UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 1.-15. februarja 1978 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja M ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ 40 ND - Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr,/70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda Zakonski predlog KPI za globalno zaščito Slovencev v Italiji «Da se zagotovi prebivalstvu slovenskega jezika v tržaški, goriški in videmski pokrajini dežele Furlanije-Julijske krajine polno uživanje pravic, ki jih določa ustava, in da bo celotni slovenski skupnosti zagotovljen družbeni, gospodarski in kulturni razvoj, svobodno izražanje v svojem jeziku ter ohranitev lastne narodnostne istovetnosti, italijanska aržavna ureditev spoštuje norme tega zakona.» To je dobesedno zapisano v. 1. členu novega zakonskega predloga KPI za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Temu členu jih sledi drugih trideset, ki se jih lahko združi v štiri dele: raba slovenskega jezika, izobrazba, ustanove, društva, sredstva množičnega obveščanja, kulturne dobrine, socioekonom-ska zaščita. Bi bilo prodolgo podrobno analizirati vse, kar je predlagano v tekstu zakonskega osnutka, toda se ne moremo izogniti potrebi, da bi ne povzeli nekaterih temeljnih elementov za presojo. Prva važna ugotovitev je, da se v osnutku zahteva globalno zaščito za vso slovensko skupnost v deželi, ki ima razne artikulirane zaplete, ki nas peljejo celo od upoštevanja najtanjših mehanizmov, ki so pogojevali zakonito oblast preko množičnega obveščanja ( naprimer) do spremembe etničnega značaja, ki je bila ustvarjena Z nepravilnim izkoriščanjem gospodarskega razvoja. Druga ugotovitev zadeva juridično enakovrednost slovenskega jezika z italijanskim, juridična enakovrednost, ki je premisa moralni in ki bo morala biti realizirana z uporabo govorjene in pisane slovenščine v odnosih italijanskih državljanov slovenskega jezika z javnimi upravami. Na področju vzgoje zakonski osnutek nakazuje v avtonomiji šolske uprave najvažnejšo dejstvo za razvoj slovenske skupnosti in predvideva ustanovitev deželnega sveta slovenske šole, kateri bo imel kompetence v slovenski šolski organizacij na področju cele dežele, podobne kompetence okrajev, razen — naravno — tistih, ki pripadajo lokalnim ustanovam. Na kratko se nam zdi, da Proposta di globale «Per garantire ai cittadini italiani di lingua slovena della provincia di Trieste, Gorizia e Udine della Regione Friuli - Venezia Giulia il pieno godimento dei diritti stabiliti dalla costituzione e per assicurare all'intera comunità slovena lo sviluppo sociale, economico e culturale, la libera espressione nella pro- Interpelacija predsedniku deželnega sveta Draga Štoke o nastopu Binuttija naTV”Scomettiamo?„ 29. decembra lani je v okviru oddaje «Scomet-tiamo?», ki jo vodi Mike Bongiorno, nastopil tudi g. Armando Binutti, doma iz Beneške Slovenije. Odgovarjal je na vprašanje o zgodovini Furlanije. Armando Binutti je eden redkih prebivalcev dežele Furlanije Julijske - Krajine, ki je doslej nastopil na omenjeni oddaji, ki je precej priljubljena. V uvodnem delu svojega nastopa je Binutti povedal nekaj o naši deželi in o njenih problemih in potem voščil vse dobro v letu 1978 v slovenskem in furlanskem jeziku. Zgodilo pa se je, da so pozdrav v slovenščini odgovorni rezali in tako napravili diskriminacijo ne samo g. Binuttiju in njego- vemu jeziku, ampak vsej slovenski narodni skupnosti v deželi. To ni prvi primer takega krivičnega postopanja na RAI-TV do slovenske manjšine, saj se je pred časom nekaj podobnega pripetilo tudi openskemu ansamblu TAIMS. V zvezi s tem dogodkom vprašujem deželni odbor, kaj namerava storiti: 1) Da se ta krivica slovenskemu jeziku in Slovencem v Italiji čim prej popravi; 2) Da se — posebno v obdobju osimskih sporazumov — take krivice ne ponavljajo več in da se obenem protistorilcem takih diskriminacij primerno postopa. ŠTOKA moramo povedati, da predvideva zakon polno enakopravnost tudi za državljane slovenskega jezika vVidemski pokrajini, podobno kot v Trstu in Gorici. To je zelo važno, ker predvideva popolni kulturni razvoj tudi v Beneški Sloveniji. Za zaključek: zakonski predlog prihaja na dan ( precej je delala senatorka Gher-bec) v trenutku, ko se nahajamo pred zapadom nekaterih nesekundarnih zadev: konferenca o manjšinah v videmski pokrajini, imenovanje komisije v Rimu za formulacijo predlogov za globalno zaščito Slovencev, in smo kmalu tudi pred zapadom rokov, ki jih predvidevajo osimski sporazumi. Zato nudi zakonski osnutek KPI veliko materiala za diskusijo in za predloge. legge del PCI degli Sloveni pria lingua ed il mantenimento della propria identità nazionale, gli ordinamenti dello stato italiano rispettano le norme della presente legge». Questo, testualmente, l'art. 1 della nuova legge del PCI per la tutela globale degli Sloveni in Italia. A questo articolo ne seguono altri 30 che si possono considerare raggruppati in quattro parti: l’uso della lingua slovena; l’istruzione; enti, associazioni, strumenti della comunicazione di massa, beni culturali; tutela socio-economica. Sarebbe lungo analizzare in dettagli quanto viene proposto nel testo della legge, ma non possiamo sottrarci alla necessità di cogliere alcuni fondamentali elementi di giudizio. Il primo è quello che ci porta a vedere la tutela della comunità slovena di tutta la regione come fatto globale che ha implicazioni varie ed articolate, fino a dover considerare i più sottili meccanismi di condizionamento del potere costituito attraverso le comunicazioni di massa (per esempio) e le alterazioni etniche prodotte da un uso spregiudicato dello sviluppo economico. Altra considerazione riguarda la parità giuridica della lingua slovena con quella italiana, parità giuridica che è premessa a quella morale e che dovrà essere realizzata nell’uso parlato e scritto di qesta nei rapporti dei cittadini italiani di lingua Mali jubilej Novega Matarjurja Od 15. do 28. februarja bo izšla 100. številka. To bo posebna številka v brvah. Bralce, prijatelje in organizacije prosimo, naj pošljejo svoje ocene in kritike o našem časopisu na: NOVI MATAJUR, casella postale, 92 Čedad - Cividale. Motiv iz Dreke UMRL GENERAL JAKA AVŠIČ Vodil je partizane skozi Benečijo še pred padcem fašizma ne osvoboditve, Reda partizanske zvezde z zlatim vencem in drugih. Kot partizanski komandant je bil Jaka Avšič s svojo markantno pojavo zelo priljubljen bodisi zaradi svojega toplega človeškega odnosa do borcev in podrejenih, bodisi zaradi svojih vojaških sposobnosti. V neštetih bitkah je pokazal tudi veliko junaštvo, zaradi česar so ga borci spoštovali in se mu zaupali. Znano je njegovo junaštvo v bitki pri Štampetovem mostu, na Krpu-na Stolu in drugod. Našim bivšim primorskim borcem, zlasti pa še borcem Gradnikove in Gregorčičeve brigade ter beneškim prvoborcem, pa bo ostal v trajnem spominu kot vodja zgodovinskega pohoda slovenske partizanske vojsKe spomladi 1943 v Beneško Slovenijo, ki se je s pripravami začel dejansKo 16. aprila, končal pa se je s prebojem Gradnikove brigade čez Sočo v območju Krna med 18. in 20. majem. Med svojim pohodom sta slovenski partizanski brigadi pod Avšiče-vim vodstvom prodrli do Robedišča in Čenebole in se potem v stalnih spopadih vračali preko Mije in Stola. Znani beneški partizanski borec Jožko Ošnjak piše v svoji knjigi «Pod Matajurjem», da je med pohodom v Benečijo imel general Jaka Avšič svoj prvi politični govor na beneških tleh v vasi Mašere pod Matajurjem in pravi, da sp «vaščani njegov slovenski govor navdušeno sprejeli, občudovali njega kot pomembno osebnost, kakor tudi njegovo partizansko vojsko». Piše še, da je pred odhodom ustanovil tri partizanske vode z nalogo, da ostanejo na območju vzhodne in zahodne Benečije in Rezije. Ti vodi so bili aktivni vse do kapitulacije Italije v septembru 1943. General Avšič je bil velik prijatelj beneških Slovencev in se je zanimal za njihovo usodo do svojih zadnjih dni. Ob odkritju spomenika padlim slovenskim