C za obdobja, ki so se končala junija, julija in avgusta 2024; veliko višja od prejšnjih najvišjih 12-mesečnih povprečij, za 0,46 °C nad obdobjem 1991– 2020, doseženih v letih 2015/16 in 2019/20. Povprečje dvanajstmesečnih obdobij izravna krajša nihanja regionalne in svetovne povprečne temperature. Povprečna evropska temperatura je bolj spremenljiva, vendar razmeroma gosta pokritost celine z opazovanji zmanjšuje negotovost. Povprečje za zadnje 12-mesečno obdobje je za 1,47 °C višje od normale. To je skupaj z dvanajstmesečnima obdobjema, ki sta se končali julija in decembra 2024, tretje najvišje dvanajstmesečno povprečje. Padavine Marec 2025 je bil v večjem delu južne Evrope bolj namočen od normale. S presežkom padavin nad normalo so izstopali Iberski polotok, južna Francija, večji del Italije, zahodni Balkan in večina Norveške. Obilne padavine so povzročile poplave v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem ter v Italiji. Padavine so presegle normalo tudi v delu Islandije in delih severozahodne Rusije. Manj padavin od normale je bilo v Združenem kraljestvu, kjer je bil to najbolj sončen marec od leta 1910, na Irskem, kjer je bil primanjkljaj padavin ponekod rekorden, v velikem pasu od zahoda do vzhoda srednje Evrope, od tam pa v pasu do Črnega morja ter v Grčiji. Opazno pod normalo so bile tudi padavine v Turčiji. Bolj suho od normale je bilo v večjem delu Severne Amerike, jugozahodni, srednji in najbolj vzhodni Aziji, pa tudi v jugozahodni Avstraliji, delih južne Afrike in jugovzhodne Južne Amerike. V Južni Koreji so sušne razmere botrovale obsežnim požarom v naravnem okolju. Bolj namočeno od normale je bilo v vzhodni Kanadi, zahodnih ZDA, v delih Bližnjega vzhoda, večini Rusije in v delih osrednje Azije. Na južni polobli je bilo bolj namočeno od normale v jugovzhodni Afriki, kjer je prehod ciklona Jude prizadel Malavi, Mozambik in Madagaskar ter povzročil poplave in človeške žrtve. Tudi severovzhodna Avstralija je bila bolj namočena od normale in so jo ob prehodu ciklona Dianne prizadele poplave. Morski led Tako kot prejšnje tri mesece je površina arktičnega morskega ledu marca 2025 ostala rekordno majhna za ta čas v letu. Mesečno povprečje je bilo 14,2 milijona km2, kar je najmanj v 47-letnem nizu podatkov in 0,9 milijona km² (ali približno 6 %) pod normalo. Prejšnji najnižji marčevski obseg je bil leta 2018 (5 % pod normalo). Ker je marca arktični morski led dosegel svoj letni največji obseg, je to tudi najmanjši letni maksimum mesečnega obsega morskega ledu, ki je bil kdaj koli zabeležen. Dnevni obseg arktičnega morskega ledu je dosegel svoj letni maksimum 20. marca 2025 s 14,4 milijona km². To je bil najnižji letni maksimum od začetka satelitskih meritev konec leta 1978, nekoliko pod vrednostmi, opaženimi v letih 2017 in 2018 (obakrat 14,5 milijona km²). Datum maksimuma in ustrezen obseg morskega ledu se lahko nekoliko razlikujeta med nabori podatkov, Ameriški državni podatkovni center za sneg in led je maksimum zapisal 22. marca. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Levo: povprečen ledeni pokrov marca 2025. Oranžna črta označuje rob povprečnega marčevskega območja ledu v obdobju 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na marčevsko povprečje obdobja 1991–2020 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 5. Left: Average Arctic sea ice concentration for March 2025. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for March for the period 1991–2020. Right: Arctic sea ice concentration anomalies for March 2025 relative to the March average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 6. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za marce od leta 1979 do 2025 v primerjavi z marčevskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 6. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all March months from 1979 to 2025. The anomalies are expressed as a percentage of the March average for period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Koncentracija morskega ledu v osrednjem Arktičnem oceanu je bila blizu normale, saj je bilo skoraj celotno območje prekrito z ledom. Zunaj tega območja je bila koncentracija morskega ledu večinoma pod normalo, kar je skladno z rekordno nizkim obsegom morskega ledu, opaženim za celotno arktično območje. To je bilo še posebej očitno v Barentsovem morju in južnem Ohotskem morju ter – v manjši meri – v Zalivu sv. Lovrenca in južnem Beringovem morju. Nasprotno pa je bila koncentracija nad normalo v Grenlandskem morju, vzhodnem Labradorskem morju, severnem Beringovem morju in severovzhodnem Ohotskem morju. Slika 7. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za marce od leta 1979 do leta 2025 v primerjavi z marčevskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 7. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all March months from 1979 to 2025. The anomalies are expressed as a percentage of the March average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Marca 2025 je bil povprečni obseg morskega ledu na Antarktiki 3,3 milijona km², kar je četrti najnižji marčevski obseg v 47-letnem satelitskem zapisu in 1,0 milijona km² (približno 24 %) pod normalo. Tako se nadaljuje trend razmeroma velikih negativnih marčevskih odklonov, ki jih opažamo od leta 2017 in presegajo 20 % pod normalo. Podoben trend je očiten tudi v drugih mesecih: v večini mesecev od začetka leta 2022 se je mesečni obseg morskega ledu uvrstil med pet najnižjih do zdaj. Najmanjši zabeležen marčevski obseg je bil leta 2017, in sicer 33 % pod povprečjem. 25. februarja je antarktični morski led dosegel svoj letni minimum za leto 2025 (drugi najnižji do zdaj), nato je dnevni obseg morskega ledu na Antarktiki spet začel naraščati, saj se je začela sezona rasti morskega ledu. V drugi polovici marca se je dnevni obseg uvrstil med 10 najnižjih in ostal zelo blizu vrednosti iz let 2023 in 2024. Tako kot februarja je bila koncentracija morskega ledu marca 2025 v večini sektorjev pod normalo. Tako je bilo v večini zahodnega antarktičnega sektorja (Bellingshausnovo, Amundsenovo in Rossovo morje), v vzhodnem Weddllovem morju in okoli obale vzhodne Antarktike, kjer je ostalo le malo morskega ledu. Zahodno Weddllovo morje (ob Antarktičnem polotoku) je bilo glavno območje s koncentracijo nad normalo. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 8. Antarktični ledeni morski pokrov marca 2025, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v marčevskem povprečju obdobja 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od marčevskega povprečja obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 8. Left: Average Antarctic sea ice concentration for March 2025. The thick orange line denotes the climatological ice edge for March for the period 1991–2020. Right: Antarctic sea ice concentration anomalies for March 2025 relative to the March normal. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Zaščitna ozonska plast Zaščitna ozonska plast marca pogosto nekoliko oslabi tudi nad severnim polom, zelo redko pa se zgodi, da bi se zaščitna ozonska plast pomembno stanjšala, večja je verjetnost za nastanek lokalne oslabitve, ki je posledica dinamičnega dogajanja v ozračju. Razmere februarja in marca 2025 so bile zelo nenavadne. Čeprav oslabitev arktičnega ozona ni bila dovolj velika in trajna, da bi jo lahko označili za arktično ozonsko luknjo, je bila raven ozona nad Arktiko v začetku leta 2025 nižja kot navadno. Nad severno Evropo je bila oslabitev izrazita. V stratosferi je močnejši veter kot navadno ustvaril stabilen polarni vrtinec, v njem pa zelo nizko temperaturo nad severnim polom. Na Švedskem so opazovalci fotografirali biserne oblake, ki nastajajo v stratosferi pri zelo nizkih temperaturah in lahko nakazujejo možno kemijsko oslabitev zaščitne ozonske plasti. Nenavadno močan polarni vrtinec nad severnim polom je nastal novembra in je vztrajal tudi v začetku leta 2025, kar je povzročilo, da je bil celoten stolpec ozona v ozračju februarja in marca znatno pod normalo. Najnižja vrednost ozonskega stolpca je bila dosežena 17. februarja in je znašala 214 Dobsonovih enot (DU), kar je pod mejo 220 DU, ki velja za prag ozonske luknje na južni polobli. Februarja in v začetku marca je bilo več kratkotrajnih in prostorsko omejenih dogodkov z vrednostmi ozona pod 250 DU. To je nenavadno, saj se raven ozona na Arktiki navadno poveča in doseže letni maksimum aprila. Zaradi posebnih meteoroloških razmer v arktični stratosferi v primerjavi z Antarktiko so ozonske ravni pod 250–275 DU že obravnavane kot izjemne za Arktiko. Na zadnji sliki je prikazan odklon celotne debeline ozonske plasti nad severno poloblo 10., 15., 20. in 25. marca 2025. Podatki so povzeti po Ozone Maping Centre Svetovne meteorološke organizacije. Dobro je vidna izrazita oslabitev zaščitne ozonske plasti nad delom Evrope. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 9. Najmanjša vrednost ozonskega stolpca na severni polobli v Dobsonovih enotah (DU) za leto 2025 (rdeča), 2024 (temno modra), 2023 (svetlo modra) in povprečne vrednosti za obdobje 1979–2020 z označeno mediano (črtkana črta) ter zgornjimi in spodnjimi vrednostmi v sivi barvi. Vir: CAMS. Figure 9. Northern Hemisphere ozone column minimum in Dobson Units (DU) for 2025 (red), 2024 (dark blue), 2023 (light blue) and average values for the 1979–2020 period highlighting the median (dotted line), upper and lower values in grey. Credit: CAMS. Slika 10. Odklon debeline zaščitne ozonske plasti v % od normale nad severno poloblo 10., 15. (zgornja vrstica), 20. in 25. (spodnja vrstica) marca 2025; vir: WMO Ozone Mapping Centre, http://lap.physics.auth.gr/ ozonemaps2/archive.php?gType=perDate# Figure 10. Total ozone anomaly in % from the normal over the northern hemisphere on 10, 15, 20 and 25 March 2025; source: WMO Ozone Mapping Centre, http://lap.physics.auth.gr/ozonemaps2/ archive.php?gType=perDate# 41 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V MARCU 2025 Agrometeorological conditions in March 2025 Marko Puškarić arec je bil nadpovprečno topel ter zelo namočen mesec. Povprečna mesečna temperatura zraka je znašala med 6 in 9 °C, v Zgornjesavski dolini okoli 4 °C, na Goriškem in Obali pa okoli 10 °C. Odklon temperature od dolgoletnega povprečja je na državni ravni znašal okoli 1,9 °C. V nižinskih delih države se je maksimalna dnevna temperatura zraka v najbolj toplih dneh povzpela čez 20 °C. M Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana po Penman-Monteithovi enačbi, marec 2025 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, March 2025 Postaja pov Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let. Ljubljana - let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno / Sl. Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika 2,2 1,7 1,8 1,5 1,7 2,2 1,7 1,5 1,7 1,7 2,0 1,6 1,6 1,9 1,8 1,9 1,7 2,7 2,1 1,9 1,6 1,3 1,6 1,7 1,7 1,6 1,9 I. dekada max  2,6 22 2,6 17 2,8 18 2,7 15 2,7 17 2,8 22 2,2 17 2,3 15 2,2 17 2,6 17 3,1 20 2,4 16 2,3 16 2,8 19 2,5 18 3,0 19 2,2 17 3,1 27 2,5 21 2,5 19 2,4 16 1,7 13 2,3 16 2,6 17 2,0 17 2,2 16 2,8 19 II. dekada max 1,7 2,7 1,6 2,5 1,8 3,2 1,5 3,0 1,5 2,0 1,6 2,4 1,3 2,1 1,3 2,2 1,6 2,5 1,2 2,2 1,7 2,7 1,3 2,5 1,4 2,5 1,5 3,2 1,7 2,3 1,5 2,7 1,3 1,8 1,8 2,7 2,0 3,0 1,5 2,6 1,6 2,4 1,2 2,1 1,5 2,5 1,5 2,3 1,3 2,5 1,3 2,4 1,4 2,7 pov 42  17 16 18 15 15 16 13 13 16 12 17 13 14 15 17 15 12 18 20 13 16 13 15 15 13 13 14 pov 2,2 1,7 2,0 1,6 1,7 2,1 1,7 1,5 1,8 1,9 2,1 1,8 1,9 1,7 1,9 1,6 1,7 2,5 2,5 1,8 1,9 1,5 1,8 1,8 2,0 1,5 1,8 III. dekada max 3,6 2,6 3,4 2,8 2,3 3,0 2,7 2,3 2,4 2,6 2,6 2,8 2,9 2,9 2,7 2,6 2,4 4,1 3,4 2,9 2,6 2,4 2,5 2,5 3,2 2,4 2,5  24 19 22 18 19 24 19 16 20 21 23 20 19 19 21 18 12 27 27 20 21 16 20 20 23 16 20 pov 2,0 1,7 1,9 1,5 1,6 2,0 1,6 1,4 1,7 1,6 1,9 1,6 1,6 1,7 1,8 1,7 1,6 2,3 2,2 1,7 1,7 1,3 1,6 1,7 1,7 1,5 1,7 mesec (M) max 3,6 2,6 3,4 3,0 2,7 3,0 2,7 2,3 2,5 2,6 3,1 2,8 2,9 3,2 2,7 3,0 2,4 4,1 3,4 2,9 2,6 2,4 2,5 2,6 3,2 2,4 2,8  63 51 58 33 51 62 49 44 52 51 60 50 50 53 56 52 40 72 68 52 52 42 51 52 53 45 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Mesečna vsota efektivnih temperatur zraka nad izbranim pragom 5 °C je v večjem delu države znašala med 60 in 110 °C, v Beli krajini okoli 130 °C, na Goriškem in Obali med 150 in 160 °C. Mesečna akumulacija toplote je presegla dolgoletna povprečja za 20 do 40 °C, v Zgornjesavski dolini je bila akumulacija toplote blizu dolgoletnemu povprečju (preglednica 4). Letna vsota efektivnih temperatur zraka nad pragom 5 °C je konec meseca marca v večjem delu države znašala med 50 in 70 °C, na Obali okoli 100 °C in na Goriškem okoli 120 °C nad dolgoletnim povprečjem. V marcu je kazalnik višine padavin na državni ravni znašal 228 %. Glede na dolgoletno povprečje je bilo največ padavin v južni polovici države. Po državi je bilo zabeleženih 8 do 17 padavinskih dni. Na Notranjskem in Kočevskem je padlo med 220 in 250 ml padavin, kar je okoli 140 ml več kot običajno. V drugi dekadi meseca je ponekod po alpskih dolinah padlo nekaj centimetrov snega, ki pa je hitro skopnel. Povprečna količina dnevno izhlapele vode v mesecu marcu je znašala od 1,3 do 2 mm, na Obali in Vipavskem od 2,2 do 2,3 mm. Skupna mesečna potencialna evapotranspiracija je znašala od 40 do 72 mm. Največ vode je izhlapelo v tretji dekadi meseca (preglednica 1). Mesečna količina izhlapele vode je bila blizu dolgoletnemu povprečju. Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za marec 2025 in za obdobje dormance (od 1. oktobra do 28. marecja 2025) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in March 2025 and for the dormance period (from 1 October to 28 March 2025) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v marcu 2025 I. dekada II. Dekada Vodna bilanca [mm] III. dekada Mesec (1. 10.–31. 3. 2025) Bilje −21,1 125,3 28,1 132,2 511,6 Ljubljana −16,2 113,9 20,0 117,7 486,8 Novo mesto −18,6 62,0 50,8 94,2 397,9 Celje −16,6 64,8 49,7 97,8 283,2 Šmartno / Slovenj Gradec −16,6 51,8 37,5 72,6 265,8 Maribor - let. −19,9 41,3 27,1 48,5 171,1 Murska Sobota −18,1 21,8 23,7 27,4 95,3 Portorož - let. −20,1 99,0 6,9 85,8 387,8 Mesečna meteorološka vodna bilanca je bila povsod po državi izrazito pozitivna. V večjem delu države je mesečni presežek vode znašal od 50 do 100 mm, v Pomurju okoli 30 mm, v osrednji Sloveniji okoli 120 mm, na Goriškem pa okoli 130 mm (preglednica 2). Glede na dolgoletno povprečje so bili vodni presežki v marcu v povprečju za okoli 80 mm višji od običajnih. Letošnjemu marcu je bil po stanju vodne bilance do neke mere podoben marec leta 2013, le da je bila takrat količina izhlapele vode nekoliko manjša. Povprečna mesečna temperatura tal na globini 5 cm je v marcu znašala med 7 in 9 °C, na Goriškem in Obali med 10 in 11 °C (preglednica 3). Površina golih tal je bila večji del obdobja mokra in vlažna ter ob jutrih ponekod tudi pomrznjena. Glede na dolgoletno povprečje je bila temperatura tal na državni ravni za okoli 2 °C višja kot bi pričakovali v tem delu leta. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, marec 2025 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, March 2025 Postaja I, dekada II, dekada III, dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 8,1 8,2 13,7 12,4 2,9 3,8 9,9 10,0 15,2 13,9 2,8 3,9 12,2 12,1 19,2 17,4 4,6 5,6 10,2 10,0 Bovec - let. 5,4 5,5 7,9 7,5 2,9 3,4 6,7 6,8 8,6 8,3 4,2 4,7 8,3 8,4 11,8 11,2 5,1 5,5 6,8 6,0 Celje 6,6 6,6 9,9 9,3 3,6 4,5 8,5 8,5 11,3 10,6 4,4 5,6 9,9 9,8 13,1 11,9 5,3 6,1 8,4 8,0 Črnomelj 7,4 7,5 10,3 9,9 4,8 5,5 9,1 9,3 11,0 10,9 5,9 6,6 10,2 10,3 13,0 12,5 7,0 7,5 8,9 9,0 Gačnik 6,6 6,4 13,5 10,4 1,8 3,1 8,2 8,1 14,2 12,0 2,2 3,9 10,5 10,2 17,7 13,9 3,8 5,3 8,5 8,0 Ilirska Bistrica 4,5 4,5 7,2 6,7 2,5 3,2 7,1 7,2 9,1 8,8 3,3 4,1 8,1 8,0 9,9 9,4 3,8 4,5 6,6 6,0 Lesce - let. 5,6 5,6 8,3 8,2 3,3 3,4 6,8 6,9 8,4 8,4 4,2 4,3 8,6 8,6 11,4 11,4 4,8 4,9 7,1 7,0 Ljubljana - let. 6,3 6,1 14,5 11,4 1,4 2,4 8,3 8,2 14,7 11,9 1,8 3,1 10,7 10,4 19,8 16,3 2,6 4,0 8,5 8,0 Ljubljana Maribor - Vrbanski Plato Murska Sobota 6,5 6,5 9,9 9,1 4,0 4,6 8,0 8,1 10,7 9,9 4,5 5,2 9,8 9,7 12,6 11,7 5,4 5,9 8,2 8,0 6,4 6,4 16,0 12,5 0,9 2,2 7,5 7,7 15,2 12,3 0,7 2,5 9,9 9,7 18,5 15,0 2,1 3,7 8,0 7,0 6,6 6,4 12,0 10,6 2,2 2,8 8,0 8,0 12,8 11,8 2,5 3,3 10,0 9,9 15,0 13,6 3,6 4,3 8,2 8,0 Novo mesto 6,6 6,8 12,4 10,3 2,5 3,7 8,3 8,5 12,1 11,1 2,6 4,1 10,0 10,0 15,8 13,4 4,4 5,5 8,4 8,0 Portorož - let. 8,9 8,9 12,3 11,5 5,9 6,8 11,3 11,3 14,9 13,9 7,1 8,2 12,2 12,1 16,0 14,6 8,1 8,9 10,9 10,0 Postojna 5,7 5,1 13,5 9,8 1,2 1,7 7,3 7,0 14,7 11,9 1,1 1,9 9,4 8,9 18,0 14,3 2,8 3,3 7,5 7,0 Šmartno / Sl. Gradec 5,4 5,4 12,6 9,8 0,9 1,9 7,2 7,2 14,1 11,9 1,0 2,3 9,0 8,9 17,8 15,0 1,8 3,1 7,2 7,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) −minimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, marec 2025 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, March 2025 Tef > 0 °C Postaja Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2025 II. III. M Vm > 0 °C 2 13 29 44 23 731 308 55 40 1 6 31 38 24 686 273 41 69 25 0 0 2 2 0 402 112 2 32 63 24 2 0 0 2 −1 370 111 3 2 10 14 4 0 0 0 0 0 186 17 0 18 9 43 70 27 0 0 2 2 0 350 95 2 54 13 17 41 71 31 0 0 2 2 −1 342 102 2 198 48 9 14 45 68 29 0 0 2 2 0 352 94 2 117 263 41 28 23 62 113 24 2 1 11 14 1 490 174 15 71 108 256 51 31 29 53 112 32 5 4 7 15 2 471 181 26 79 79 121 279 61 32 36 66 134 43 6 7 15 28 9 508 212 43 Celje 58 63 111 231 50 17 23 56 95 32 2 2 7 11 4 429 153 17 Maribor - let. 70 68 114 252 60 26 26 59 111 41 4 4 11 18 8 417 154 23 Murska Sobota 66 68 113 247 52 22 26 58 107 36 5 6 10 20 9 413 153 29 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm Portorož - let. 79 96 138 313 44 29 47 83 159 39 Bilje 75 87 139 302 47 25 38 84 148 Postojna 59 55 96 210 52 12 16 41 Kočevje 51 55 87 193 52 13 17 Rateče 28 26 61 115 30 2 Lesce 57 47 98 202 47 Slovenj Gradec 50 56 96 203 Ljubljana - let. 46 52 100 Ljubljana 78 68 Novo mesto 77 Črnomelj I. > 5 °C > 10 °C LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1991–2020) − ni podatka Tef > 0 C Tef > 5 C Tef > 10 C 45 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 C Agencija Republike Slovenije za okolje V začetku meseca so se temperature zraka tekom dneva povzpele do nadpovprečnih vrednosti, medtem ko so bile nočne temperature nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. Sončno in toplo vreme je spodbudilo cvetenje nekaterih drevesnih in grmovnih vrst, kot so iva, rumeni dren in trepetlika. V zavarovanih prostorih so nekateri pridelovalci tudi že posadili krompir. V prvi dekadi meseca so bile hruške, jablane, slive in češnje na Primorskem večinoma v fazi razvoja socvetij. Marelice in breskve pa v različnih fazah razvoja socvetij ter fazah cvetenja. Drugod po državi so v tem času jablane in hruške prehajale v fazo odpiranja brstov. Tudi ozimna žita so nadaljevala z razvojem. Pšenica in ječmen sta bila v različnih fazah razraščanja s tremi do osmimi stranskimi poganjki. V drugi dekadi meseca nas je zajela hladna fronta, ki je s seboj prinesla negativne temperature ter ponekod tudi pozebo. Marelice so bile tedaj večinoma v različnih fazah cvetenja. Zgodnje sorte na Primorskem so zaključevale s cvetenjem in v tej fazi je kritična že vsaka negativna temperatura, ki lahko povzroči poškodbe. Breskve na Primorskem so bile v času negativnih temperatur v začetnih fazah cvetenja. Češnje so bile v fazi napenjanja in odpiranja brstov, hruške in jablane pa v fazi nabrekanja in odpiranja brstov. Obseg poškodb, ki so jih povzročile negativne temperature, je v veliki meri odvisen od sorte, lege, dolžine trajanja negativnih temperatur ter od kondicije dreves. V tretji dekadi meseca je vinska trta pričela z nabrekanjem brstov, medtem ko so na Primorskem zgodnje sorte že prehajale v fazo odpiranja brstov. Breskve na Primorskem so bile ob koncu meseca v različnih fazah cvetenja, drugod po državi pa v fazi razvoja socvetij. Na Primorskem so pričele s cvetenjem tudi zgodnje sorte češenj, sliv in hrušk. Hruške in jablane drugod po državi so bile v različnih fazah razvoja socvetij. Najbolj zgodnji posevki ozimnih žit so ob koncu meseca postopoma prehajali v fazo kolenčenja. Oljna ogrščica je bila v različnih razvojnih fazah od oblikovanja stranskih poganjkov, podaljševanja stebel pa vse do pojava socvetij. Nestanovitno vreme s pogostimi padavinami je v ustvarjalo ustrezne pogoje za okužbe z jablanovim škrlupom in cvetno monilijo. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 5 in 10 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 5 in 10 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 C, 5 C, 10 C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 C ABBREVIATIONS Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 max maximum soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 min minimum soil temperature at 10 cm depth ( C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY March was warmer than normal, and the amount of precipitation was well above the long-term average. Monthly climatological water balance was positive all over the country. Soil temperatures recorded at 5 cm depth was between 7 and 9 C in warmer regions between 10 and 11 C. 46 SVETOVNI DAN VODA IN SVETOVNI DAN METEOROLOGIJE WORLD WATER AND WORLD METEOROLOGICAL DAY Tanja Cegnar arca obeležujemo svetovni dan voda (22. marec), naslednji dan pa svetovni dan meteorologije. Dan voda obeležujemo na podlagi pobude, nastale v letu 1992 na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v brazilskem Riu de Janeiru. Prvič smo ga v svetovnem merilu s sklepom Generalne skupščine OZN obeležili leto dni pozneje, leta 1993. Letos je bil namenjen ohranjanju ledenikov. Svetovni dan meteorologije obeležujmo v spomin na 23. marec 1950, ko je bila ustanovljena Svetovna meteorološka organizacija, medvladna organizacija in posebna agencija v okviru OZN. Letošnja tema »Za boljše zgodnje opozarjanje« je bila priložnost za pregled in predstavitev napredka pri zgodnjem opozarjanju. M Slika 1. Naslovna slika predstavitve na dogodku Figure 1. Cover image of the presentation at the event Slovensko meteorološko društvo in Agencija RS za okolje sta letos pripravila dogodek ob svetovnem dnevu voda in svetovnem dnevu meteorologije. Na dogodku je udeležence uvodoma pozdravil mag. Joško Knez, generalni direktor Agencije RS za okolje. V imenu Svetovne meteorološke organizacije je prisotne nagovorila mag. Mojca Dolinar, stalna predstavnica Slovenije pri Svetovni meteorološki organizaciji. Sledila so predavanja sodelavcev ARSO na temo opozarjanja na nevarne vremenske in hidrološke dogodke ter snežne plazove, predavali so: Aleš Poredoš, Veronika Hladnik-Zakotnik, Andrej Golob in Jaka Ortar. Našemu vabilu se je prijazno odzval tudi Dr. Jure Tičar, znanstveni sodelavec ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, ki je v zaključnem predavanju dogodka podal pregled ostankov ledenih teles v Sloveniji. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Aleš Poredoš: Zgodnje opozarjanje pred neugodnimi naravnimi razmerami in evropski sistem METEOALARM Pobuda Svetovne meteorološke organizacije "Zgodnja opozorila za vse" je osredotočena na univerzalni dostop do pravočasnih in učinkovitih zgodnjih opozoril. Cilj pobude je zmanjšati tveganja zaradi neugodnih naravnih razmer, podnebnih sprememb in s tem povezanih nevarnosti. Z letošnjim geslom "Skupaj zapolnimo vrzeli v zgodnjem opozarjanju" poziva vse deležnike k ustreznemu delovanju v opozorilno-odzivnem procesu. Sisteme zgodnjega opozarjanja vzpostavljajo, vzdržujejo in uporabljajo številne institucije, mednarodni organi, podjetja, organizacije, skupnosti, odločevalci in posamezniki. Obstaja vrsta sistemov za zgodnje opozarjanje, od globalnih in regionalnih do državnih in lokalnih. Dobro uporabni sistemi vključujejo opozorila na več različnih vrst nevarnosti (poplave, suše, neurja, itd.), imajo vzpostavljene različne komunikacijske kanale za razširjanje pravočasnih in razumljivo sporočanih informacij glede možnih dogodkov in povezanih tveganj ter poskušajo vključevati odzive in potrebe končnih uporabnikov opozoril. V prispevku so predstavljene značilnosti in načini delovanja sistema METEOALARM, ki je dober primer mednarodno koordiniranega sistema za zgodnje opozarjanje in je v preteklih dveh desetletjih uskladil sodelovanje in standardizacijo med evropskimi meteorološkimi in hidrološkimi službami na tem področju. Osredotoča se na zagotavljanje poenotenega dostopa do kakovostnih vremenskih in hidroloških opozorilnih informacij. S posredovanjem in uporabo pravočasnih in čezmejno usklajenih opozoril na neugodne razmere lahko izboljša pripravljenost in odziv na nevarne naravne dogodke. Veronika Hladnik-Zakotnik: Meteorološka opozorila – odločanje in obveščanje Napovedovanje stopnje vremenske ogroženosti in izdaja meteoroloških opozoril v naslednjih 5 dneh je ena glavnih nalog meteorološke prognoze Agencije Republike Slovenije za okolje. Za določanje intenzivnosti in nevarnosti vremenskih dogodkov uporabljamo semaforske barve. Zeleno, če bo vreme v naslednjih dneh brez posebnosti, rumeno, če je potrebna pozornost ob vremenski situaciji, oranžno, ki sugerira pripravljenost na izredne vremenske razmere in rdečo, pri kateri je treba preventivno ukrepati, da zmanjšamo škodo in zaščitimo človeška življenja. Temelj za izdajo opozoril so rezultati numeričnih meteoroloških modelov, ki jih meteorologi prognostiki na podlagi svojega znanja in izkušenj ovrednotimo in določimo najverjetnejši razvoj dogodkov v prihodnosti. Ob pričakovani oranžni ali rdeči stopnji vremenske ogroženosti na spletnih straneh objavimo besedilno opozorilo, posredujemo pa ga tudi službam zaščite in reševanja. V primeru najvišje, rdeče stopnje vremenske ogroženosti organiziramo novinarsko konferenco. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Andrej Golob: Hidrološko napovedovanje in opozarjanje pred poplavnimi dogodki Izdaja napovedi in opozoril pred nevarnimi hidrološkimi razmerami je ena izmed temeljnih nalog ARSO. Izvaja se v okviru operativne prognostične službe, ki neprestano spremlja razmere ter izvaja naloge obveščanja. V primeru velike verjetnost nastanka izrednih hidroloških razmer izda in objavi opozorilo. S tem ima ARSO ključno vlogo pri zgodnjem povečanju pripravljenosti in posledično zmanjšanju vpliva tovrstnih dogodkov na družbo. Temelj za izdajo opozoril so meritve in opazovanja, ki jih ARSO pridobiva z lastne merilne mreže in mednarodnih izmenjav, ter rezultati prognostičnih modelov. Sodelujemo tudi pri razvoju metod strojnega učenja, operativno pa za napovedovanje višine morja oziroma morskih poplav že uporabljamo umetno inteligenco. Pri odločitvi za izdajo opozorila in njegove stopnje sta poleg napovedi samih hidroloških razmer izredno pomembna še verjetnost le-teh in učinek, ki ga pojav ima na ljudi ter naravno in grajeno okolje. Zanesljive napovedi zagotavljamo splošni javnosti, službam zaščite in reševanja ter drugim strokovnim službam. Za zagotavljanje napovedi in informacij, ki so pravočasne, razumljive in služijo kot osnova za nadaljnje ukrepanje, izvajamo posredovanje preko različnih komunikacijskih kanalov. Javnost obveščamo preko medijev, družbenih omrežij, v primerih pričakovane najvišje stopnje nevarnosti pa ključne informacije predstavimo na novinarski konferenci. Jaka Ortar: Pozor, snežni plaz! Snežni plaz je običajen naravni pojav v vzpetem svetu, ki se lahko pojavlja na vseh nagnjenih površinah kadarkoli v snežni sezoni, od jeseni do poletja. Kadar prizadene ljudi ali infrastrukturo, ga opredelimo kot naravno nesrečo. Med vsemi naravnimi nesrečami v Sloveniji snežni plaz povzroči najmanj škode, vendar neposredno povzroči največ žrtev – v povprečju eno na leto. Žrtve so v zadnjih desetletjih skoraj izključno rekreativci v gorskem svetu: alpinisti, gorniki, variantni in turni smučarji. Večino smrtonosnih plazov žrtve sprožijo same, zato je za preprečevanje nesreč ključno pravočasno prepoznavanje plazovnih problemov – pojavov v snežni odeji, ki zmanjšajo njeno stabilnost in omogočijo sprožitev plazu. V snežni odeji potekajo mnogi fizikalni procesi, zaradi katerih se sestava snežne odeje nenehno spreminja. Občasni rekreativni obiskovalci gora tem spremembam ne morejo zadovoljivo slediti. Nalogo spremljanja razvoja snežne odeje in opozarjanja na snežne plazove opravlja plazovna služba, ki je v Sloveniji organizirana kot delovna skupina za sneg in plazove na ARSO. Plazovna služba trikrat tedensko pripravi strokovno poročilo o stabilnosti snežne odeje, regionalni plazovni bilten, v katerem izpostavi, kdaj, kje in zakaj se bodo lahko snežni plazovi prožili brez vpliva človeka, in, kdaj, kje, zakaj in kako lahko človek sam sproži snežni plaz. Te informacije so obiskovalcem gora in drugim, ki se gibljejo v zasneženem svetu, v pomoč v fazi načrtovanja, izvedbe in analize ture, nikakor pa ne morejo nadomestiti lastne ocene varnosti na terenu samem. Struktura plazovnega biltena je v celoti mednarodno usklajena v okviru Združenja evropskih plazovnih služb (EAWS), 49 Agencija Republike Slovenije za okolje standardizirana so tudi merila za določanje stopenj nevarnosti, časovno in krajevno merilo ter plazovni problemi. Za izdelavo biltena mora plazovna služba najprej izdelati realno oceno stanja snežne odeje; to stori na podlagi informacij s terena, posnetkov spletnih kamer, podatkov samodejnih vremenskih postaj, radarske slike padavin in numeričnega snežnega modela. Nato z uporabo meteoroloških prognostičnih modelov in numeričnega snežnega modela s strokovno presojo predvidi glavne plazovne grožnje v naslednjih dneh. Plazovni bilten je le eno od orodij, ki je obiskovalcem gora na voljo za podporo pri odločanju – za zmanjšanje tveganja ne more nadomestiti drugih veščin, kot so preverjanje stabilnosti snežne odeje na terenu samem, izbiranje najmanj plazovitih prehodov, uporaba ustrezne plazovne zaščitne opreme idr. Dr. Jure Tičar, znanstveni sodelavec ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika: Zadnja ledena telesa v Sloveniji: ledeniški ostanki v segrevajočem se svetu Triglavski ledenik in Ledenik pod Skuto sta zadnja ohranjena ledenika v Sloveniji ter predstavljata ostanke pleistocenske poledenitve na skrajnem jugovzhodnem robu Alp. Kljub višji nadmorski višini (2430–2500 m) je taljenje Triglavskega ledenika izrazitejše kot pri Ledeniku pod Skuto (2050– 2150 m). Razlika je posledica lege slednjega v zaprti krnici pod severno steno Skute, ki ga varuje pred neposrednim sončnim obsevanjem in zmanjšuje stopnjo taljenja. Obseg Triglavskega ledenika se je od začetka rednih meritev leta 1946 drastično zmanjšal, in sicer s prvotnih 14 ha na zgolj 0,2 ha leta 2024. Ledenik pod Skuto je v istem obdobju doživel manj izrazito zmanjšanje – s približno 3 ha na 1,3 ha. Meritve z georadarjem leta 2022 kažejo, da je povprečna debelina Triglavskega ledenika le še 1,4 m, največja debelina pa 5,5 m, njegova skupna prostornina pa znaša približno 2455 m³. V primerjavi s tem je Ledenik pod Skuto še vedno občutno debelejši; njegova povprečna debelina znaša 4,9 m, največja pa 9,5 m, s prostornino okoli 58.678 m³. V letu 2022 smo izvedli tudi globinske vrtine in odvzeli vzorce ledu za geokemične ter izotopske analize, kar nam omogoča rekonstrukcijo starosti ledu in preteklih podnebnih sprememb. V letih 2022–2023 smo zaradi visokih temperatur in pomanjkanja snežne odeje zabeležili izjemno hitro taljenje obeh ledenikov, kar dodatno potrjuje močan vpliv globalnega segrevanja. Povprečna temperatura v talilnem obdobju se je v zadnjih 50 letih namreč zvišala za več kot 2,5 °C, obenem pa v zadnjih treh desetletjih opažamo pogostejša obdobja s podpovprečno višino snežne odeje. Zaradi krčenja ledenikov so se na območju Triglavskih podov razkrili tudi ostanki podledeniških karbonatnih sedimentov. Njihovo radiometrično datiranje je pokazalo starost do 23.620 let, kar potrjuje kontinuiteto poledenitve na tem območju vse od zadnje ledene dobe (pred 11.700 leti) do danes. To odkritje izpodbija prvotne domneve, da sta obstoječa ledenika nastala šele med malo ledeno dobo (14.–19. stoletje). Pomemben pokazatelj podnebnih sprememb so tudi podzemna ledena telesa v kraških jamah. V Sloveniji je trenutno registriranih 229 jam s stalnim ledom. Raziskave štirih izbranih ledenih jam v Alpah in Dinarskem gorstvu kažejo na intenzivno zmanjševanje obsega ledu. Povprečne temperature v ledenih jamah na območju Alp se namreč dvigajo za približno 0,2 °C na desetletje, kar je polovica zunanjega dviga temperatur. Znanstveniki v ledenih jamah sistematično merimo podnebne spremenljivke, spremljamo spremembe prostornine ledu ter izvajamo obsežna vzorčenja za geokemične, izotopske, biološke analize in datiranje. Te raziskave nam omogočajo razumevanje preteklih podnebnih nihanj in spremljanje intenzivnosti aktualnih podnebnih sprememb na širšem območju med Alpami in Dinarskim gorstvom. 50 HIDROLOGIJA HYDROLOGY VODNATOST REK V MARCU 2025 Discharges of Slovenian rivers in March 2025 Florjana Ulaga, Maja Koprivšek arca je po slovenskih rekah skupno preteklo skoraj tri četrtine več vode kot povprečno v marcu primerjalnega obdobja 1991–2020. Vse reke razen Mure so bile nadpovprečno vodnate. Najbolj vodnate so bile reke na jugozahodu in zahodu države (slika 1). Po Reki je pretekla skoraj trikratna količina vode, običajna za marec, več kot dvakratna količina vode pa je pretekla tudi po Rižani, Vipavi, Soči, Savi Bohinjki in v zgornjem toku Krke. Pri tem so drugi največji srednji marčevski pretok od leta 1981 dosegle Reka pri Cerkvenikovem mlinu, Rižana pri Kubedu, Savinja v Nazarjah in Sava Bohinjka, ki je enak srednji mesečni pretok dosegla tudi marca lani. Tretji največji srednji marčevski pretok pa sta dosegli Soča v Solkanu in Kobaridu ter Vipava v Mirnu. Najmanj vodnata je bila Mura, katere pretok je bil večino meseca mali, konec meseca pa je prehodno dosegla veliki pretok. M Slika 1. Razmerja med srednjim mesečnim pretokom marca 2025 in povprečjem srednjih mesečnih pretokov v primerjalnem obdobju 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 1. The ratio between March 2025 mean monthly river discharges and the reference period 1991–2020 mean monthly discharges at the representative gauging stations Srednji mesečni pretoki večine rek po državi so bili uvrščeni med 75. in 95. percentil marčevskih pretokov primerjalnega obdobja 1991–2020, kar predstavlja nadpovprečno vodnatost rek. Za marec izrazito vodnate, s srednjimi mesečnimi pretoki nad 95. percentilom, so bile reke na jugozahodu države, Soča, Sava Bohinjka in Savinja v zgornjem toku. Izredno malo vodnata pa je bila Mura (slika 2), ki je dosegla peti najmanjši srednji marčevski pretok od leta 1981. 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Srednji mesečni pretoki rek marca 2025 in uvrstitev v percentilne razrede pripadajočih pretokov primerjalnega obdobja 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 2. Mean monthly discharges in March 2025 and its percentile classes ranking among the reference period 1991–2020 corresponding discharges at the representative gauging stations Slika 3. Rižana v Kubedu je dosegla največji pretok v marcu sredi meseca. (foto: spletna kamera ARSO, 14. marca 2025) Figure 3. The Rižana River reached the bigest water discharge in the meadle of March. (photo: web camera ARSO, 14 March 2025) Značilni pretoki rek marca 2025 in v obdobju 1991–2020 so predstavljeni v preglednici 1. Najmanjše mesečne pretoke je večina rek dosegla 9. in 10. marca, reke na severozahodu 4. in 5. marca, Drava, Dravinja, Sotla in Krka pa 12. marca. Nato so reke ob dežju hitro narasle in v večjem delu države mesečne konice pretokov dosegle med 14. in 16. marcem. Naraščanje Soče v zgornjem toku ob tem padavinskem dogodku ni bilo tako izrazito, je pa izdatneje narasla kasneje in največji mesečni pretok dosegla 23. marca. Vodnatost Drave se je skozi ves mesec počasi povečevala, tako je v Črnečah največji pretok dosegla 30. marca. Na isti dan je po dolgotrajnem nizkovodnem stanju do velike vodnatosti in največjega mesečnega pretoka narasla tudi Mura. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki marca 2025 in značilni pretoki rek v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. Low (Qnp), mean (Qs) and high (Qvk) discharges in March 2025 and the reference period 1991–2020 characteristic discharges Marec/March 2025 Qnp Qs Qvk m3/s m3/s m3/s Vodotok/River Vodomerna postaja/ Gauging station Dan/ Day Mura Gornja Radgona 10. 3. 55,3 93,1 463 30. 3. Drava Črneče 12. 3. 116 210 389 30. 3. Dravinja Makole 12. 3. 2,62 9,40 66,1 15. 3. Sava Radovljica 4. 3. 18,8 59,4 179 15. 3. Sava Litija 10. 3. 93,8 291 890 15. 3. Sava Čatež 10. 3. 149 503 1588 15. 3. Sora Medvode 9. 3. 12,6 42,3 190 14. 3. Sotla Rakovec 12. 3. 3,46 15,8 57,4 15. 3. Kolpa Metlika 10. 3. 33,5 160 740 15. 3. Ljubljanica Moste 10. 3. 32,5 119 254 15. 3. Savinja Laško 9. 3. 19,3 65,9 394 15. 3. Krka Podbočje 12. 3. 27,0 119 306 16. 3. Soča Kobarid 5. 3. 17,2 45,2 243 23. 3. Soča Solkan 9. 3. 29,8 178 1016 14. 3. Idrijca Hotešk 9. 3. 9,25 47,3 391 14. 3. Vipava Miren 9. 3. 7,22 50,1 289 14. 3. Reka Cerkvenikov mlin 9. 3. 3,67 27,1 211 15. 3. Rižana Kubed 9. 3. 1,63 11,2 67,1 14. 