partizanom v Sv. Lenartu, do katerega je prišlo pred leti, je bil na čelu borčevske delegacije iz Slovenije. Zagrnien je odšel iz pokopališča, ker so bile takratne oblasti prepovedale slovenski napis na spomenik. S stisnjenimi zobmi nam je dejal: «Borba ni še končana, vztrajajte! Dosegli boste slovenski napis in druge pravice». Malo časa pred njegovo smrtjo je bil postavljen slovenski napis na spomenik njegovih padlih partizanov v Sv. Lenartu. Tudi splošna situacija se je pri nas izboljšala. Tako je tudi zaradi tega lahko veselo zatisnil svoje trudne oči, kot človek, ki je v celoti napravil svojo dolžnost do vsega slovenskega naroda. Mi mu bomo za vedno hvaležni, ker je prvi prinesel med nas iskro upora, luč svobode in upanja v boljše življenje. Po daljši bolezni je v Ljubljani v starosti 82 let umrl generalpolkovnik JLA v pokoju, Jaka Avšič, namestnik komandanta Glavnega štaba NOV Slovenije. Jaka Avšič se je rodil 24. aprila 1896 v Klečah pri Ljubljani. Kot «preporodovec» je bil leta 1914 iz- per la tutela in Italia slovena con le amministrazioni pubbliche. Nel campo dell’istruzione la legge indica nell’autonomia dell’amministrazione scolastica un momento essenziale dello sviluppo della comunità slovena; l’istituto previsto è il Consiglio Regionale della scuola slovena, il quale avrà competenze nell’organizzazione scolastica slovena di tutta la Regione, competenze analoghe a quelle dei distretti, salvo — naturalmente — quelle appartenenti agli enti locali. Brevemente ci sembra di poter rammentare che la legge prevede la piena parità di diritti anche per i cittadini italiani di lingua slovena della Provincia di Udine, giuridicamente parificati a quelli delle altre due provincie. Questo è molto importante perchè ammette uno sviluppo culturale completo anche per la Slavia Veneta. Ed infine: la legge viene alla luce (vi ha lavorato in particolare la senatrice Gher-bez) mentre vengono a scadenza alcuni fatti non certo secondari: la conferenza di Udine sulle minoranze, la commissione predisposta a Roma dal governo per formulare proposte di tutela globale degli sloveni, le scadenze poste dagli accordi di Osimo. Puntualmente la legge del PCI offrirà notevole materiale di discussione e di proposta. ključen iz gimnazije. Maja 1915 je bil mobiliziran v avstrijsko vojsko, a je že naslednje leto dezertiral na ruski fronti. Vključil se je v prostovoljni korpus v Odesi in se boril na solunski fronti. Leta 1928 je dokončal višjo vojaško akademijo v Beogradu in v bivši jugoslovanski vojski dosegel čin konjeniškega polkovnika. Po okupaciji Jugoslavije se je prebil do Ljubljane in se pridružil Osvobodilni fronti. Zbiral je bivše oficirje in jih organiziral v OF, čeprav ga je čet-niški komandant Draža Mihajlovič v jeseni leta 1941 imenoval za svojega komandanta za Slovenijo. Avšič se je umaknil v ilegalo, maja 1942 pa je zapustil Ljubljano in se pridružil operativnim partizanskim enatom ter postal član glavnega štaba NOV Slovenije. Zaradi tega ga je emigrantska viada v Londonu 3. VII. 1942 degradirala. Septembra 1942 je postal namestnik komandanta slovenske partizanske vojske in v tem svojstvu od Konca aprila do sredine maja 1943 vodil znameniti prvi pohod Gradnikove in Gregorčičeve brigade v Beneško Slovenijo. Na drugem zasedanju AVNOJ, kamor je vojaško vodil slovensko delegacijo, je bil izbran za člana tega najvišjega organa narodne osvoboditve Jugoslavije. Decembra leta 1944 je bil imenovan za komandanta zaledne vojske v ministrstvu za obrambo v Beogradu. Oktobra 1945 je bil vodja jugoslovanske vojaške misije v Berlinu, novembra 1947 pa je bil imenovan za opolnomočenega ministra SFRJ na Dunaju. Septembra 1949 je postal minister za gozdarstvo v vladi SR Slovenije, aprila leta 1951 pa župan Ljubljane. Potem je bil dolgo let republiški in nato zvezni poslanec. Jaka Avšič je bil nosilec številnih visokih odlikovanj: «Partizan- ske spomenice 1941», Reda narod- V Čedadu so predstavili knjigo o nacionalizmu in neofašizmu ob vzhodni meji Na predstavitvi knjige o nacionalizmu in neofašizmu je sodeloval tudi študentski oktet iz Ljubljane. Še prej pa je oktet nastopil na otroški prireditvi v Gorenjem Trbilju. Poje čudovito KRAS Rodiu se je Marino Clavora Po koncu vojne se je na italijanski vzhodni meji razvilo nacionalistično gibanie z neofašističnimi značilnostmi, ki se je na originalen način vključilo v protikomunistično in protislovansko fronto, ki so jo sestavljale italijanske «umirjene» sile. O tej politični dejavnosti je v soboto 28. januarja v Čedadu govoril tržaški zgodovinar prof. Galliano Fogar, ki je ob predstavitvi dveh knjig o nacionalizmu in neofašizmu v političnem boju na vzhodni meji v obdobju 1945-1975, ki ju je izdal inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK, podal resno kritično analizo pričemer je naglasil, da se je to gibanje izrodilo v provokator-ska in teroristična dejania. Predstavitev knjige so pripravila slovenska kulturna društva v sodelovanju z VZPI - ANPI in z ARCI, udeležili pa so se je številni predstavniki političnih oblasti in antifašističnega gibanja iz Čedada in iz Nadiških dolin. Prisoten je bil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko. Fogar je v svoji analizi najprej objasnil, katerih dokumentov se je inštitut poslužil pri pripravljanju raziskave, nato pa je govoril o posameznih ustanovah in organih, o katerih je govor v knjigi. Med temi je tudi videmska nadškofija (omenil je odnose nadškofa Nogare do političnih strank), anglo - ameriška vojaška uprava in v povojnih letih monarhistične in fašistične skupine. Njihovo geslo je bilo, da je treba Zgodovinar, prof. Galliano Fogar predstavlja knjigo o nacionalizmu in neofašizmu v Čedadu V petek 20. januarja je bilo v Špetru drugo predavanje tradicionalnih «Benečanskih kulturnih dnevov», ki jih že več let organizira študijski center «Nediža». O kulturi, jeziku in družbi je predaval prof. Darko Bratina, docent za sociologijo na tržaški univerzi. Predavatelja je predstavil prof. Pavel Petricig. «V šestdesetih letih se je v Evropi z vso močjo postavil problem jezikovnih manjšin. To je bila posledica razkroja idej, ki so nastale že v prejšnjem stoletju, ko se je skušalo zediniti dve popolnoma nasprotni težnji — etnično manjšino z določenim tujim političnim prostorom. Z velikimi migracijskimi premiki ljudi se je problem manjšin toliko posplošil in razširil, da je zaobjel prebivalstvo industrializiranih področij in mest. To prebivalstvo živi danes v določeni meri življenje manjšinca. V sodobnem času je padla tudi pregrada ozke trgovinske izmenjave in stari paralelizem med imperialistično in kolonialistično ekonomijo ter jezikom samim. Poleg tega pa je tudi vizija enotne državnosti v krizi. Staro koncepcijo kulture kot humanistično in aristokratsko pridobljenega znanja je danes zamenjal drugačen pogled interpretiranja dogajanj v svetu, kot so se tudi spremenili modeli pri prisvajanju za vsako ceno zaščititi vzhodno mejo, to geslo pa je veljalo tudi kot osnova za boj proti partizanom, proti komunistom in proti Slovencem. Ko pa je meja postala dokončna, so te nacionalistične sile vplivale na veliko afirmacijo KD leta 1948. V Beneški Sloveniji, ki jo knjiga o-bravnava v posebnem poglavju, je ta politična dejavnost prišla do iz- V torek 17. januarja so i-meli člani «Beneškega gledališča», svoj občni zbor. Ravnatelj gledališča Aldo Clodič je podal obračun triletnega delovanja te ustanove, ki ima prvenstven namen oživiti in posredovati beneškim Slovencem tovrstno obliko kulturnega izživljanja. Clodič je poudaril velik uspeh, ki so ga požele uprizoritve treh igric domačega avtorja Izidorja Predana, in sicer «Be- načinov komunikacije in interpretacije. Posest takih mehanizmov tolmačenja in komunikacije določa socialni status osebka in skupin. Jezik pa je vsekakor poglaviten element posamezne družbe. Jezik je sistem komunikacij in interpretacij, ki je v tesni zvezi z družbenim dogajanjem in določa etnično pripadnost. Jezik lahko obravnavamo tudi zaradi jezika samega. S tem pa si ne bo nihče prisvojil v družbenoekonomskem in kulturnem pogledu razmerja, ki je v bistvu jezikovne samostojnosti glede na politično samostojnost. Samo osebek, ki je osveščen o lastni pripadnosti, se bo lahko vključil v ta krog razmerij in bil pobudnik etnično jezikovni emancipaciji, ki pa pomeni tudi rast družbene in gospodarske zavesti. Devalvacija poglavitnega državnega jezika je bila odskočna deska k devalvaciji identitete določene družbe, ki je to občutila tudi na gospodarskem področju. Jasen dokaz temu je stanje v Beneški Sloveniji, kjer so se izgubila originalna imena oseb in stvari, temu pa je pripomogel tudi tisti razred, ki je na tem področju opravil kolonizacijo. Zavest pripadnosti v Benečiji je prišla verjetno prav zaradi emigracije Slovencev v tuje države. Tam so izseljenci spoznali drugačno stvarnost, ki so jo povezali s stanjem na raza z zanikanjem kakršnekoli jezikovne in gospodarske zaščite Slovencev, ki so bili prisiljeni k izseljevanju in k raznarodovanju. Pred govorom prof. Fogarja je-nastopil Akademski oktet iz Ljubljane, ki je izvajal slovenske ljudske in partizanske pesmi in tudi furlansko partizansko «O campanis de sabide sere». neška ojcet», «Emigrant» in «Žganjarji». Ravnatelj gledališča je nato poudaril delež, ki ga je imelo «Beneško gledališče» pri organizaciji natečaja za otroke «Mlada brie-za» in pomoč, ki jo je nudilo pri raznih drugih kulturnih pobudah v prid beneških Slovencev. Ne gre pozabiti, je še dejal Clodič, gostovanja «Beneškega gledališča» izven svojih zemljepisnih meja, saj se je s temi vzpostavi- domači zemlji. S tem so se osvestili in začeli z gibanjem, ki še danes traja. To gibanje pa je osvoboditev izpod zgodovinske nadvlade italijanske kulture in gospodarstva, ki je preveč časa puščala v temi prvobitne ljudske težnje Beneških Slovencev». Številno občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo izvajanjem prof. Bratine, nakar se je razvila diskusija, v katero so posegli s tehtnimi doprinosi prof. Ivano Terlicher, učiteljica Silvia Raccaro, prof. Domenico Pittioni, dr. Vit, Bruna Strazzolini in prof. A-melio Tagliaferri, ki so še poglobili obravnavano problematiko. Pripravljalni glasbeni tečaj, ki ga je lansko leto pripravil pod vodstvom prof. Nina Spe-cogne študijski center Nediža iz Špetra Slovenov, bo letos vključil vse osnovne šole občine Špetra Slovenov. To je sklenil svet šolnikov didaktičnega ravnateljstva na zahtevo odbora staršev te občine. V zahtevi so navedeni cilji, načrti in finančne podpore, na podlagi vsega tega se bo didaktični ravnatelj po- lj četartak 19. januarja se je rodiu u čedajskem špita-lu Marino Clavora. Njega mati je Anna, žena dr. Ferraccia Clavore, ki dela za Slovenski raziskovalni inštitut u Čedadu, kateri je go-voriu u imenu beneških kulturnih društev in Zveze enfi- lo sodelovanje z drugimi slovenskimi ustanovami in društvi v Italiji. Ob vsem tem pa še vedno obstajajo težave, ki so predvsem tehničnega in finančnega značaja ter se jih ne da premostiti niti z najboljšo voljo. Izidor Predan je poudaril vlogo, ki jo ima «Beneško gledališče» pri ohranjevanju slovenskega narečja in valoriziran ju vsega tistega, kar je pristno ljudskega. Člane gledališča čaka sedaj naporno obdobje. Predvidenih je najmanj deset gostovanj med katerimi je brez dvoma najvažnejše tisto, ki ga bodo imeli v Celovcu. Koroškim Slovencem bodo Benečani predstavili igro Emigrant» in jih tako seznanili s svojimi vsakdanjimi življenjskimi razmerani. Tudi v Beneški Sloveniji sami je predvide nih več predstav, poglobiti pa bo treba stike in delo z mladino, šolami in Zvezo beneških žena. Ob koncu občnega zbora so soglasno odložili volitve za porazdelitev funkcij, ker je bilo mnogo članov zaradi slabega vremena odsotnih. Potrdili so samo Alda Clo-diča za ravnatelja, duhovnika Marija Laurenčiča za predsednika in nadomestili staro tajnico z Anito Crisetig iz Srednjega. govoril s prof. Specogno. Pobudo bodo dopolnili tudi z in-štrumentalnim tečajem, ki sta ga že lansko leto načrtovala prof. Specogna in prof. Grgič (Glasbena matica v Trstu). Izvedli ga bodo, ko bodo dokončali popravljalna dela in nabavili opremo za neke prostore v špetru Slovenov. S tem v zvezi je prof. Petricig že posegel pri tehnikih podjetja Benedil. grantov na «Dan emigranta» u teatru «Ristori» v Čedadu. Marino ni parvi sin mlade in simpatične družine. Bratrac Mauro ga je čaku na svjete že pet ljet an pou. Novorojenčku želimo pu-no zdravja in sreče u življenju. mm plliill ■si DOLENJE BARDO Ernestu Uekovemu u spomin Na dan 15. februarja je pasaio glih 5 mjescu od smarti našega dragega tovariša in parjatelja, Ernesta Mariniča, Uekovega iz Dolenjega Barda. Imeu je 52 ljet. Biu sem na počitnicah u Franciji in ko sem se var-nu damu, so mi kot parvo povjedali to žalostno novico. Njesam mu vjervat da je šu takuo na tiho in na hitro mu oj dragi parjateu, naš dragi kompanj. Sarce me je zaboljelo in njesam mu gua-rit. še buj me je zaboljelo sarce, kadar sem videu njega fotografijo na Novem Matajurju in pod njo samuo an par kratkih besjed. Ernest je zaslužu njeki vič in donas, po petih mjescih njega smarti, ga prosimo odpuščanja. Rajnik Ernesto Ueku je biu adan od narbuj pametnih, poštenih an mjernih ljudi, ki jih je rodila naša zemja. Biu je mjernega karakterja. U obednega ni silu, odgovarju je samuo, če je biu uprašan, znu pa je lepuo odgovarjat. Po političnem prepričanju je biu komunist, a ni obednemu silu svoje ideje. Vjedeu pa je pu-no. Poslušu je radio, televi-žion in brau use časopise (giornale). Naročen je biu na Sočo, kadar je izhajala, potle na «Primorski dnevnik», na Matajur prej in na Novi Matajur potlè. Biu je dobrega sarca in usem je rad pomagu, če je le mogu. Usi so ga imjeli radi, tudi tajšni, ki se njeso strinjali z njegovo politično idejo. Biu je tudi godac in puno smo se preveselih z njim puobje in čeče iz Dolenjega in Gorenjega Barda, iz Platea, Kanalca, Gorenjega in Dolenjega Grmeka pa tudi iz drugih vasi. Nikdar se ni na-veliču (naštufii) raztegovat svoje ramonike in malo pred smarti j o je ukupu celo novo ramoniko. Manjkaš nam, Ernesto. Nikdar te ne bomo pozabili. Po petih mjescih tvoje smarti še zmjeraj živiš u naših dušah, u naših sarcih. Imamo te radi takuo, ku si imeu ti rad use nas. Doric PODBONESEC v Formirana Secion Komunistične Partije Italije (PCI) Pred kratkem je bila ustanovljena u Podbonescu še-cion Komunistične Partije Italije. Komunisti tega še-ciona so napisali apel na use kamuniane Podbonesca, u katerem pravijo, med drugim, da se je ustanovila še-cion u momentu, ko je narbuj potrjebno se spopasti s problemi ekonomske in politične krize u Italiji in jih je potrjeba hitro in pametno rešiti. Komunisti u Podbonescu se bojo tukli za rešit probleme naših ljudi, da ne bojo leči za obnovo Benečije ostali samuo na papirju, da bo predstavljen načrt za razvoj (piano di sviluppo) Gorske skupnosti Nediških dolin, ki mora rešiti problem zaposlitve delavcev (occupazione operaia), problem kmetijstva in mladih. U apelu se še poziva oblasti naj napravijo kaj za rešitev kulture in jezika slovenske skupnosti u nediških dolinah. Prizor iz Predanove komedije «Žganjarji», ki jo je igralo Beneško gledališče na «Dan emigranta» v Čedadu. Na sliki so, od leve proti desni: Mario Bergnach (Siman), Franco Karlič (Jakob), Romano Canalaz (Petar) in Renzo Gariup (Štefan) Na Benečanskih Kulturnih Dnevih Zanimivo predavanje - prof. Bratine iz Trsta Predstavitev v Čedadu knjige «Nazionalismo e neofascismo nella lotta politica al confine orientale 1945-1975. Na sliki del poslušalcev BENEŠKO GLEDALIŠČE IMA TRI LETA Glasbeni tečaj na osnovnih šolah v Spetru R ES I A Un manifesto resiano chiede la consultazione democratica Con un manifesto in resiano ed in lingua italiana il comitato per la Valle di Resia, denuncia il metodo ver-ticistico seguito dalle autorità nella collocazione dei villaggi prefabbricati e delle baracche. Nello stesso tempo il manifesto chiede ai cittadini la difesa del suolo agrario dagli