3. Legenda: mesečne značilne vrednosti / monthly characteristic values Dan/ Day n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v Marec/March 1991−2020 Qnp Qs Qvk m3/s m3/s m3/s 52,7 75,8 119 87,1 126 272 149 233 611 60,4 103 203 118 178 353 343 426 767 1,06 1,36 2,55 2,56 5,40 30,2 5,97 13,7 93,5 6,26 13,2 30,1 16,8 35,6 129 45,9 89,7 367 37,0 49,8 66,0 86,0 164 468 207 328 1309 62,4 86,5 142 147 295 799 349 659 1984 6,02 7,77 13,9 12,5 28,3 110 21,4 65,4 352 1,39 2,50 8,08 3,47 10,7 46,3 9,48 29,2 131 11,2 22,5 48,6 28,0 87,1 341 67,1 233 967 6,58 11,7 19,0 26,8 64,8 151 85,1 154 277 7,74 10,9 18,0 17,0 39,9 181 40,8 100 443 9,45 17,1 37,7 24,4 63,6 161 78,2 183 324 5,41 5,98 8,49 11,5 23,7 106 27,0 66,7 385 15,6 22,0 68,8 32,0 86,9 484 66,5 224 1357 4,43 5,77 8,99 9,21 26,9 177 17,2 66,4 610 1,98 3,59 5,73 5,70 20,0 97,6 14,6 63,6 377 0,697 0,853 2,04 2,51 9,20 55,6 9,72 31,8 178 0,144 0,225 0,586 1,02 4,53 18,0 5,33 16,6 52,0 Qnp Qs Qvk najmanjši mesečni pretok – dnevno povprečje srednji mesečni pretok največji mesečni pretok – konica the lowest monthly discharge – daily average mean monthly discharge the highest monthly discharge – peak obdobne značilne vrednosti / periodical characteristic values: n – najmanjši / minimum mali obdobni pretok – dnevno povprečje srednji obdobni pretok veliki obdobni pretok – konica s – srednji / mean low periodical discharge – daily average mean periodical discharge high periodical discharge – peak v – največji / maximum 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Na grafikonih na sliki 4 so predstavljena razmerja med značilnimi pretoki rek marca 2025 in v primerjalnem obdobju 1991–2020. Srednji mesečni pretoki (Qs) so opisani že v uvodnem delu besedila. Slika 4. Razmerja med malimi (Qnp, zgoraj), srednjimi (Qs, v sredini) in velikimi (Qvk, spodaj) pretoki rek marca 2025 in primerjalnem obdobju 1991–2020 (sQnp, sQs, sQvk), ki so umeščena med pripadajočim največjim (vQ../sQ..) in pripadajočim najmanjšim (nQ../sQ..) obdobnim razmerjem Figure 4. Ratios between low (Qnp, upper), mean (Qs, the middle) and high (Qvk, lower) discharges in March 2025 and the reference period characteristic discharges (sQnp, sQsr, sQvk) positioned between the corresponding maximum (vQ../sQ..) and minimum (nQ../sQ..) periodical ratio Mali (Qnp) mesečni pretoki večine rek so se gibali okoli marčevskega povprečja v primerjalnem obdobju 1991–2020. Nekoliko nadpovprečni so bili le mali pretok Soče v Kobaridu, Vipave v Mirnu, Reke in Rižane. Mali marčevski pretok Mure se je podobno kot pretekli mesec približal najmanjšem 54 Agencija Republike Slovenije za okolje obdobnemu malemu pretoku. Od leta 1981 je bil mali marčevski pretok Mure v Gornji Radgoni manjši od letošnjega le leta 2005. Visoke konice pretokov (Qvk) so bile na večini rek precej nadpovprečne glede na primerjalno obdobje. Rižana v Kubedu in Reka v Cerkvenikovem mlinu sta dosegli največjo zabeleženo marčevsko visoko konico v celotnem obdobju opazovanj od leta 1961. Ljubljanica v Mostah je dosegla tretjo največjo marčevsko konico pretokov po letu 1981, Krka v Podbočju pa četrto. Tretjo največjo visoko konico pretokov po letu 1991 je imela Savinja v Laškem. V začetku marca je po Sloveniji prevladovala srednja vodnatost rek, Mura in manjše reke severovzhodne Slovenije pa so ohranjale malo vodnatost. Reke so prvo dekado marca počasi upadale, potem pa so trikrat močneje narasle. Med 13. in 17. marcem so reke v večjem delu države najmočneje narasle. Razlivale so se reke v južni polovici države ter Poljanska Sora in Dravinja, posamezne med njimi pa so tudi poplavljale. Med 14. in 16. marcem so reke poplavljale le v manjšem obsegu. Večina poplav je bila ob kraških vodotokih. Prva je sredi dneva 14. marca za kratek čas poplavila Bistrica v Sodražici. Vipava je na vodomerni postaji Miren v večernih urah 14. marca prav tako poplavila, Dragonja v Podkaštelu pa je poplavljala v noči na 15. marec. Radulja v Škocjanu je v jutranjih urah 15. marca na kratko poplavila ob strugi. Ljubljanica na Vrhniki ter Krka v Podbočju sta v manjšem obsegu poplavljali nekoliko daljši čas. Ljubljanica je poplavila v jutranjih urah 15. marca in se je do večera že vrnila v strugo. Bolj je narasla Krka v srednjem toku. Na vodomerni postaji v Soteski je v noči na 15. marec začela poplavljati in se je v strugo vrnila šele po 24-ih urah. V Gorenji Gomili je začela poplavljati na isti dan in je poplavljala približno dan in pol. Krka v Podbočju je začela poplavljati sredi noči na 16. marec in poplavljala do večera. Glede na povratno dobo sta imeli največji pretok Bistrica v Sodražici in Dragonja v Podkaštelu, 10 let, sledita pa jima Krka v Soteski in Radulja v Škocjanu s 5-letno povratno dobo. Poročilo o visokih vodah in poplavah v sredini marca je objavljeno na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje med poročili o izrednih hidroloških dogodkih na povezavi https:// www.arso.gov.si/vode/poro%c4 %8dila%20in%20publikacije/. 24. marca so predvsem reke na Primorskem ponovno narasle do velikih pretokov. Konec meseca so najbolj narasle reke na vzhodu države, ob tem pa se je Krka ponovno razlivala v spodnjem toku. Slika 5. Izvajanje hidrometrične meritve pretoka med razlivanjem Vipave v Zaloščah, 14. marca 2025 (foto: arhiv ARSO) Figure 5. Hydrometric flow measurement during flooding of the Vipava River in Zalošče, 14 March 2025 (photo: Archive ARSO,) Na slikah 6 in 7 so prikazane urne vrednosti pretokov rek marca. Podatki o pretokih so ob pripravi tega prispevka informativni in se lahko med procesom obdelave podatkov še nekoliko spremenijo. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje pretok pretok Mura Gornja Radgona I [m3/s] 500 400 300 200 100 0 Drava Črneče [m3/s] 500 400 300 200 100 0 1 3 5 7 9 pretok 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 5 7 9 pretok Dravinja Makole [m3/s] 3 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Sava Radovljica [m3/s] 200 70 60 50 40 30 20 10 0 150 100 50 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 pretok 5 7 9 pretok Sava Litija [m3/s] 3 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Sava Čatež I [m3/s] 2000 1000 800 600 400 200 0 1500 1000 500 0 1 3 5 7 9 pretok [m3/s] 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 Sora Medvode II pretok 250 200 150 100 50 0 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Sotla Rakovec [m3/s] 70 60 50 40 30 20 10 0 1 3 5 7 9 pretok 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 5 7 9 pretok Kolpa Metlika [m3/s] 3 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Ljubljanica Moste I [m3/s] 300 250 200 150 100 50 0 800 600 400 200 0 1 3 5 7 9 pretok 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 5 7 9 pretok Savinja Laško [m3/s] 3 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Krka Podbočje [m3/s] 350 300 250 200 150 100 50 0 500 400 300 200 100 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 6. Urni pretoki marca 2025 na izbranih vodomernih postajah v Pomurju, Podravju in Posavju Figure 6. Hourly discharges in March 2025 at the selected gauging stations in the Mura, Drava and Sava River catchments 56 Agencija Republike Slovenije za okolje pretok pretok Soča Kobarid I [m3/s] Soča Solkan [m3/s] 1200 1000 800 600 400 200 0 300 250 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 pretok 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 5 7 9 pretok Idrijca Hotešk [m3/s] 3 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Vipava Miren I [m3/s] 350 300 250 200 150 100 50 0 500 400 300 200 100 0 1 3 5 7 9 pretok 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 250 200 150 100 50 0 5 7 9 pretok Reka Cerkvenikov mlin [m3/s] 3 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Rižana Kubed II [m3/s] 70 60 50 40 30 20 10 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7. Urni pretoki marca 2025 na izbranih vodomernih postajah rek jadranskega povodja Figure 7. Hourly discharges in March 2025 at the selected Adriatic Sea Basin rivers gauging stations SUMMARY In March almost a three quarter more water flowed through Slovenian rivers than on average in March 1991–2020. All rivers, except for Mura, had above the average water-abundance. The most waterabundant were rivers in the southwest and west of the country. The mean monthly discharge of the Reka River was three times higher, and rivers Rižana, Vipava, Soča, Sava Bohinjka and Krka in upper stream was two times higher than the average March discharge in the reference period. The second highest average March discharge since 1981 was achieved by the Reka at Cerkvenikov mlin, Rižana at Kubed, Savinja in Nazarje and Sava Bohinjka, which also achieved the same average monthly flow in March last year. The third highest average March discharge was achieved by the Soča in Solkan and Kobarid and the Vipava in Miren. The Mura had the lowest water-abundance, with a small discharge for most of the month, but at the end of the month it temporarily reached a high discharge. In March rivers rose and reached high discharges three times. Individual rivers temporarily flooded, most in the Krka, Ljubljanica and Reka catchments. 57 TEMPERATURE REK IN JEZER V MARCU 2025 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in March 2025 Mojca Sušnik emperatura izbranih opazovanih rek je bila v marcu 2025 v povprečju 1,1 °C višja od srednje marčevske temperature 30 letnega primerjalnega obdobja, 1991–2020. Bohinjsko jezero je imelo za 2 °C višjo srednjo mesečno temperaturo glede na primerjalno obdobno mesečno povprečje, Blejsko jezero pa za 1,2 °C višjo (preglednica 1). Povprečna razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila 3,1 °C. T Velika večina rek v Sloveniji je imela ves marec temperature višje od običajnih za ta čas. Prve dni marca so bile srednje dnevne temperature slovenskih rek precej ustaljene, nato so se začele počasi dvigovati do 12. oziroma 13. marca. Po prvem višku so se temperature reke do 19. marca zniževale, nato je sledila ponovna otoplitev, do 24. ali 25. marca, ko je največ rek dosegla najvišje mesečne temperature. Do konca meseca so se reke še enkrat nekoliko ohladile. Najnižje temperature je imela večina rek med 3. in 4. marcem. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v C, v marcu 2025 in v obdobju 1991–2020 Table 1. Average March 2025 and long-term 1991–2020 temperature in C postaja / location Mura - Gornja Radgona Drava - Ptuj * Mislinja - Otiški Vrh Dravinja - Videm Pesnica - Zamušani Sava - Radovljica Sava - Šentjakob Sava - Čatež Sora - Suha Kamniška Bistrica - Kamnik Kolpa - Metlika Ljubljanica - Moste Unica - Hasberg Savinja - Laško Dreta - Kraše Paka - Rečica Krka - Podbočje Soča - Log Čezsoški Bača - Bača pri Modreju Vipava - Miren Nadiža - Potoki * Reka - Trnovo Rižana - Kubed * Bohinjsko jezero Blejsko jezero MAREC 2025 9,1 7,6 7,0 8,3 8,9 7,1 7,8 9,6 7,8 7,5 9,8 8,7 8,2 8,4 7,2 8,3 10,1 7,6 8,4 9,7 7,8 8,4 10,8 6,2 7,0 * obdobje, precej krajše od 30 let / period much shorter than 30 years 58 obdobje / period 1991–2020 razlika / difference 6,8 6,5 5,9 7,2 6,5 5,8 7,1 9,4 6,1 6,7 9,3 7,9 7,1 6,6 7,1 7,1 9,1 6,3 7,2 8,8 7,1 6,8 10,6 4,2 5,8 2,3 1,1 1,1 1,1 2,4 1,3 0,7 0,2 1,7 0,8 0,5 0,8 1,1 1,8 0,1 1,2 1,0 1,3 1,2 0,9 0,7 1,6 0,2 2,0 1,2 Agencija Republike Slovenije za okolje 15 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 15 10 5 10 5 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec marec Mura G. Radgona Drava Ptuj Pesnica Zamušani Mislinja Otiški Vrh 15 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 15 10 5 0 10 5 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec Sava Radovljica Sava Šentjakob marec Sora Suha Sava Čatež Temperatura (°C) Temperatura (°C) Kamniška B. Kamnik Kolpa Metlika 15 15 10 5 10 5 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec Ljubljanica Moste Unica Hasberg marec Savinja Laško Krka Podbočje Dreta Kraše Paka Rečica 15 Temperatura (°C) 15 Temperatura (°C) Dravinja Videm 10 5 10 5 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec marec Soča Log Čezsoški Nadiža Potoki Vipava Miren Bača Bača pri Modreju 59 Reka Trnovo Rižana Kubed Agencija Republike Slovenije za okolje 9 Temperatura (°C) 8 7 6 Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v marcu 2025, v C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in March 2025 in C 5 4 3 2 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec Bohinjsko jezero Blejsko jezero Srednja dnevna temperatura Blejskega jezera se je v marcu postopno dvigovala, konec meseca pa se je ustalila. Srednja dnevna temperatura Bohinjskega jezera je nekoliko nihala, a na daljše časovno obdobje je bila precej ustaljena, le konec meseca se je nekoliko povišala. Najnižjo srednjo dnevno temperaturo je imelo Bohinjsko jezero 1. marca, najvišjo pa 30. marca. Blejsko jezero pa je imelo najnižjo srednjo dnevno temperaturo 2. marca, najvišjo pa 27. marca. Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v marcu 2025, v C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in March 2025 in C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily average temperatures of the selected Slovenian rivers in March 2025 was 3.1 C. The average observed river’s temperature was 1.1 C higher as a long-term average 1991–2020. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 2 C higher as a long-term average and Bled Lake was 1.2 C higher as a long-term average. 60 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V MARCU 2025 Sea dynamics and temperature in March 2025 Špela Colja išina in temperatura morja ob slovenski obali sta bili marca nadpovprečni. Na mareografski postaji Koper je bila srednja mesečna višina morja 227 cm, kar je šesta najvišja marčevska višina v primerjalnem obdobju 1991–2020. Gladina morja je trikrat presegla visokovodno višino 300 cm. Najvišje je morje seglo 14. marca, ko se je razlilo po nižje ležečih delih obale do višine 25 cm. Srednja mesečna temperatura morja je znašala 11,4 °C, kar je peta najvišja marčevska vrednost v primerjalnem obdobju. Morje v Tržaškem zalivu ob oceanografski boji Vida je bilo v povprečju 0,3 °C toplejše kot ob obali v Kopru. Najvišji val na boji Vida je meril 2,3 m. V Višina morja Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja marca 2025 in v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. Characteristic sea levels in March 2025 and in the reference period 1991–2020 VIŠINA MORJA / SEA LEVEL Mareografska postaja Koper/ Mareographic station Koper Marec 2025 Marec 1991–2020* minimalna povprečna maksimalna čas cm cm cm cm SMV NVVV NNNV — 14. 3., 8.00 2. 3., 17.10 227 325 150 200 261 118 216 294 142 245 345 174 *niz podatkov ni homogen / the data set is not homogeneous Legenda/Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the arithmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month Srednja višina morja izmerjena na mareografski postaji Koper je bila marca nadpovprečna, in sicer je znašala 227 cm (preglednica 1), kar je šesta najvišja marčevska srednja mesečna višina glede na primerjalno obdobje 1991–2020. Najvišja izmerjena višina morja (NVVV) je bila četrta najvišja med maksimalnimi marčevskimi višinami, najnižja višina (NNNV) pa je bila deseta najvišja med minimalnimi marčevskimi višinami glede na primerjalno obdobje. Največji dnevni hod je bil zabeležen 14. marca, ko je meril 128 cm, najmanjši pa 23. marca, ko je bila največja razlika med višino ob oseki in plimi le 45 cm. Marca je gladina morja trikrat presegla visokovodno višino 300 cm (slika 1). Ob večerni plimi 13. in 15. marca je morje na mareografski postaji Koper seglo manj kot 5 cm nad visokovodno višino, 14. pa se je razlilo po nižje ležečih delih obale v višini do 25 cm. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Mareografska postaja Koper višina morja Hmer in Hast [ cm ] merjena višina (Hmer) astronomska višina (Hast) visokovodna višina (300 cm) višina morja Hrez [ cm ] rezidualna višina (Hrez) 330 310 290 270 250 230 210 190 170 150 2 .3. 330 310 290 270 250 230 210 190 170 150 17. 3. 3 .3. 4 .3. 5 .3. 6 .3. 7 .3. 8 .3. 9 .3. 10 .3. 11 .3. 12 .3. 13 .3. 14 .3. 15 .3. 16 .3. 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 17 .3. 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 18. 3. 19. 3. 20. 3. 21. 3. 22. 3. 23. 3. 24. 3. 25. 3. 26. 3. 27. 3. 28. 3. 29. 3. 30. 3. 31. 3. 1. 4. Slika 1. Merjena (Hmer), astronomska (Hast) in rezidualna višina morja (Hrez) marca 2025 Figure 1. Measured (Hmer), astronomic (Hast) and residual (Hrez) sea level in March 2025 Temperatura morja Preglednica 2. Najnižja (Tnk), srednja (Ts) in najvišja (Tvk) temperatura morja marca 2025 in značilne marčevske temperature morja v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 2. Low (Tnk), mean (Ts) and high (Tvk) sea surface temperature in March 2025 and characteristic sea surface temperatures in the reference period 1991–2020 TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Mareografska postaja Koper/ Mareographic station Koper Marec 2025 Marec 1991–2020* minimalna povprečna maksimalna čas C C C C Tnk Ts Tvk 3. 3., 8.00 — 24. 3., 20.10 9,7 11,4 12,6 6,2 8,2 10,1 8,3 10,0 12,5 10,8 11,9 14,6 *niz podatkov ni homogen / the data set is not homogeneous Srednja mesečna temperatura morja na mareografski postaji Koper je bila marca 11,4 °C (preglednica 2), kar je peta najvišja marčevska srednja mesečna temperatura v primerjalnem obdobju 1991–2020. Najnižja temperatura, 9,7 °C, je bila izmerjena 3. marca in je četrta najvišja marčevska minimalna temperatura (Tnk) glede na primerjalno obdobje. Najvišjo temperaturo je morje doseglo 24. marca; izmerjeno je bilo 12,6 °C, kar je blizu marčevskemu povprečjem najvišjih temperatur. Temperatura morja v Tržaškem zalivu (oceanografska boja Vida) je bila večji del meseca nekoliko višja kot ob obali v Kopru. Na boji Vida izmerjena srednja mesečna temperatura je znašala 11,7 °C, najnižja temperatura 10,1 °C, najvišja pa 13 °C. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Mareografska postaja Koper temperatura morja [ °C ] najnižja temperatura povprečna temperatura najvišja temperatura 14 13 12 11 10 9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Oceanografska boja Vida (Tržaški zaliv) temperatura morja [ °C ] najnižja temperatura povprečna temperatura najvišja temperatura 14 13 12 11 10 9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 2. Temperatura morja (6-urni intervali) marec 2025 v Kopru (zgoraj) in Tržaškem zalivu (spodaj) Figure 2. Sea temperature (6-hourly intervals) in March 2025 at Koper (above) and the Gulf of Trieste (below) Valovanje morja Marca je bila v Tržaškem zalivu povprečna hitrost vetra 4,5 m/s. Najmočnejši sunki vetra pretežno zahodne smeri s hitrostjo do 22,1 m/s so bili izmerjeni 14. marca. Hitrost nekoliko čez 20 m/s so dosegli tudi sunki burje 18. marca v zgodnjih jutranjih urah in povzročili povišano valovanje morja. V tem času je bil izmerjen tudi najvišji val, z višino 2,3 m. Valovi nad 1 m so bili zabeleženi še 1.–3. in 26.–28. marca, ko je v zalivu pihala šibka do zmerna burja. Srednja značilna višina valov je bila marca 0,25 m, srednja perioda valovanja pa 2,6 s. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Oceanografska boja Vida (Tržaški zaliv) višina valov [m] značilna višina valov (mediana) maksimalna višina valov (maksimum) perioda valovanja [s] perioda valovanja (mediana) 3 6 2 4 ↙ ↙ 1 ↙↙ ↙ ↙ ↙ ↙ ↗↙ ↙ 0 ↙ ↗ ↗↗↗↗ ↗ ↗ ↑↗←↗↗ ↑ ↗↗↗→↑↖↗ ↗↗↗↗ ↑↗↑↗ ↑↗↗→↑↗↗↗↗→↑↗↑ ↑↖→↖↗↗↗ ↗↗↗↗↗↗↗↗→↗ 1 2 3 4 5 boja 6 7Vida 8 9(Tržaški 10 11 12 13 14 Oceanografska zaliv) hitrost vetra [m/s] ↙↑ ↑ ↙ ↙↙↙ ←← ↗ ← ↙ ↗ ↗ ↖ ↑↙ →↗ ↑←← ↑ ↗↗↗↗ ↑ ↗↗↗→ ↗↗ ↑ ↑↗↗ ↑↗→↗→↗↗↗↗ ↗ ↑↗↗→↗ → 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 hitrost vetra (mediana) 2 0 1 sunki vetra (maksimum) 25 20 ← ↙ 15 10 5 ← ↙ ↙ ↑↑ ↙↙ ↙↙↙ ↗ ↑ ↙↙ ↑ ↙ ↑ ↙→ ↖ ↑ ↓ ← ↑ ← ↑ ↑↖ ← ↖ ↙ ↙ ←↗ ↑← ↑← ↗ ← ↗ ↑ ↑ ↑↗ ↖↑↖↖ ↗ ↖↑ ↗↖↖ ↑↗←↙ ↑←↗ ↑↙ ↑ ↑ → ↑ ↙← ↙ ↖↑ ←↘← → ←→↑ ↑ ↑ ↑↖↖↙←↙ ↙ ↙ ↙ ↙↙↙↙ ↙↙↙ ↙↙ ↙↙ ↙ ← ↑ ← ↙ ↖←↗↗ ← ↑ ↑ ↗↗ ↖ ↙ →↑← ↗ 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 3. Valovanje morja (zgoraj) in hitrost vetra (v sredini, spodaj) na oceanografski boji Vida v Tržaškem zalivu (6-urni intervali) marca 2025. Smer valovanja in vetra je prikazana s puščicami Figure 3. Sea waves (above) and wind speed (middle, below) measured at the oceanographic buoy Vida the Gulf of Trieste (6-hourly intervals) in March 2025. The arrows present the wave and the wind direction Vpliv vremena na dinamiko in temperaturo morja Višina morja je bila prvih devet dni meseca zaradi visokega zračnega tlaka do 30 cm nižja od pričakovane astronomske višine morja (slika 4). Sledil je prehod območja nizkega zračnega tlaka, ko je pihal šibak do zmeren jugo. V tem obdobju je 13.–15. marca ob večerni plimi zaradi sovpadanja nizkega tlaka, izrazite astronomske plime, pihanja juga in lastnega nihanja Jadranskega morja, gladina presegla visokovodno višino 300 cm. V drugem delu meseca je bila rezidualna višina (razlika med izmerjeno in astronomsko višino morja) večinoma med −20 in 20 cm, do nekoliko večjega odstopanja od astronomske višine je prišlo le med 22. in 24. marcem, vendar je bila astronomska plima in oseka takrat neizrazita. Temperatura zraka v Kopru je bila marca nadpovprečna (glede na primerjalno obdobje 1991–2020), pod povprečjem je bila le med 16. in 22. marcem. Tudi morje temperatura morja je čez mesec ostala nad povprečjem, s čimer se je nadaljeval letošnji trend nadpovprečnih srednjih mesečnih vrednosti. Do nekoliko izrazitejših ohladitev morja za približno 1,5 °C je prišlo v obdobjih šibke do zmerne burje 18.-19. in 26.-30. marca (slika 4). 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Mareografska postaja Koper rezidualna višina morja [ cm ] najvišja Hrez povprečna Hrez najnižja Hrez zračni tlak [ mbar ] zračni tlak (mediana) 60 1040 40 1030 20 1020 0 1010 -20 1000 -40 990 -60 980 1 2 3 4 5 6 7 8 hitrost vetra [ m/s ] 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 hitrost vetra (mediana) sunki vetra (mediana) 20 15 10 ↑ ↑ ↑ → → ↑ ↖ ↑ ↖ ↑ ←↙ ↗ ↙ ↙↙ ↙ → → → ↙ ↙ ↑ → ↓ ↙↙ ↙ ↑ ↙ → ↘ ↘ ← ↙↖ → ↙↙ ↙ ↙ → ↖ ↑ ← ↖↖↖ ← → ↙ ↙ ↙ ↓ ↖ ←→ ↙ ←↖↖ ←←↗ ←←→ ← ↖←↑ ←← ←← ← ← ←←→ ←←→↘←←↑ ↘←←→ ↖←↗ ↖↖ ↗← → ← ←← ↖ ←↖→→←← ←←← ↙↙ ↙ ↖↖ ↙ →↖↖ ↗ ↘ ↑ 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Temperatura morja, zraka in globalno sončno sevanje globalno son. sevanje temperatura morja in zraka [ °C ] T zraka (Koper) T morja (Koper) T morja (boja Vida) glob. sončno sev. (Koper) [ W/m2 ] 17 280 14 210 11 140 8 70 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 4. Rezidualna višina morja in zračni tlak (zgoraj) ter hitrost vetra (na sredini) na mareografski postaji Koper (6-urni intervali) marca 2025. Smer vetra je prikazana s puščicami. Spodaj: srednje dnevne vrednosti temperature morja in zraka ter globalnega sončnega sevanja na mareografski postaji Koper ter srednje dnevne temperature morja na oceanografski boji Vida v Tržaškem zalivu Figure 4. Residual sea level and air pressure (above) and wind speed (middle) at the Koper mareographic station (6- hourly intervals) in March 2025. The arrows present the wind direction. Below: mean daily values of sea and air temperature and global sun radiation at the Koper mareographic station and mean daily sea temperature at the Vida buoy in the Gulf of Trieste Astronomsko plimovanje morja v prihodnjem mesecu Maja bodo glede na astronomsko plimovanje najbolj izrazite razlike med višino plime in oseke 11.– 14. ter 25.–28. maja, ko bo astronomska višina morja ob jutranji oseki vsaj 60 cm nižja in ob večerni plimi vsaj 40 cm višja od srednje višine morja (224 cm) na mareografski postaji Koper (slika 5). Najnižja višina morja ob oseki bo glede na astronomsko plimovanje med 26. in 29. majem, ko bo astronomska višina nižja od srednje višine morja za več kot 65 cm. Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2025 ter dodatne informacije so dostopne na spletni strani Agencije RS za okolje: http://www.arso.gov.si/vode/morje. 