espropri indiscriminati. In resiano il manifesto conclude: «Vogliamo restare e vivere bene a Resia, difendiamo la nostra terra». TAIPANA Un ciclostilato del circolo «Naše vasi» Otroci pred barakami med Bilo in Ravenco v Reziji Con il numero unico del dicembre 1977, il circolo «Naše vasi» di Taipana, prende nuovamente contatto con il pubblico. Hanno collaborato all’interessante fascicolo i redattori Elio Berrà, Gino Berrà e Bruno Noacco con l’apporto di don Luciano Slobbe, che è di Taipana ed è cappellano a S. Pietro al Nati- mmmm- Ancora sulla presenza dei Resiani e degli Sloveni delle Valli del Natisone all’Assemblea dei Cristiani di Udine Rezijanski plakat na zidu v Bili Più volte su queste pagine ci siamo interessati dell’Assemblea dei Cristiani della diocesi di Udine, svoltasi nel giugno dello scorso anno. Abbiamo finora evidenziato soprattutto i contributi dei cristiani, che vivono nell'area linguistica slovena ed abbiamo dato ampio spazio ai loro interventi. Nel numero 23 del nostro giornale è stata pubblicata in parte la mozione dei delegati resiani corredata da nostre annotazioni critiche in quanto il documento ci sembrava contradditorio e ambiguo. Ora siamo lieti di La "Guida delle Prealpi Giulie,, ristampata dal CAI di S. Pietro al Natisone Due eleganti volumi rilegati in cofanetto sono il risultato dell'iniziativa dell’arch. Zorattini e ripresa dal CAI di S. Pietro al Natisone: si tratta della riedizione della «Guida alle Prealpi Giulie» uscita nel 1912 a cura della Società Alpina Friulana, opera alla quale diedero il loro fondamentale contributo gii sloveni Giovanni Trinco e Francesco Musoni, accanto a scrittori friulani. La presentazione dell'opera è stata fatta dal prof. Guido Barbina nel corso di un affollato convegno a Oculis, organizzato dal presidente del CAI di S. Pietro al Natisone dott. Renato Qualizza. Il prof. Barbina ha anche compilato le pagine introduttive dell'opera. Oltre ai responsabili del CAI di S. Pietro e Ci-vidale, erano presenti il sindaco di Cividale, Del Basso, il consigliere regionale Specogna, i consiglieri provinciali Chiabudini e Petricig, numerosi amministratori comunali delle Valli del Natisone. Il prof. Guido Barbina ha ricordato la serietà scientifica dell'opera, che è stata preziosa per far conoscere una realtà sulla quale gravavano grossi pregiudizi, di cui sono segno le relazioni dei prefetti della amministrazione italiana di quel tempo. La «Guida» perciò — ha detto — è un documento d'eccezione per l’analisi della geografia umana oltre che fisica, per l’evidenziazio-ne di realtà etniche che erano difficili da accettare, li lavoro sereno, scrupoloso, obiettivo, la cui lezione è ancora valida, è stato poi messo da parte dal fascismo: il che è prova ulteriore della sua serietà. Barbina ha mostrato come oggi la «Guida» è un dato fondamentale per chi vuole riprendere lo studio di queste vallate perchè «ci porta a piedi per i monti, le strade minori, a scoprire chiesette, luoghi abbandonati e diventa utile oggi per la ricostruzione di questa parte del territorio del Friuli». In apertura il dott. Qualizza ha riferito sull’atti-vità della sezione del CAI di S. Pietro, affermando la sua apertura all'ambiente in ogni sua manifestazione in un dialogo che non pone divisioni alle associazioni culturali, per cui a uomini di diverse culture e diverse lingue si pone il problema della più ampia collaborazione. L'arch. Zorattini ha ringraziato in particolare la Casa Editrice Atesa di Bologna che ha curato la ristampa della «Guida». Contelli — della casa editrice bolognese — si è detto felice per l'inaspettata risonanza dell'opera ristampata. Il prof. Petricig — richiamandosi al contributo scientifico degli sloveni Trinco e Musoni, uno di Tercimon-te e l'altro di Sorzento — ha ricordato la funzione stimolante dei nostri autori sui giovani ce si sono accinti e che si accingono alla riscoperta dei valori culturali ambientali e umani della Comunità. Di qui il benvenuto all'opera del CAI in difesa di questi valori e soprattutto a questa importante iniziativa della riedizione della «Guida». Il dott. Pelizzo, presidente del CAI di Cividale, ha concluso la serie degli interventi. La serata è stata ravvivata dai canti eseguiti con la nota spontaneità e maestria dei «Nediški Puobi» di Cicigolis. Letos veliko pustovanje po Benečiji in Reziji. To priča, da se vrača življenje in veselje v naše vasi. 0 tem bomo pisali prihodnjič. pubblicare un altro documento che ci è pervenuto in redazione nei giorni scorsi, redatto congiuntamente dai delegati della Val Resia e delle Valli del Natisone che può aiutare a comprendere meglio la presenza resiana all’assemblea. Siamo grati a Giovanni Maria Rotta, delegato resiano all'Assemblea, che ci ha fatto pervenire il testo e invitiamo altri ad intervenire sull’argomento per approfondire e chiarire il problema della tutela della nostra provincia. Prendiamo atto che si sta determinando nel nostro Friuli una nuova coscienza che, oltre il resto, sta cogliendo come centrale nel bilancio dei suoi drammi e delle sue prospettive il dato obiettivo di una consapevole dignità etnico-linguistica minoritaria ma viva. Nel quadro di tale maturazione ci sentiamo posti costitutivamente protagonisti, noi che ci siamo sentiti minoranza nella minoranza. Noi come etnia slovena e resiana, ulteriore ricchezza in quella più vasta della realtà friulana, chiediamo una mobilitazione di onesta riflessione e di analisi nel recupero di un passato, nella prospettiva di un accrescimento che ci dia speranza per il futuro. 1 ) Poniamo l’esigenza morale e politica che venga riconosciuta l’esistenza della minoranza delle Valli del Natisone, Val Torre e Valle di Resia, non come gravame mal tollerato, ma come autentica ricchezza del patrimonio collettivo e popolare. Pensiamo che il problema delle minoranze si misuri con la democrazia interna dello Stato e della Regione, impegnandoli in una costan- Umazana rjeka. Po grmovju majejo obešene cunje te revisione dei propri modelli di convivenza e di sviluppo in termini di autentica libertà e coscienza singola e collettiva. Le minoranze devono prendere maggiore coscienza della ricchezza culturale e originalità nella diversità della loro identità. 2) Auspichiamo un superamento delle tensioni generate soprattutto in certe aree (Valli del Natisone e Val del Torre) da: fatti storici, posizione del problema in termini non univoci e non chiari, strumentalizzazioni da parti politiche. 3) Ci poniamo soprattutto in termini di futuro: — con metodo di ricerca; — con atteggiamento creativo; — con attenzione agli attuali equilibri socio-economici. E’ nostra convinzione che non si possa risolvere il problema culturale senza proporre una seria, urgente ed efficace azione che crei posti di lavoro in loco, rifiutando il solo sviluppo dei poli industriali riconosciuti attualmente e proponendo un intelligente decentramento di strutture produttive a livello locale. Chiediamo che venga riconosciuta l’importanza delle minoranze nella cooperazione internazionale e nel superamento della contrapposizione tra i popoli. Chiediamo inoltre l’impegno e la disponibilità della Chiesa friulana a contribuire alla promozione dell’incontro e della comprensione tra i popoli, a cominciare dai gruppi etnici che compongono la Chiesa locale. Chiediamo infine che vengano creati tutti i presupposti indispensabili per l’accesso ai contenuti folcloristi-co - etnico - linguistici per il recupero e la valorizzazione piena del nostro patrimonio nella prospettiva della continuità. Per quanto riguarda la prò mozione culturale affermiamo l’esigenza che la nascente università friulana diventi il luogo in cui tutte le ricchezze del Friuli, inteso nella sua poliedrica essenza etnica, vengano valorizzate diventando elemento propulsore per costituire la base culturale dalla quale prenda l’avvio quella rinascita che è nell’animo di tutto un popolo. I delegati della Val Resia e delle Valli del Natisone sone. Precede il