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja maja 2025 na mareografski postaji Koper. Figure 5. Tidal predictions for May 2025 at the Koper mareographic station. SUMMARY The sea level and temperature along the Slovenian coast were above average in March. At the mareographic station Koper, the mean monthly sea level was 227 cm, which is the sixth highest March value in the reference period 1991–2020. The sea level exceeded the high tide mark of 300 cm three times, the highest level reached on 14 March, when seawater flooded lower-lying coastal areas by up to 25 cm. The mean monthly sea temperature was 11.4 C, the fifth highest March value in the reference period. The sea in the Gulf of Trieste at the oceanographic buoy Vida was on average 0.3 C warmer than along the coast in Koper. The highest wave recorded at the Vida buoy reached 2.3 m. 66 KOLIČINE PODZEMNE VODE V MARCU 2025 Groundwater quantity in March 2025 Urška Pavlič medzrnskih vodonosnikih po državi so marca prevladovale običajne višine povprečnih mesečnih gladin podzemne vode. Nižje gladine od običajnih smo beležili le v vodonosnikih Vodiškega in Ptujskega polja ter na severu Apaškega polja, višje gladine pa so prevladovale v Vrtojbenskem polju in na južnem delu Apaškega polja (slika 1). Kazalnik povprečne mesečne višine gladin podzemne vode je bil na ravni države primerljiv z običajnimi vrednostmi primerljivega letnega časa (slika 2). Vodnatost izvirov Dinarskega krasa je bila v prvih dneh meseca večja od dolgoletnega povprečja. Do sredine meseca smo tam spremljali upad količin podzemnih voda, ki pa so se ob padavinah sredi meseca ponovno obnovile nad običajno raven. Ugodne količine podzemne vode v kraških kamninah južne Slovenije so nato prevladovale vse do konca marca. V vodonosnikih Alpskega krasa smo večji del meseca spremljali nižje količine podzemne vode od povprečnih, ob koncu marca pa so se tudi ti vodonosniki znatno obnovili nad dolgoletno povprečno raven (slika 6). Na območju večine izvirov Dinarskega krasa smo marca spremljali ustaljeno temperaturo vode, iz izvirov na območju Alp pa je ob koncu iztekala nekoliko toplejša voda kot ob začetku meseca. V Slika 1. Uvrstitev povprečnih mesečnih gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih v centilne razrede (P) referenčnega obdobja 1991–2020; marec 2025 Figure 1. Average monthly groundwater level in alluvial aquifer classified in monthly centile values (P) of reference period 1991–2020; March 2025 Napajanje vodonosnikov z neposrednim in posrednim prenicanjem padavin je bilo marca na ravni države izrazito nadpovprečno, kazalnik višine padavin je znašal 228 %. Nadpovprečne količine napajanja so prejeli vsi vodonosniki po državi. Največ padavin smo beležili na območju vodonosnikov 67 Agencija Republike Slovenije za okolje krasa južne Slovenije ter na območju medzrnskih vodonosnikov Vipavske doline, Vrtojbenskega in Dravskega polja, kjer je padlo med 220 in 300 % običajnih marčevskih količin. Tudi v ostalih vodonosnikih v severni polovici države je bilo napajanje večje od običajnega, presežek je znašal najmanj dve tretjini običajnih vrednosti tega meseca. Največ padavin je padlo v dneh sredi marca. Snežne razmere so bile kljub veliki količini padavin blizu povprečja le v visokogorju. Slika 2. Kontaktni izvir med sivico in medzrnskim vodonosnikom; Gorenjska, 16. marec 2025; Foto: U. Pavlič Figure 2. Contact spring between sivica clay and intergranular aquifer; Gorenjska region,16 March 2025; Photo: U. Pavlič Količinsko stanje podzemne vode je bilo v večini medzrnskih vodonosnikov običajno za ta letni čas. Nižje povprečne mesečne vodne gladine od običajnih za marec smo beležili v vodonosnikih Ptujskega in Vodiškega polja ter na severu Apaškega polja na vplivnem območju reke Mure. Višje povprečne mesečne gladine od običajnih smo na drugi strani spremljali v vodonosniku Vrtojbenskega polja in na jugu Apaškega polja, ki se napaja iz neprepustnega zaledja Slovenskih goric (slika 1). V večini plitvejših medzrnskih vodonosnikih so se gladine podzemne vode marca zviševale. Trend večmesečnega zniževanja vodnih gladin se je ustalil oziroma obrnil v pozitivno smer tudi v vodonosnikih Dravskega polja in v osrednjem delu Dolinsko Ravenskega (slika 5). Marčevsko povprečje standardiziranega mesečnega kazalnika gladin podzemne vode (SGI) je bilo na ravni države primerljivo z običajno dolgoletno vrednostjo kazalnika in je bilo višje od kazalnika v preteklih treh mesecih (slika 3). Negativne vrednosti SGI so prevladovale v večini vodonosnikov Pomurja in Podravja ter mestoma v osrednji Sloveniji, pozitivne vrednosti pa na večini merilnih mest Krške in Savinjske kotline ter Vipavske doline in Vrtojbenskega polja (slika 4). Vodnatost izvirov Alpskega krasa je bila do sredine marca nižja od dolgoletnega povprečja (slika 6). Sredi marca se je zaradi obilnega napajanja vodonosnikov z neposredno infiltracijo padavin vodnatost teh izvirov izraziteje povečala in se ob koncu meseca ustalila blizu povprečja. Temperatura teh izvirov se je ob koncu meseca nekoliko zvišala, kar je v tem letnem času pokazatelj direktnega odtoka deževnice iz vodonosnikov. Izviri Dinarskega krasa so bili količinsko izdatnejši od izvirov v povirju Alp. Ugodnemu začetku meseca je sledilo nekaj tedensko upadanje vodnih količin, temu pa ponovno povečanje izdatnosti vodnih virov. Večji del marca smo na območju krasa Dinaridov spremljali nadpovprečne vodnatosti izvirov. Temperatura vode teh izvirov je bila večji del meseca ustaljena, le na območju Globočca smo beležili postopni upad temperature vode. Specifična električna prevodnost 68 Agencija Republike Slovenije za okolje (SEP) vode se je na večini merilnih mest postopoma zniževala, na območju Krasa pa smo marca beležili postopno zviševanje tega parametra (slika 6). Slika 3. Mesečno povprečje standardiziranega indeksa gladine podzemne vode (SGI) na izbranih merilnih postajah; marec 2025. Več na povezavi: http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ Figure 3. Monthly average of standardized groundwater level index (SGI) on selected measuring stations; March 2025. More information on http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ Slika 4. Izvir v porečju Kokrice; 16. marec 2025; Foto: U. Pavlič Figure 4. Spring in Kokrica basin. 16 March 2025; Photo: U. Pavlič SUMMARY Normal groundwater levels prevailed in alluvial aquifers in March (Figure 1) due to high amount of monthly precipitation. Monthly average of standardized groundwater level index (SGI) on selected measuring stations was comparable to normal monthly values and was the highest in last 4 months. Dinaric karstic spring discharged above long-term average for majority of the month while Alpine karstic springs discharged low in first and normal in second half of the month (Figure 6). 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Potek standardiziranega indeksa povprečnih mesečnih gladin podzemne vode (SGI) od leta 2010 na izbranih merilnih mestih. Več na povezavi: http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ Figure 5. Standardized mean monthly groundwater level values (SGI) from 2010 on selected measuring locations. More information is available on http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v preteklem letu v primerjavi s centilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1991–2020 (P), zglajenimi s 7-dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika. Več: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/watercycle/diagrams/varstat/ Figure 6. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in previous year in relation to centile values for the comparative period 1991–2020 (P), smoothed with 7-day moving average and daily precipitation amount in the aquifer area. More on: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/watercycle/diagrams/varstat/ 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (rumeno) na izbranih merilnih mestih kraških monitoringa kraških vodonosnikih v preteklem trimesečju Figure 7. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (yellow) oscillation on selected measuring stations of karstic in past three months 72 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V MARCU 2025 Air pollution in March 2025 Tanja Koleša akovost zraka je bila v marcu zaradi padavin večino dni dobra. Nekaj dni so bile zaradi prehoda puščavskega prahu povišane ravni delcev. Do preseganjje prišlo le na nekaterih merilnih mestih. Od začetka leta do konca marca je bilo največ preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 za delce PM10 zabeleženih na merilnih mestih Celje bolnica in Ptuj Spuhlja, in sicer 17. Dovoljeno število vseh preseganj v koledarskem letu je 35. K Povprečne mesečne ravni delcev PM2.5 so bile v marcu na vseh merilnih mestih nižje kot februarja. Najvišja povprečna mesečna raven delcev PM2.5 je bila zabeležena v Črnomlju in je znašala 19 µg/m3. Ob prehodu puščavskega prahu se se zaradi višjih temperature zraka ustvarili ugodni pogoji za nastanek ozona. Na treh merilnih mestih je v tistih dneh prišlo tudi do preseganja 8-urne ciljne vrednosti. Ravni dušikovih oksidov, žveplovega dioksida, ogljikovega monoksida in benzena so bile v marcu nižje od zakonsko predpisanih standardov kakovosti zraka. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Ruše, MO Ptuj EIS Alpacem Cement Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Alpacem Cement LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Alpacem Cement OMS Ljubljana TE-TOL MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Alpacem Cement Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM10 in PM2,5 Toplejši dnevi in posledično manj izpustov iz kurilnih naprav je razlog za nižje ravni delcev v marcu. V primerjavi z zimskimi meseci je marca sončnega sevanja bistveno več, zato se redko zgodi, da bi temperaturni obrat, ki onemogoča redčenje izpustov, vztrajal tudi čez dan. Z višjimi temperaturami in večjo količino vetra prihaja do izrazitejšega mešanja ozračja tako v vertikalni kot v horizontalni smeri. Povečana vremenska dinamika skupaj z zmanjšanimi izpusti iz malih kurišč le redko privede do 73 Agencija Republike Slovenije za okolje preseganja mejne vrednosti delcev PM10, ki so posledica lokalnega vpliva. So pa v zadnjih letih pogosti, prodori puščavskega prahu večinoma iznad Sahare, ki vplivajo na ravni delcev tudi pri nas. Prisotnost puščavskega prahu se največkrat kaže v motnem oz. mrčastem ozračju ali pa v zaprašenih površinah avtomobilov. V epizodah puščavskega prahu so lahko urne ravni delcev PM10 zelo visoke kar privede do preseganja dnevnih mejnih vrednosti, kar se je zgodilo tudi v mesecu marcu. Obdobje pod vplivom puščavskega prahu je trajalo od 8. marca do 10. marca, ko je z južnimi vetrovi k nam dotekal topel in suh zrak. Vpliv puščavskega prahu na ravni delcev pri tleh je bil predvsem na začetku različen. Najvišje urne ravni delcev so bile izmerjene 8. marca v večernem času, ko je bila marsikje presežena vrednost 100 µg/m3 (Kranj 160 µg/m3, Ilirska Bistrica Gregorčičeva 131 µg/m3, LJ Bežigrad 118 µg/m3, LJ Vič in Zagorje 117 µg/m3). Iz povečanega razmerja med ravnmi delcev PM10 in PM2,5 lahko za navedene lokacije z gotovostjo trdimo, da so ravni delcev PM10 povišane zaradi puščavskega prahu. Hkrati so bile zabeležene visoke ravni delcev PM10 tudi na nekaterih drugih merilnih mestih (Celje in Murska Sobota), vendar razmerje ravni delcev PM10 in PM2,5 kaže, da so imeli tam izpusti iz malih kurišč še vedno prevladujoč vpliv. Ozračje v celotni Sloveniji je bilo onesnaženo s puščavskim prahom tudi naslednji dan (9. marec), ko so bile urne ravni delcev PM10 na večini merilnih mest višje od 50 µg/m3. Kakovost zraka se je izboljšala v ponedeljek, 10. marca, ko se je oslabljena vremenska fronta čez dan pomikala preko Slovenije. V Radvanjah v Mariboru so bile zaradi rušenja hiše v bližini merilnega mesta en dan povišane ravni delcev. Prišlo je tudi do preseganja mejne dnevne vrednosti PM10. Ponovno so vzpostavljene meritve delcev PM10 na merilnem mestu AMP Gaji v Celju. Tako kot ravni delcev PM10 so bile tudi ravni PM2,5 v marcu nižje kot februarja. Povprečna mesečna raven delcev PM2,5 je bila na vseh merilnih mestih nižja od predpisane mejne letne vrednosti, ki znaša 20 µg/m3. V Murski Soboti ob Cankarjevi cesti je bila izmerjena najvišja dnevna vrednost, in sicer 38 µg/m3. Onenaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon Ob prehodu puščavskega prahu so se zaradi višjih temperatur ozračja povišale tudi ravni ozona. S segrevanjem v višinah od 3. marca naprej so se postopno dvigovale ravni ozona, pri čemer so bile najvišje vrednosti zabeležene 8. in 9. marca, ko je na Krvavcu, Zavodnjah in Sv. Mohorju prišlo tudi do preseganja 8-urne ciljne vrednosti 120 µg/m3. Kot pri ravneh delcev, so se tudi ravni ozona, zmanjšale 10. marca. Onenaženost zraka z ozonom je prikazana v preglednici 3 ter na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 (133µg/m3) je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Mejna urna vrednost je 200 µg/m3. Ravni NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila v marcu na vseh merilnih mestih nizka. Najvišja urna vrednost 29 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Iskrba. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Ravni ogljikovega monoksida so bile v marcu na edinem merilnem mestu, kjer potekajo meritve ( LJ Bežigrad), precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Ogljikovodiki Povprečna mesečna raven benzena je bila v marcu na vseh merilnih mestih, nižja od predpisane mejne letne vrednosti, ki je 5 µg/m3. Najvišja povprečna mesečna raven je bila marca izmerjena na merinih mestih Ljubljana Bežigrad in Medvode in je znašala 1,1 µg/m3. Na Iskrbi je prišlo do okvare merilnika. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v marcu 2025 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in March 2025 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana TE-TOL Občina Medvode MO Celje EIS TEŠ MO Maribor MO Ptuj Občina Ruše EIS Alpacem Cement Mesec / Month Postaja/ Station CE bolnica CE Ljubljanska CE Mariborska* Črna na Koroškem Črnomelj Hrastnik IB Gregorčičeva Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna NG Vojkova Novo mesto Ptuj Trbovlje Velenje Zagorje Žerjav LJ Center Zadobrava* Medvode AMP Gaji* Pesje Škale Šoštanj Mobilna postaja Tezno Radvanje Pobrežje Spuhlja Ruše Morsko Gorenje Polje Dan / 24 hours Podr UB UT UT ST UB UB UT RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UB UT UB UB UB UB UT RI UT SB SB UB SI SB SB RB UB UB UB ST RB RB RB % pod 97 100 58 100 100 100 100 97 100 100 97 100 100 94 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 99 86 100 56 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Cp 25 20 23 23 18 16 18 8 12 17 20 20 21 21 13 22 17 13 17 15 18 16 14 19 29 25 24 14 3 13 11 13 11 18 14 17 23 13 11 13 Cmax 51 45 53 42 38 41 67 39 32 49 59 59 63 38 29 46 38 35 41 44 53 43 35 46 67 62 80 33 18 35 36 33 27 38 59 34 51 31 32 34 >MV 2 0 1 0 0 0 2 0 0 0 2 2 2 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 2 3 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 17 12 14 13 3 6 7 0 6 6 11 10 15 10 6 8 4 5 6 1* 16 9 4 4 3 15 11 5 0* 3 2 3 2 10 8 11 17 10 1 2 Opomba: * Manjši izplen podatkov. Podatki so informativni. Merilna mesta in podatki, ki so v mreži DMKZ pridobljeni z avtomatskim merilnikom, so napisani poševno, tisti z gravimetrično metodo pa pokončno. 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v marcu 2025 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in March 2025 MERILNA MREŽA/ Postaja/Station Podr. MEASURING NETWORK CE bolnica* UB CE Ljubljanska UT Črna na Koroškem ST Črnomelj* UB Hrastnik UB IB Gregorčičeva UT Iskrba* RB Koper UB Kranj UB LJ Bežigrad UB DKMZ LJ Celovška UT LJ Vič UB MB Titova UT MB Vrbanski* UB MS Cankarjeva UT MS Rakičan RB NG Grčna UB Novo mesto UB Ptuj UB Trbovlje UB Zagorje UT OMS Ljubljana LJ Center UT Pesje SB Škale SB EIS TEŠ Šoštanj SB Mobilna postaja SB % pod Cp Cmax 24 ur 55 100 100 58 100 100 81 100 100 100 100 100 100 58 100 100 100 100 100 100 100 99 100 100 100 100 8 16 12 19 11 12 5 9 13 10 11 14 10 8 17 15 8 13 13 12 17 13 6 8 8 6 19 37 22 33 23 31 14 24 27 26 27 34 23 17 38 34 21 28 37 26 36 32 16 30 19 16 Opomba: * Manjši izplen podatkov. Podatki so informativni. Merilna mesta in podatki, ki so v mreži DMKZ pridobljeni z avtomatskim merilnikom, so napisani poševno, tisti z gravimetrično metodo pa pokončno. Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v marcu 2025 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in March 2025 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB TE-TOL MO Maribor Postaja/ Station CE bolnica Iskrba Koper Krvavec LJ Bežigrad MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Otlica Zagorje Zavodnje Velenje Mobilna postaja Sv. Mohor Zadobrova Pohorje Tezno Podr. UB RB UB RB UB UB RB UB UB RB UT RI UB SB RB RB RB UB Mesec/ month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 99 100 100 100 99 95 95 47 64 72 96 49 60 64 54 55 91 43 82 56 58 75 51 76 50 127 124 115 125 118 121 132 115 126 119 107 126 121 118 131 120 112 112 76 8 ur / 8 hours >OV >AV Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 114 118 103 124 111 110 106 105 110 117 99 122 110 111 127 105 106 104 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 1 0 0 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v marcu 2025 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in March 2025 NO2 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje TE-TOL MO Maribor Podr CE bolnica Koper LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Zagorje LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Mobilna postaja Sv. Mohor AMP Gaji Zadobrova Tezno UB UB UB UT UT UB RB UB UB UT UT SI RI SB SB RB UB RB UB Mesec / Month NOx 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 98 99 100 100 100 98 95 23 15 25 36 20 8 10 25 11 21 44 9 4 4 10 3 15 18 16 94 67 120 107 112 36 68 111 64 69 133 43 14 14 67 16 75 88 87 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 40 17 36 65 37 9 11 41 12 36 90 12 5 5 14 4 30 25 24 Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v marcu 2025 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in March 2025 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station CE bolnica DMKZ Iskrba Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh EIS TEŠ Graška gora Velenje Pesje Škale Mobilna post. EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji TE-TOL Zadobrova Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB RB UT UT SI SB RI RI RI UB SB SB SB RB UB RB 100 100 100 100 100 99 98 100 100 100 100 99 100 100 100 100 <2 3 6 5 4 2 5 3 6 6 6 4 7 3 4 5 16 29 13 7 14 6 17 13 17 14 15 10 16 19 13 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 8 7 6 8 3 10 7 10 9 12 6 13 8 6 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v marcu 2025 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in March 2025 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ LJ Bežigrad Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB 100 0,3 1,0 0 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v marcu 2025 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in March 2025 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Iskrba* LJ Bežigrad MB Titova LJ Center Medvode Podr. %pod Benzen Toluen Etil-benzen M,p-ksilen o-ksilen RB UB UT UT SB — 100 100 97 92 — 1,1 0,9 1,0 1,1 — 1,9 1,0 2,2 3,3 — 0,4 0,3 0,7 0,6 — 1,2 0,9 0,1 0,1 — 0,3 0,3 — 0,3 *Okvara merilnika Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v marcu 2025 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2025 Figure 1. Mean PM10 pollution level in March 2025 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2025 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v marcu 2025 Figure 2. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in March 2025 Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v marcu 2025 Figure 3. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in March 2025 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v marcu 2025 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2025 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in March 2025 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2025 Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v marcu 2025 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in March 2025 with the number of 1-hr limit value exceedences 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v marcu 2025 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in March 2025 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m 3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 1 350 (MV) 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 125 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 120 (CV) 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 1 40 (CV) 4 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 81 40 (MV) 20 (MV) Agencija Republike Slovenije za okolje 2 5 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution was lower in March than in February. Most of March the pollution level of PM10 and PM2.5 were low. One or two exceedances of the limit daily concentration of PM10 were measured at 8 and 9 March due to desert dust. The highest hourly level of PM10 160 µg/m3 was measured on 8 March in Kranj. In the first three months the yearly allowed number of exceedances has not been exceeded at any measuring site. As the desert dust passes, higher air temperatures create favourable conditions for ozone formation. On those days, three monitoring sites also exceeded the 8-hour target value. NO2, NOx, SO2, CO and benzene pollution levels were below the limit values at all stations. The monitoring site with highest levels of nitrogen oxides was Ljubljana center. 82 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V MARCU 2025 Earthquakes in Slovenia in March 2025 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so marca 2025 zapisali 126 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 26 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za osem šibkejših, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro (da bi dobili naš čas, mu je treba prišteti eno ura). Od 30. marca 2025 mu je, zaradi prehoda na srednjeevropski poletni čas, treba prišteti 2 uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici, ki jih je marca 2025 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in jim je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Velikost krožca pomeni magnitudo potresa, barva pa globino njegovega žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, marec 2025 Figure 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, March 2025 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, marec 2025 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, March 2025 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Območje (UTC) širina dolžina ura minuta °N °E km EMS-98 MLV 2025 3 2 17 30 46,19 16,08 3 1,1 Stari Golubovec, Hrvaška 2025 3 5 11 53 45,92 14,56 10 čutili 1,4 Želimlje 2025 3 5 15 46 46,02 15,02 5 III–IV 1,7 Prevale 2025 3 6 10 21 46,58 15,25 5 1,3 Sv. Anton na Pohorju 2025 3 6 23 2 45,58 14,26 8 1,2 Ilirska Bistrica 2025 3 9 1 10 45,52 15,91 22 1,2 Desno Sredičko, Hrvaška 2025 3 9 10 47 45,29 13,48 6 1,2 pod morskim dnom, blizu Novigrada, Hrvaška 2025 3 11 13 29 45,71 15,23 5 čutili 0,8 Suhor 2025 3 11 19 51 45,57 15,21 5 III 1,1 Dolenja vas pri Črnomlju 2025 3 11 23 14 45,89 15,83 7 1,0 Bukovje Bistransko, Hrvaška 2025 3 12 12 4 46,08 15,04 9 1,1 Podkum 2025 3 12 21 28 46,44 15,05 6 0,8 Spodnji Razbor 2025 3 13 1 6 45,41 14,42 11 1,1 Kukuljani, Hrvaška 2025 3 15 8 49 46,03 14,08 14 1,1 Osojnica 2025 3 15 12 17 45,41 14,42 14 2,0 Kukuljani, Hrvaška 2025 3 17 3 36 46,07 14,87 8 1,0 Ponoviče 2025 3 17 3 41 46,53 13,87 18 III–IV* 1,9 Finkenstein am Faaker See (Bekštanj), Avstrija 2025 3 17 17 32 45,62 14,25 11 III 1,5 Knežak 2025 3 19 21 34 46,21 16,12 2 III–IV* 1,0 Vitešinec, Hrvaška 2025 3 22 6 59 45,87 14,83 10 1,0 Fužina 2025 3 22 14 17 46,21 16,13 5 1,7 Vitešinec, Hrvaška 2025 3 22 20 35 45,89 14,00 9 1,0 Žagolič 2025 3 23 18 15 45,63 15,32 1 čutili* 0,3 Jurovski Brod, Hrvaška 2025 3 24 0 51 46,18 14,37 14 IV–V 2,7 Godešič 2025 3 24 3 17 45,77 16,00 9 1,3 Zagreb, Hrvaška 2025 3 24 4 36 46,09 15,76 9 1,1 Trsteno, Hrvaška 2025 3 24 21 23 45,98 14,34 9 III–IV 0,9 Blatna Brezovica 2025 3 25 21 09 45,98 14,35 5 čutili 0,4 Bevke 2025 3 26 9 44 45,89 16,12 3 1,0 Prekvršje, Hrvaška 2025 3 26 12 16 45,42 14,54 21 1,3 Soboli, Hrvaška 2025 3 27 8 42 46,20 15,32 5 čutili 0,9 Javornik 2025 3 28 23 48 46,77 15,55 1 čutili* 1,2 Leibnitz (Lipnica), Avstrija 2025 3 29 12 15 45,93 14,80 8 zvok 0,2 Ivančna Gorica 2025 3 29 15 53 45,70 14,16 13 čutili 0,8 Slavina IV čutili Opomba: Preliminarne intenzitete potresov so pridobljene s samodejnim algoritmom. *: največja intenziteta v Sloveniji; Marca 2025 so prebivalci Slovenije čutili 17 potresov z žariščem v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici. Najmočnejši potres se je zgodil 24. marca ob 0.51 po UTC (1.51 po lokalnem času) v bližini Škofje Loke. Njegova lokalna magnituda je bila 2,7, preliminarno ocenjena največja intenziteta pa IV–V EMS98. Zanj smo na ARSO prejeli 729 izpolnjenih vprašalnikov. 84 SVETOVNI POTRESI V MARCU 2025 World earthquakes in March 2025 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, marec 2025 Table 1. The world strongest earthquakes, March 2025 Datum Vir: Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev Območje ura.min širina ( ) dolžina ( ) Mw (km) 10. 3. 2.33 71,18 N 8,17 W 6,5 10 17. 3. 22.23 1,88 N 99,13 E 5,4 47 25. 3. 1.43 46,73 S 165,86 E 6,7 21 28. 3. 6.20 22,00 N 95,93 E 7,7 10 28. 3. 6.32 21,70 N 95,97 E 6,7 10 Mjanmar 28. 3. 17.17 0,76 N 29,76 W 6,6 12 pod morskim dnom, Srednjeatlantski hrbet 30. 3. 