testo una breve presentazione dello statuto del circolo, che è ormai registrato dal notaio a termine di legge. Lo statuto si richiama in modo esplicito alla difesa delle «tradizioni ed il folklore del comune di Taipana, particolarmente propaga la conoscenza dei problemi culturali e mette in evidenza la importanza che assume, per la conservazione della identità; l’uso del dialetto locale sloveno». Parecchie pagine sono dedicate ai problemi del terremoto, il che è ovvio trattandosi di un comune disastrato dagli eventi del 1976, ed ai problemi che ne sono derivati. Il taglio degli articoli è polemico e satirico, tende a suscitare reazioni immediate da parte del lettore, poiché i redattori denunciano situazioni reali e difficili, scoprendo — ove si dia il caso — l’inadeguatezza degli amministratori e dei funzionari locali. Vi sono alcune pagine dedicate alla storia della parrocchia di Taipana, con l’elenco dei cappellani con nota della loro provenienza. Interessante l’intercalare delle canzoni popolari, serie e scherzose, tipiche dei paesi di Taipana, in lingua slovena, tratte dal libro di Merku sulle tradizioni popolari degli sloveni. Più che ad una funzione strettamente informativa, «Naše vasi» — è il titolo del fascicolo — assolve ad una funzione di risveglio politico-partecipativo dei giovani di Taipana e della Valle del Cornappo (Karnahta). CONFERENZA PROVINCIALE SULLE MINORA NZE ’ LUOGO A UDINE IL V E IL 2 APRILE LEGGERETE Gl PIÙ’ NEL PROSSIMO RUMERÒ S. LEONARDO Il sindaco Osgnach ha ricevuto i rappresentanti dei circoli culturali sloveni della Benečija Fra i circoli culturali della Benečija ed il comune di S. Leonardo vi è una notevole possibilità di collaborazione, che oggi è unita alla buona volontà — la quale è reciproca e sincera — di portare anche nell’ambito delle Valli di S. Leonardo la espressione più elevata ed autentica della cultura locale e di quella slovena in generale. Questo, in sinstesi, il risultato morale dell’incontro disposto dal sindaco di S. Leonardo, dott. Renato Osgnach, con una delegazione delle associazioni della Benečija. L’incontro ha avuto luogo nella sede comunale con la partecipazione, oltre che del sindaco, del consigliere comunale di minoranza prof. Beppino Crise-tig, del prof. Guglielmo Cerno, del sig. Ado Cont (per l’unione emigranti), del prof. Paolo Petricig (consigliere provinciale) e del ragioniere Aldo Clodig (direttore del Beneško Gledališče - Teatro della Benečija). Nel corso della riunione si è particolarmente discusso dell’uso della sala comunale per 1’ organizzazione di manifestazioni culturali, problema sul quale il sindaco Osgnach ha espresso la più ampia disponibilità. La importanza della collaborazione così iniziata è stata sottolineata da tutti i presenti, poiché essa pone le basi di una più serena e costruttiva convivenza delle associazioni nelle Valli del Natisone. Scuola media: elezione unitaria degli organi scolastici Anche alla scuola media di S. Leonardo le recenti elezioni scolastiche hanno portato ad una votazione unitaria per il consiglio di Istituto. A presidente è stato eletto Aldo Sittaro, mentre la giunta esecutiva risulterà così composta: presidente di diritto la preside prof. Caterina Crucil e Beppino Gujon per il personale non insegnante. Per i genitori sono stati eletti Graziano To-masetig e Giuseppe Petricig, per gli insegnanti il prof. Beppino Cri-setig. L’elezione unitaria favorirà certamente il processo di democratizzazione della scuola media di S Leonardo, processo al quale sono interessati — oltre agli organi scolastici e direttivi — gli stessi amministratori dei quattro comuni dai quali confluiscono I ragazzi delle medie: Drenchia, Stregna, Grimac-co e S. Leonardo. LA VALLE DEL TORRE: UNO SFORZO CREATIVO PER LA RINASCITA L’emarginazione sociale ed uno sviluppo distorto, emarginante, realizzato prima del terremoto, fu presentato come iniziativa compiuta, una liturgia nel riscatto della montagna; ma nonostante ciò quelle iniziative politiche ed economiche finalizzate al salvamento delle zone montane hanno fatto della Valle del Torre una terra endemica di emigrazione, di degrado socio-economico, di negata umanità e di decomposizione di preziose energie locali. Anche l'elemento etnico, che secondo i dettami costituzionali doveva essere motivo di orgoglio, matrice di proiezione europea, forza democratica di liberazione e di sviluppo della persona umana, fu utilizzato per ampliare la margina-lizzazione piuttosto che la lievitazione culturale. Con il terremoto la preesistente tendenza di acculturazione devitalizzante, prodotta per lesionare la autostima degli abitanti, considerati sullo sviluppo dell'umanità oggetti passivi, non è per niente cessata. Si corre il pericolo di veder espropriata l'identità linguistica e culturale della valle nel più com- pleto disinteresse delle pubbliche istituzioni che mantengono una di-scriminante e una didattica isolante della comunità. Eppure si tratta di salvaguardare l'unità sociale e le prospettive di vita e di lavoro di questa gente che ha subito, nel corso della sua storia tormentata, durissime prove e rischia di disperdersi facendo scomparire con sè una caratteristica di lingua e di cultura slovena. Si tratta di valori umani e di diritti elementari deH’uomo che vanno rilanciati nell'opera di promozione culturale e di vera democrazia. Quando si intende dar vita ad una società liberamente comunicante che vuole fondare sulla consapevolezza e sulla tutela della persona umana, la cultura deve estendere il patrimonio delle conoscenze peculiari e la valorizzazione delle risorse offerte dalla popolazione ai fini pubblici. Pertanto le risorse umane della popolazione di parlata slovena della Val Torre, oltre ad essere un supporto educativo, potranno legare ancor più rigorosamente al proprio territorio, potranno riacquistare la possibilità di aiutare e rice- SAVOGNA - M. MATAJUR Prima edizione dei giochi invernali della gioventù Domenica 22 gennaio si è il rifugio «Senatore Pelizzo», svolta sul Monte Matajur la prima edizione dei giochi invernali della gioventù, per gli alunni delle scuole elementari e medie dei comuni di S. Pietro al Natisone e di S. Leonardo, organizzata dallo «Sci club Monte Matajur» di S. Pietro ai Natisone e dal prof. Leandro Co-staperaria della scuola media di S. Pietro al Nat. La manifestazione è consistita in una prova di slalom gigante maschile e femminile su un tracciato, preprara-to dal Sig. Manlio Dorbolò; presidente dello «Sci club Monte Matajur», della lunghezza di rnt. 900 e con 30 porte. Per la scuola elementare di S. Pietro si sono classificati: 1 ) Specogna Andrea, 2 ) Vo-grig Giorgio, 3) Vogrig Dolores, prima classificata delle femmine. Per la scuola media di S. Pietro al Nat.: 1) Specogna Daniele, 2) Domeniš Giuseppe, 3 ) Gubana Paolo. Femmine: 1 ) Oriecuia Carla, 2) Fruk Virginia. Per la media di S. Leonardo: 1) Clodig Marco. Ha assistito alle premiazioni, svoltesi subito dopo la gara sul piazzale antistante il sindaco di Savogna, sig. Zuanella, che ha ricordato in un breve discorso l’importanza dello sport nella formazione dei giovani. Vi è da lamentare la mancanza di collaborazione della società «Sciovie del Matajur», soprattutto considerando il recente contributo ad essa devoluto dalla Comunità Montana delle Valli del Natisone. Giancarlo Strazzolini vere cultura, favorire la forza della ricerca, potranno spronare progetti originali che non sorgerebbero atrofizzati o soltanto registrati per decisioni altrui. Ma nella valle, che copre il comune di tusevera, si è voluto ad ogni costo stabilire una ineluttabile normalizzazione anche nel lacerato tessuto sociale causato dal terremoto per non spostare l'asse delle decisioni da poche o singole persone alla comunità locale. Si è negato un rapporto nuovo con tutti gli uomini di buona volontà per non ripromettersi di contribuire ad un allargamento della partecipazione democratica. Da qui si va generando un distacco negativo, una sifiducia e una contrapposizione, perchè la gente non vuole più subire passivamente, perchè con la voce del terremoto cerca una aggregazione sociale e vuole da se organizzare la democrazia per l'importanza che attribuisce alla fatica di lavorare per l'affermazione dei propri diritti. E' quindi ultima occasione quella di scendere da un verticismo totalizzante alla partecipazione, dalla prospettiva egemonica all’ideale di servizio, dall’orgoglio delle certezze allo stato di ricerca, al dialogo, alla collaborazione con tutti i cittadini impegnati. La funzione del consiglio comunale non deve essere quella di registrazione notarile, ma la ricerca del consenso e della partecipazione dell'intera popolazione alla determinazione delie scelte vitali per la rinascita della valle. Bisogna quindi introdurre la capacità dì discutere per superare la dicrasia tra la volontà manifestata e l’attuazione pratica del processo di sviluppo. Bisogna far si che il fenomeno dell'esodo e dell’abbandono del territorio da parte dei giovani sia arginato ritessendo la maglia di una economia decentrata. Solamente sviluppando il proprio potenziale sociale, economico, culturale si potrà creare una comunità viva e di espansione futura rendendo produttivo e moltiplicatore ogni contributo esterno. E' quindi indispensabile individuare sul territorio «una strategia di funzioni» per il recupero della vitalità ad ogni paese della valle e il rifacimento del patrimonio tramandatoci. G. C. In questi giorni, inizia l'attività nel settore deile costruzioni la Cooperativa EDILCOOP FRIULI, costituita recentemente fra gli emigrati friulani in Svizzera. Il sorgere di questa Cooperativa è un avvenimento del tutto nuovo, perchè è la prima volta che lavoratori emigrati individualmente decidono, all'estero, di associarsi per poter rientrare avendo a propria disposizione l'organizzazione di una Cooperativa di Produzione e Lavoro. EDILCOOP FRIULI, conta attualmente già 44 soci lavoratori, rego larmente associati, mentre un'altra S. PIETRO AL NATISONE In Pretura la vicenda degli scioperi e licenziamenti presso la ditta «Dorbolò» Un epigono degli scioperi svoltisi nei mesi di ottobre e novembre presso la ditta E. Dorbolò e F.lli di S. Pietro al Natisone, è stato discusso il 12-1-78 in Pretura a Cividale. Ricorrenti due la- voratrici: Sittaro Mirella ed Birtig Irene che avevano impugnato con il patrocinio dello avv. Giovanni Battocletti, il licenziamento loro intimato dalla Ditta, assumendo che era avvenuto per rappresa- SAN LEONARDO NUOVO DIRETTIVO DEL CORO Importante iniziativa degli emigranti in Svizzera = COSTITUITA LA COOPERATI "EDILCOOP Domenica 22 gennaio scorso si è riunito in Assemblea il coro di San Leonardo per il rinnovo annuale delle cariche sociali. Il Presidente uscente, dottor Augusto Osgnach, che ha retto il sodalizio dalla sua nascita, per motivi familiari, ha chiesto ai presenti l’esonero da tale incarico. Dopo la relazione sull’attività svolta nel corso del 1977 e la lettura del bilancio consuntivo si è proceduto al rinnovo del consiglio Direttivo; Vogrig Daniele Vice Presidente; Sta-nig Franca e Zanini Luisa segretarie; Camillo Vogrig, Sergio Pecile e Droli Marino sono i nuovi revisori dei conti; membri del Consiglio direttivo sono: Qualizza Gino e Anna Visin. Il parroco don Adolfo Dorbolò e Augusto Osgnach sono membri del Consiglio, ma con funzioni consultive. La riunione si è conclusa con lo studio sull’attività da svolgere nel corrente anno 1978. ventina di friulani hanno preannunciato la loro adesione alla cooperativa. Sotto il profilo professionale, il corpo sociale dell'Edilcoop Friuli, è composto da lavoratori carpentieri, muratori, installatori di sanitari ed elettrici, piastrellisti, pittori, gessini, tecnici dell'edilizia, garantendo così la possibilità di prestazioni di alto livello tecnico produttivo. Il lavoro costitutivo della cooperativa ha avuto inizio nel maggio 1977 a Berna, per l'iniziativa del gruppo promotore e la costituzione ufficiale dell'organismo è avvenuta il 4 giugno ad Udine. Durante l'estate e l'autunno sono proseguiti i contatti fra i soci. In questi giorni la prima squadra si trova già in Friuli, per iniziare il lavoro nel cantiere della Cooperazione di Produzione e Lavoro di Aquileia. Il programma produttivo della cooperativa, prevede rientri scaglionati durante l'intero anno, in base all’organizzazione dei vari cantieri. L'Edilcoop Friuli, con l'adesione alla Lega delle Cooperative, ha costruito una serie di relazioni con altri organismi e Consorzi nello spirito della collaborazione del Movimento Cooperativo. L'assemblea della Cooperativa ha eletto membri del Consiglio di Amministrazione gli amici D'Orlando Giovanni (Presidente), Concina Albino (Vicepresidente), Paganello Umberto, Fabris Ferruccio e Can-doni Luciano Consiglieri, ed ha stabilito la propria sede in Via Barto-lini, n. 6 a Udine. Tipičen motiv iz naše vasi (Ošnje) S. PIETRO AL NATISONE Discusso il documento della D.C. sugli Sloveni E’ stato discusso al Tiglio (Lipa) da parte di un comitato ristretto di dirigenti della DC, il documento elaborato dalla apposita commissione provinciale della Democrazia Cristiana di Udine La discussione è stata un momento preparatorio per la definitiva approvazione del documento, che ha suscitato commenti positivi da parte dei commentatori democristiani. glia antisindacale. La causa discussa con il rito del lavoro era particolarmente interessante anche perchè si trattava di decidere se la tutela dello Statuto dei lavoratori o della legge 15-7-66 n. 604 sulla giusta causa dei licenziamenti andasse applicata ad Aziende con meno di 15 dipendenti. Il Pretore di Udine, Dr. Giorgio Cabrini, inviato per detta decisione, ha accolto il ricorso della lavoratrice Birtig Irene dichiarando l’illegittimità del licenziamento e condanando la Ditta al pagamento di alcune mensilità, + rivalutazione, interessi e spese. Ha invece convalidato il licenziamento dell’altra ricorrente Mirella Sittaro, compensando le spese. Si attende ora il deposito della sentenza per conoscere la motivazione che è particolarmente importante anche in relazione ad un altro ricorso ora in pendenza, presentato da un’altra lavoratrice. s. LEONARDO Elezione unitaria degli organi del circolo didattico Il consiglio di circolo didattico di S. Leonardo, che comprende i comuni di S. Leonardo, Stregna, Dren-chia e Grimacco ha eletto i suoi organi direttivi. Alla votazione, che è stata unitaria ed unanime, si sono avuti i risultati che qui riportiamo: presidente l’avv. Missio Giuseppe e vicepresidente la maestra Marcellina Qualizza di Scrutto, la giunta sarà invece costituita, oltre che dal direttore didattico, dal ragioniere Aldo Clodig di Stregna, che è presidente del Circolo culturale Rečan e direttore del Beneško Gledališče (teatro della Slavia Italiana) ed il sig. Romeo Clodig. Da parte degli insegnanti è stato designato nella giunta il maestro Renato Si-maz (vice sindaco di S. Leonardo), mentre fungerà da segretaria la masetra Miranda Terlicher. Si attende intanto che gli enti locali e la provincia eleggano i loro propri rappresentanti nel distretto. Mladinskih iger na Matajurju se je udeležil tudi župan Peter Zuanella, ki je pozdravil vse nastopajoče Lusevera. Il gruppo di case nuove donate dalla R.S. della Slovenia rappresenta l’unica cosa stabile costruì' ta dopo il terremoto Zadnje tri pesmi iz Sejma Beneške piesmi na Ljesah Objavljamo sedaj zadnje tri pesmi, ki so bile zapete prvi krat na Sejmu beneške piesmi na Ljesah preteklega 18. decembra. Pesmi so: Žalostno srce. Besede in muziko je napravil Anton Zdraulig iz Seuca. Zapel jo je ženski pevski zbor «Rečan». Na lučica sve- ŽALOSTNO SRCE besede in muzika: Antonio Sdraulig Zapoj, zapoj mi tičica glasno, zapoj mi pesem žalostno, da bo v srce mi segala, bo v srce mi segala. Parjetno se prilegala, po travniku sprehajam se, prelepe trgam rožice, te rožice diše lepo, a za me duha nimajo, a za me duha nimajo. Zakaj pa ne, zakaj pa ne, moj fantič je