12.18 20,31 S 174,08 W 7,0 29 pod morskim dnom, območje Tonge pod morskim dnom, otok Jan Mayen 1 Sibolga, Indonezija pod morskim dnom, območje Nove Zelandije 5432 Mjanmar USGS – U. S. Geological Survey ; Wikipedia (https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_earthquakes_in_2025) V preglednici so podatki za najmočnejše potrese v marcu 2025. Navedeni so potresi, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje) oz. povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, marec 2025 Figure 1. The world strongest earthquakes, March 2025 85 Agencija Republike Slovenije za okolje 28. marca 2025 ob 12.50 po lokalnem mjanmarskem času (ob 6.20 po UTC) je regijo Sagaing v Mjanmaru prizadel plitev močan potres (Mw = 7,7) z nadžariščem 16 km zahodno od Mandalaja, drugega največjega mesta v državi (z več kot 1,7 milijona prebivalcev). Mjanmar leži na območju delovanja štirih tektonskih plošč (Indijske, Evrazijske, Sundske in Burmanske plošče). Potresu je do 12. aprila sledilo več kot 468 popotresov, najmočnejši med njimi se je zgodil 12 minut po glavnem potresu z magnitudo 6,7. Po prvih analizah se je pri potresu aktiviral 530 dolg in 20 širok del preloma. Primerjave satelitskih podatkov so potrdile 500 km dolg površinski pretrg (slika 2), ki sega od Kyauk Myaunga (na severu), Sagainga do Penwegona in Baga (na jugu). Potres je povzročil veliko škode v Mjanmaru in tudi v sosednji Tajski. Veliko zgradb je bilo poškodovanih tudi v Yunnanu na Kitajskem in v mestu Ho Ši Minh v Vietnamu. Zahteval je vsaj 5432 življenji, večino v Mjanmaru. Več kot 11.400 ljudi je bilo ranjenih, več sto jih je pogrešanih, vključno s tistimi v porušenih objektih v Bangkoku na Tajskem. Državljanska vojna v Mjanmaru, ki še vedno traja, pa je še poslabšala reševanje iz ruševin, onemogočala pretok informacij o razsežnosti nesreče in upočasnila zagotavljanje pomoči preživelim (vir: https://en.wikipedia.org/wiki/ 2025_Myanmar_earthquake#cite_note-31). Slika 2. Nadžarišče potresa 28. marca 2025 v Mjanmaru (oranžna zvezdica) in s črno črto nakazan potek površinskega pretrga (karta narejena s storitvijo Google zemljevidi). Figure 2. The epicenter of the March 28, 2025 earthquake in Myanmar (orange asterisk) and the course of the surface rupture indicated by a black line. (map drawn using Google Maps) 86 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar, Anja Simčič1 V marcu 2025 so meritve cvetnega prahu potekale v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Mesečni seštevek dnevnih obremenitev je na treh merilnih mestih presegel povprečje petletnega obdobja 2020–2024, nižji seštevek od povprečja smo zabeležili v Izoli. V marcu je mesečni seštevek v Lendavi znašal 20.937 zrn, v Mariboru 18.898, v Ljubljani smo našteli 14.297 zrn in najmanj v Izoli, samo 8765 zrn. Zabeležili smo cvetni prah 27 različnih skupin rastlin. Cipresovke in tisovke so bile najpogostejša vrsta cvetnega prahu v marcu, v Ljubljani s 50 % deležem in Izoli z 49 % deležem, sledila sta Maribor s 23 % in Lendava z 20 % deležem. Jesena je bilo od 2 % do 7 %, topola 3 % do 7 %. Poleg omenjenih vrst, so nekoliko več cvetnega prahu prispevali še javor, bor, vrba in brest. Pomemben delež je pripadal bukovkam z alergeni sorodnimi brezi (jelša, črni in beli gaber, breza, leska), znašal je med 36 % in 65 %. Izstopala je jelša, najvišji delež je bil izračunan za Lendavo, 34 % mesečnega seštevka, primerljiv je bil z Mariborom s 33 %, v Ljubljani je bil nekoliko nižji s 23 % in na Obali le 10 %. Jelša je začela sezono v zadnjem tednu januarja, februarja je potekala umirjeno, brez izstopajočih visokih dnevnih obremenitev in šele 1. in 2. marca smo izmerili najvišje dnevne obremenitve sezone. Sezona leske je imela dva obdobja povišanih obremenitev, prvega v zadnjem tednu januarja in drugega v prvih desetih dneh marca. Sezoni jelše in leske sta se v marcu nadaljevali z gabrom in brezo. Sorodni alergeni bukovk so bili tako v zraku neprekinjeno od zadnjega tedna januarja do konca marca, in bodo še v aprilu dodatno zastopani tudi z drugimi vrstami bukovk. V večjih količinah so bila leski in jelši pridružena zrna cipresovk in tisovk. 3500 3000 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 2500 2000 1500 1000 500 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu marca 2025 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, March 2025 Marec 2025 je bil na državni ravni nadpovprečno topel, zelo namočen in povprečno osončen. Obremenjenost s cvetnim prahom je bila višja v dveh obdobjih meseca, v prvi dekadi v suhem in toplem vremenu in v tretji dekadi, ko so cvetni prah sproščala tudi drevesa, ki zacvetijo v marcu. Prva tretjina meseca je bila toplejša kot navadno in suha. Razen prvega dne je prevladovalo sončno vreme. Zrak je bil v tem obdobju visoko obremenjen z vrstami cvetnega prahu dreves, ki so sezono začela zgodaj v letu, januarja in februarja, najvišje obremenitve pa dosegle v prvi polovici marca. V 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 87 Agencija Republike Slovenije za okolje zraku je prevladoval cvetni prah leske, jelše, cipresovk in tisovk, večje količine cvetnega prahu so prispevali še jesen, topol, vrbe in brest, ki je zaključeval sezono. Obremenitev z vrbo je izstopala v Lendavi, kjer je obsežen vir njenega cvetnega prahu. V mestih je cvetel vetrocvetni ameriški javor, prinesena vrsta iz severne Amerike, pogosto sajen kot okrasno drevo, podivjano raste tudi izven nasadov in je uvrščen med invazivne vrste. 2500 2000 Število zrn/m³ Cipresovke/tisovke 1500 Izola Lendava Ljubljana Maribor 1000 500 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk marca 2025 Figure 2. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, March 2025 1400 1200 Jelša Število zrn/m³ 1000 Izola 800 Lendava Ljubljana Maribor 600 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše marca 2025 Figure 3. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, March 2025 200 Število zrn/m³ 160 Izola Lendava Ljubljana Maribor 120 Topol 80 40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola marca 2025 Figure 4. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, March 2025 Osrednja tretjina meseca je bila temperaturno blizu dolgoletnega povprečja, padavin pa je bilo precej več kot navadno, v Portorožu kar trinajstkrat, v Ljubljani sedemkrat, v Mariboru in Prekmurju pa štirikrat toliko kot navadno. V neugodnem vremenu sta bila sproščanje in transport zrn cvetnega prahu zelo omejena, obremenitve so bile nizke. Zaključila se je sezona visokih obremenitev z jelšo in lesko, njun cvetni prah je vztrajal v zraku do konca meseca, za nami so bile tudi najvišje obremenitve s cipresovkami in tisovkami. Med 14. in 17. marcem je bilo skoraj povsod oblačno. 15. marca z metodo dela, ki jo pri meritvah uporabljamo, v Ljubljani nismo zaznali niti enega zrna cvetnega prahu, v 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Mariboru 2 zrni, drugod je bila koncentracija zelo nizka. V Lendavi se je povišala obremenitev z gabrom že 17. marca, sledilo je obdobje visokih obremenitev, ki je trajalo do konca meseca. Na ostalih dveh merilnih mestih je gaber sledil z zamikom osmih dni. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Lendavi, Ljubljani in Mariboru, marec 2025 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Lendava, Ljubljana and Maribor in %, March 2025 Izola Lendava Ljubljana Maribor javor 0,3 1,6 2,0 1,0 jelša 10,2 23,3 33,0 34,4 breza 0,1 0,4 0,7 4,7 beli/črni gaber 27,5 3,3 23,3 19,6 cipres./tisovke 44,8 50,2 23,1 20,3 jesen 1,9 6,8 4,0 4,9 Izola Lendava Ljubljana Maribor bor 3,1 0,0 0,0 0,0 leska 5,8 9,1 7,6 4,5 topol 2,7 3,7 4,6 6,9 brest 0,9 0,4 0,2 0,7 vrba 0,5 0,7 0,9 2,3 skupaj 97,8 99,5 99,6 99,4 120 Število zrn/m³ 100 Bor 80 Izola Lendava Ljubljana Maribor 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora marca 2025 Figure 5. Average daily concentration of Pine tree (Pinus) pollen, March 2025 Preglednica 2. Mesečni seštevek za marec v letih 2019 do 2025 Table 2. Monthly counts for March in the years from 2019 to 2025 2025 Izola Ljubljana Maribor Lendava 8.765 14.297 18.898 20.937 2024 18.550 9368 8916 19.463 2023 8330 8244 7521 11.266 2022 5948 10.449 — 24.844 2021 9259 4100 5618 17.573 2020 — 5507 7404 16.111 2019 22.504 10.637 7230 10.790 Sončno pa je bilo ob izteku osrednje in v začetku tretje tretjine meseca. Zadnja tretjina meseca je bila od 2,5 do 3 ºC toplejša kot navadno, padavin je bilo več kot navadno, na Obali in v Ljubljani je bil presežek nad dolgoletnim povprečjem dvajset odstoten, v Pomurju in Mariboru pa je padlo več kot dvakrat toliko dežja kot navadno. V zadnji tretjini se je začela sezona breze, najprej v Lendavi, 22. v mesecu in že naslednji dan se je obremenitev dvignila do visokih vrednosti, v Mariboru 25. marca in v Ljubljani dan kasneje. Na Obali se do konca meseca sezona breze ni začela. Beležili smo ponovno nekoliko več cvetnega prahu topola, javorja, jesena, vrbe, povišala se je tudi obremenitev z gabrom. Povsod je bilo oblačno od 27. do 29. dne, razen na Obali tudi 26. marca, obremenitve so bile dokaj visoke, v Mariboru smo namerili 27. marca najvišjo skupno obremenitev meseca, prevladoval je cvetni prah gabra. Cvetni prah jesena je bil v zraku ves mesec, najvišje obremenitve so bile izmerjene v tem obdobju. Deloma sončno je bilo zadnja dva dneva v mesecu z nekoliko več cvetnega prahu in veliko 89 Agencija Republike Slovenije za okolje pestrostjo vrst. Nekatere vrste kot so gaber, breza, cipresovke in tisovke, jesen, javorji bodo nadaljevali sezono v aprilu, prva zrna trav, koprivovk in hrasta so najavila prihod sezone, na Obali se jim je pridružil še cvetni prah bora. 120 Število zrn/m³ 100 Javor 80 Izola Lendava Ljubljana Maribor 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu javorja marca 2025 Figure 6. Average daily concentration of Maple (Acer) pollen, March 2025 350 300 Breza Število zrn/m³ 250 Izola 200 Lendava Ljubljana Maribor 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze marca 2025 Figure 7. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen, March 2025 Slika 8. Latasta socvetja velikega jesena (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 8. Common ash (Fraxinus excelsior) many-flowered panicles (Photo: Andreja Kofol Seliger) 90 Agencija Republike Slovenije za okolje 400 Jesen Število zrn/m³ 300 Izola Lendava Ljubljana Maribor 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena marca 2025 Figure 9. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, March 2025 60 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 45 Vrba 30 15 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu vrbe marca 2025 Figure 10. Average daily concentration of Willow (Salix) pollen, March 2025 Slika 11. Mačice vrbe in cvetoče drevo vrbe (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 11. Willow catkins and flowering tree (Photo: Andreja Kofol Seliger) 30 Število zrn/m³ Izola Lendava Ljubljana Maribor 20 Brest 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bresta marca 2025 Figure 12. Average daily concentration of Elm (Ulmus) pollen, March 2025 91 Agencija Republike Slovenije za okolje 1600 Število zrn/m³ 1200 Beli/črni gaber 800 Izola Lendava Ljubljana Maribor 400 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra/gabrovca marca 2025 Figure 13. Average daily concentration of Hornbeam/hop hornbeam (Caprinus/Ostrya) pollen, March 2025 350 300 Število zrn/m³ 250 Leska 200 Izola 150 Lendava Ljubljana Maribor 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 14. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske marca 2025 Figure 14. Average daily concentration of Hazel (Corylus) pollen, March 2025 Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v maju 2025 April velja za s cvetnim prahom najbolj obremenjeni mesec v letu, v času ko sproščajo cvetni prah vetrocvetna drevesa. Z iztekom aprila vstopamo v obdobje cvetnega prahu trav, ki nadaljujejo sezono začeto v aprilu. V prvi polovici maja bodo v zraku še prisotna zrna cvetnega prahu nekaterih dreves, prispevali jih bodo hrast, črni gaber, mali jesen, vrbe, oreh, cipresovke in tisovke, v mestih platane in divji kostanj ter tudi bukve in morda tudi zadnja zrna breze. Cvetni prah sproščajo drevesa, ki rastejo v neugodnih rastiščih ali ga prinesejo vetrovi iz nekoliko višjih nadmorskih višin in iz bolj oddaljenih krajev. Cveteli bodo iglavci, v zraku bodo večje količine cvetnega prahu smreke in bora, maja navadno »rumene padavine« močno obarvajo zunanje površine. Količina cvetnega prahu trav se bo že od začetka meseca postopoma povečevala, in lahko že v prvih desetih dneh doseže visoke obremenitve. Trave v naseljih, ob cestah in pločnikih zacvetijo nekoliko prej kot na travnikih. Košnja zelenih površin pred cvetenjem lokalno omili obremenitev zraka v bližini bivališč, otroških igrišč in rekreacijskih površin. Poleg trav bosta sproščala cvetni prah trpotec in kislica. V bližini njiv bo v zraku cvetni prah oljne repice, cvetel bo bezeg, koprivovke, v živih mejah kalina (liguster), v vinogradih trte, višje obremenitve s cvetnim prahom bodo v bližini rastlin. V toplih zahodnih predelih Slovenije bodo poleg naštetih vrst v zraku prisotna zrna krišine in v drugi polovici meseca oljke. SUMMARY In March 2025, the pollen measurement was performed on four sites in Slovenia: in Lendava in the Pomurje region, in Maribor in the Štajerska region, in the central part of the country in Ljubljana, and on the Adriatic coast in Izola. An outlook for May is included in the article. 92 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Aljoša Beloševič Muflona, Podolševa, 22. marec 2025