zapustil me, zdaj se jočem, žalostim an vse nači jaz ne zaspim, to za me je prav res težko, ker fanta zclaj nazaj ne bo. ŽALOSTNE ZELENE PERJA besede in muzika: Francesco Bergnach (Checco) Bieš deleč ljubezna novica bieš deleč in hodi do nje. Previe poti je med nama bieš deleč in govori za me. Reci ji, da ist tle puno tarpin reci ji, da ne morem živiet [takuo, de čakam saldu tist lepi dan, da se uarne nazaj do mene. Zmislim se na sladki in [sončni dan perja zelene in trava še \mlada eno lepo cierkvico in tuča na korcè ko lepo sem spau. Uarnise ljubezna novica, uarnise, povjejmi od nje, povjejmi, use tiste, ki ist se upam čut, povjejmi, de se bomo videli an dan. NA LUČICA SVETI besede: Aldo Clodig muzika: Franco Cernotta Na lučica sveti, par nji dekle sedi, na mačka ji prede nje miešane sanje. Je ku narljeuša roža, ki v trati tan stoji, če jo lepuo pogledaš, se oku nje use zgubi. Oj luna, luna ti, k’ nas gledaš brez skarbi, povej, da na duša tle none tarpi. Parbližan se h oknu’... rad bi do nje stopnu, pa u piču tam sedi nje mat in varje hči. Se tresem leu però, kar vietar mramuli, če ga lepuo pogledaš, pari, da odleti. U nebu so zvezde, k' se mižejo smehe, muči jo že duhuor, ki truden čaka zuar. Kjek novega, de b’bluo, usi čakajo teškuo pa use puode napri, ku puno druži h noči. ti. Besede je napisal Aldo Clodig, muziko pa Franco Cernotta, ki jo je tudi zapel. Žalostne zelene perja. Besede in muziko je napisal Francesco Bergnach (Checco), zapela sta jo Anna in Checco. Vse pesmi so peli ob spremljavi pridnega orkestra S.S.S. in Checca. MATAJUR Parve zimske mladinske igre Fridna Bruna Strazzolini je napovedovala tudi letos program na «Dan emigranta» v Čedadu. Pravijo, da jo je prijela dobra volja in je tudi ona napisala komedijo, ki jo bomo kmalu gledali S. LEONARDO Sui problemi comunali riunione organizzata dal PSI Per iniziativa del segretario del PSI, Sergio Pecile, di S. Leonardo si è realizzato un incontro per l’esame della situazione comunale. All’incontro hanno partecipato rappresentanti dei partiti di sinistra che hanno convenuto di intensificare in futuro analoghi incontri per una più incisiva azione amministrativa nei confronti della giunta comunale. Il consigliere di minoranza, prof. Beppino Crisetig, ha assicurato la sua più ampia disponibilità nel quadro di una collaborazione fra il PCI ed il PSI. Mladinske igre (giochi della gioventù) na Matajurju. Na sliki vidimo Dolores Vogrig, ko prijema zasluženo zlato medaljo Assemblea del Centro Studi «Nediža» Relaziono del prof. Petricig A fine d’anno, lo scorso 28 dicembre, ha avuto luogo a S. Pietro al Na-tisone, presso la sede del circolo, l’assemblea del Centro Studi Nediza. Ai convenuti il prof. Paolo Petricig ba illustrato l’attività svolta nei cinque anni di vita del Centro Studi, attività che si è gradualmente orientata alle iniziative per insegnanti e ragazzi. Hueste sono diventate ormai una tradizione e sono diffuse in tutto il territorio della Slavia: il concorso Moja Vas, i soggiorni culturali Mlada Brieza, cui è seguita la scorsa estate la «fase» marina «Barcica moja», la scuola di musica, il carnevale dei ragazzi, ecc. Importanti aspetti del lavoro del Nediza sono i Benecanski Kulturni Dnevi, vera e propria università popolare, e le pubblicazioni che si intensificheranno in occasione della preparazione della Conferenza della Provincia sui gruppi etnico-linguistici. Il Nediza ha anche collaborato con le- varie associazioni slovene per la realizzazione di iniziative per la tutela degli sloveni: in particolare si proti'intensa attività con lo SLORI di Cividale e Trieste e con le associazioni più «decentrate» delle Valli del Torre e Resia. Nel corso dell’assemblea sono state apportate alcune integrazioni dello statuto, alla presenza di un notaio. La relazione del quinquennio verrà diffusa al pubblico e indicazioni di programma saranno discusse in una prossima assemblea. N nedeljo 22. januarja je bla na Matajurju parva edikcija zimskih iger za otroke elementarnih in srednjih šuol iz špetra in Sv. Lenarta. Te športne igre za otroke je organiziru «Sci Club Monte Matajur» iz špetra. Otroci so se pomjerili u velikem slalomu za puobčje in čičice, na razdaliji 900 metru, s tridesetimi urati. Za elementarno šuolo u špetru so se takole klasificirali za puobčje: 1) Speeogna Daniele, 2) Vogrig Giorgio. Za čičice: Vogrig Dolores. Za srednjo šuolo u špetru za puobčje: 1) Speeogna Daniele, 2) Domeniš Giuseppe, 3) Gubana Paolo. Za čičice: 1 ) Oriecuia Carla, 2) Fruk Virginia. Za srednjo šuolo u Sv. Lenartu: 1) Clodig Marco. Vogrig Giorgio, Vogrig Dolores in Clodig Marco so sinovi naših emigrantov, ki so se iz Švice pred kratkem varnili damu. Je za povjedat, da je Clodig Marco zlo do-bar tudi u drugih športnih disciplinah, že lansko ljeto (imeu je 11 ljet) je skoču u višino 118 cm u Palmanovi in se plasiru na trečje mje-sto svoje kategorije za deželo Furlanijo - Julijsko krajino. PISE P ET AR MATAJURAC Kduor te starih ne posluša, dobrega ne pokuša Un’altra vittoria delle donne in Svizzera V V Se ena zmaga žensk v Svici Il tribunale federale svizzero ha dato ragione ad una impiegata statale la quale a-veva reclamato perchè riceveva un salario inferiore a quello dei suoi colleghi di lavoro a pari mansione, e questo soltanto perchè donna. Il tribunale federale ha stabilito così, almeno per quanto riguarda il trattamento della donna neH'amministrazione pubblica, la piena parità di trattamento salariale tra donna e uomo. Un altro passo avanti sulla via del superamento di gravi discriminazioni che da sem- pre pesano sulla donna che lavora. * * * švicarsko zvezno sodišče je dalo prav neki državni uradnici, ki se je pritožila, ker je prejemala nižjo plačo kot njeni kolegi za enako delo in to samo zaradi tega, ker je ženska. Zvezno sodišče je določilo, vsaj kar zadeva plačo žensk v javni upravi, enakost z moškim. Torej še en korak naprej proti diskriminacij, ki jih je treba premagati in ki vedno obtežujejo ženo, ki dela. Benečanski Kulturni Dnevi 3. lekcija: 17. februarja 1978 dr. Pavle Merku direktor slovenskih programov na Radioteleviziji v Trstu Sodobna vloga sporočene govorice Enkrat je živeu u naši da-žel takuo bogat mož, ki ni še sam vjedeu za use, kar je biu gospodar. Biu je gospodar puno sveta, imeu je puno žvine, hlapcu, ki so mu djelal, puno denarja in zlata. Tale bogataž je imeu samuo adnega sina, ki ni biu takuo skarban kot očja. Njega velika skarb je bla samuo, ka-kuo živjet brez djela in lum-pat s parjatelji. Imenovan se je Že/. Tata ga je zmjeraj učiu an kregu: «Primi se za djelo, genji lumpat, jest sem že star in ne morem vič. Kadar umarjem, ostane tebe usa tale velika bogatija in če se boš obnašu takuo ku do sada, boš preča zalumpu, zapravit use, kar sem u du-gem življenju težkuo s pravu kupe. Sada imaš puno parja-telju, ma njeso pravi parjatelji. Hodijo za tabo, ker vedo, da si bogat, kadar jih boš ti imeu potrjebo, te ne bo obedan pogledu. Usi ti obarnejo harbat.» Sin ni poslušu očeta. Usak dan je buj lumpu in nič djelu. Paršu je dan, ko je te stari huduo zboleu in obležu na pastjeji. Poklicu je sina in mu dejau: «Use moje učilo ti ni nič pomagalo. Kmalu te pustim in zapustim ti tudi veliko premoženje. Parjate-Iju boš imeu puno, dokjer boš bogat. Potle te usi zapu-ste in ker ne znaš djelat, boš tarpeu lakot in za lakotjo boš tudi umaru. Tuo bi biu velik špot zame u grobu, ko sem se tarkaj trudiu za tuoi e premoženje. Zatuo sem ti napravu na šolarju gauge. Kadar ne boš mogu vič ne naprej ne nazaj, objesi se!» Oče mu je še natanko po-vjedu, kuo funkcionirajo gauge (vislice). Potle je za-tis nu oči in umaru. Sin mu je napravu velik pogreb, potem je začeu hodit po njega stari poti, u stare kompanije. Njega tata je biu šele gorak pod zemljo, ko je napravu u hiši veliko pojedino (banket). Sledili so banket za banketom in usi parjatelji so ga hvalili: «Živio naš že/, bravo naš Že//» in takuo naprej. šlo je mimo no malo cajta in denar je začeu smankuvat. Že/ je začeu prodajat žvino, potle pa njivo za njivo, senožet za senožetjo, host za hostjo. Biu se je tudi huduo zadužu. Dužniki so mu pobral use in še konje s koleselj (calesse) ured. Ostala mu je samuo hiša. Potle je začeu hodit od parjatelja do parja-telja, a obedan ga ni poznu. Usi so mu harbat obračjal, zaklepali hiše, da ne pride notar. Obedan mu ni teu pomagat. Takrat se je zmislu na očetovo prerokovanje. «Oh, kakuo je imeu ražon tata! Če bi ga biu manjku poslušu!» je pomislu. Začeu je tarpjet lakot in ko ni jedu po treh dneh, mu ni ostalo drugega, kot da napravi, kar mu je jau oče na smartni pastjeji. šu je po štengah na solar, se parbližu gaugam in izpod tramu pouljeku varco. Use je bino parpravjeno. Stopnu je na stolič, luožu varco za vrat in cabnu stolič. Kaj se je potle zgodilo? Padu je na tla in varca je potegnila izpod poda vrata, za njimi pa se je usulo veliko veliko število zlatih kovancev, ki so Žeja pokrili. Odparu je oči in ni vjervu svojim očem, kar je videu. Razjoku se je ku otrok. Njega tata, čeglih je biu u grobu, ga je rješu. Kakuo velika je jubezan očeta do sina! On skarbi zate, da boš dobro živeu tudi po njega smarti. Tudi po njega smarti lahko zastopiš njega učilo. žefa je pobran in skranu zlati denar. Potle je šu u mjesto in kupu narbuj lepe konje, ki so bli u deželi, kupu je tudi narljeuša koleslja m . (calesse). Pokupu je spet use njive, senožeta in hosti. Nakupu je še vič žvine, kot jo je imeu prej. Potle je spet ušafu nazaj svoje stare hlapce, kuharje in druge služabnike u hišo. Kuharjam, hlapcam an služabnikam je ukazu, naj napravijo tajšan banket, da ga ni bluo še tajšnega. Potle je šu do starih par jat el ju in jih povabu na večerjo. Kadar so ga videli lepuo oblječenega, z Ijepimi konji in Ijepim kolesljem, so mu usi začeli odperjati urata in se troštali, da bo začela spet z njim stara muzika. Usi so mu obljubili, da pridejo na večerjo in rjes jih je paršlo tarkaj, da še nikdar toliko. Pili so in jedli. Nič ni manjkalo. Začelo se je spet hvaljenje: «Živjo Žefa, bravo Žefa!» Kajšan mu je celuo jau, naj ne zamjer, če mu ni pomagu u stiskah. Tuo je Žefa huduo razjezilo. Ustu je gor in začeu govorit: «Prasci, požeruhi, nagudniki, sklicu sem vas na zadnjo večerjo. Po zadnji večerji, ki jo je sklicu Kristus, je biu njega konac. Po teli zadnji večerji pa ne bo mojga konca, pač pa začetak mojega novega življenja. Če sem spregledu, se muoram zahvalit mojemu rajnkemu očetu, ma njeki konac bo tudi po teli večerji: konac našega parjateljstva, ki ga nikdar ni bluo, konac vašega pože-ruštva na moj račun. Prasci, muzike je konc!» Mignu je hlapcem in služabnikom, da so napravli, kakor so se bli prej dogovorili: u par minutah so zmetali po oknih in uratih iz hiše use požeruhe, nagudnike, lažnive parjatelje. Od tistega dne je že/ parjeu za djelo, lepuo ko-mandiru in usak dan in usako nuoč častiu učilo, mo-druost in dobrosrčnost svojega rajnkega očeta. Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH Dreka počasi umira Demografsko gibanje u Ijetu 1977 Š P E T E R Lansko ljeto (1977) smo im j eli u našem komunu naslednjo demografsko gibanje: Umarli so: Trinco Maria — Podpot-njakova iz Dolenje Dreke; Prapotnich Maria — škejco-va iz Ocnega Barda; Toma-setig Luigia - Martinova iz Debenjega; Tomasetig Giovanni - Mohorou iz Debenjega; Trinco Giovanni - Sim-cov iz Trinka; Zuodar Eugenio - Vacjou iz Brjega; Gus Antonio - Vogrinou iz Debenjega; Piccolo Giovanni - komunski sekretar; Crainich Tranquillo - Ivanov iz Cuo-darna; Floreancig Damiano - Blažov iz Obrank; Gher-biz, Antonio - Mežnarjov iz Zavarta. Umarli po svetu: Sauli Eligio - Lukežov iz Krasa; Bordon Romilda (Vilma) - Starnadova iz Obrank; Dreseig Marianna; Tomasetig Giuseppe iz Debenjega. Rodili so se: Sauli Francesca - Lukeže-va iz Krasa; Tosolini Margherita - Namedertih iz Ocnega Barda; Prapotnich Ele-na - Pisinova iz Trinka. So se poročili: Jurman Maria - Pinkaco-va iz Rucchina in Fabris Bruno iz Casarse; Trinco Laura - Štoruova iz Gorenje Dreke in Marseu Franco iz Marsina; Tomasetig Graziella - šteficiova iz Debenjega in Qualizza Michele iz Srednjega - Zufferli Sergio (šin-dak) - Masenkov iz Dolenje TRINKO U Belgiji je umaru Gildo Trinco Iz Belgije prihajajo previe pogostu žalostne novice u naše doline. Sada je paršla žalostna novica u vas Trin-ko. Gor je umaru Gildo Trinco-Simcov po domače, star 57 ljet. Rajnik Gildo je padu na vertu. Pri padcu si je zlomu stegno in dobiu še druge telesne poškodbe. U špitalu so mu napravli operacijo in od začetka je zgledalo, da bo šlo use dobro. Potle so nastale komplikacije, ki so ga spravle še mladega na drugi svjet. Mož je napravil inč ljet u rudnikih (min-erah) in je zaslužu penzion kot invalid. Novica o njega prerani smarti je globoko odjeknila po usjeh dreških vaseh in med drugimi ljudmi, kjer so ga poznali, posebno zatuo, ker smo ga usi videli u preteklem mjescu decembru vsega srečnega in veselega doma. Paršu je biu damu na-puošto, da bi se srečju s ku-njadam Carinam Zajcam iz Trinka, ki je biu paršu pogledat rojstni kraj po 27. lje-tih iz Argentine. Zeljela sta se videt in videla sta se zad- Dreke in Zufferli Loretta -Mušeljova iz Gorenje Dreke; Simonelig Egidio - Jamarjev iz Krasa in Foschia Diana iz Ragogne; Namor Liviana Zahišnikova iz Podbarloga in Domeniš Maurizio iz Ažle; Trinco Giuseppe - Klemen-cov iz Trinca in Pursiaineu Eila iz Finlandije. Jih je emigriralo (odšlo iz našega komuna) 29 - Jih je imigriralo (so paršli u naš komun) 16. Na dan 31. decembra 1976. je šteu komun 483 ljudi, na dan 31. decembra 1977 pa 458 - tuo se pravi 25 manj kot u Ijetu 1976. Lansko ljeto njesmo napisali demografskega gibanja za dreški komun. Ga napišemo zdaj na kratko. Na dan 1. januarja 1976 je šteu dreški komun 505 ljudi, 252 moških in 253 žensk. Rodili: so se 4 otroci, umarlo je 10 ljudi, paršlo u komun 14, odšlo iz komuna 30 ljudi. Takuo imamo u zadnjih dvjeh ljetih spet 47 ljudi manj u dreškem komunu. Takuo Dreka počasi umira (a ne preveč počasi, če smo u tem komunu zgubili u zadnjih 26 ljetih 934 ljudi, kar je več kot dve tretjini. U Ijetu 1951, je šteu komun 1392 ljudi, 707 moških in 685 žensk. Tisti, ki bo brau tele varstice, muora vjedet, da je bluo že puno ljudi emigriralo od 1946, do 1951. Ijeta. Lahko računamo, da je Dreka zgubila od zadnje uejske do donas več kot taužent ljudi. Kaj bi bluo potrjeba napravit za rešitev tistega, kar je ostalo od dreškega in od drugih naših komunov bomo pisali drugikrat. njikrat. Carino se je varnu u Argentino, Gildo pa u Belgijo, kjer ga je čakala smart. U zadnji številki Novega Matajurja, na strani «Emigrant», smo objavili sliko, ko so nas obiskali u Čedadu. Rajnik Gildo je biu član (membro) od direktiva Sekcije Zveze slovenskih emigrantov v Seraingu, kjer so ga tudi podkopali u pandje-jak 30. januarja. Kakuo je biu od usjeh spoštovan in parjubjen, je pokazu njega veliki pogreb. Zveza beneških emigrantov in Novi Matajur izražajo družini in žlahti globoko sožalje (condoglianze). PRAPOTNO PODROB Rodila se je Michela Paris U pandejak 23. januarja se je rodila u čedajskem špitalu Michela Paris. Oče je Roberto, mama pa Valentina Qualizza iz Srednjega. Je njih parva rojenka. Želimo ji puno zdravja in sreče u življenju. PODAR NAD KOSTO Umarla je partizanska mati, mati emigrantov U torak 17. januarja je umarla na domu od sina Giovannina u Čedadu Cuco-vaz Maria, uduova Birtig. Stara je bla 82 ljet. Ranjka Maria je bla mati petih sinov, od teh so bli trije partizani u cajtu uejske. Po uejski ni bluo doma kruha za nje. Štiri so muorli iti po svjetu. Dva sta tudi umarla, adan u Belgiji, ko je imeu samuo 30 ljet. Zapustu je mlado ženo in otroka, drugi je umaru u Kanadi, ko je imeu 40 ljet. LIPA Govorili so o dokumentu DC o Slovencih Pred kratkem so se zbrali par Lipi voditelji DC iz naših dolin in so diskutirali o dokumentu, ki ga je par-pravla posebna provincialna komišion (od DC) o pravicah Slovencev, ki živijo u videmski provinci. Večina voditeljev demo-kristijanske stranke (dirigenti DC) je pozitivno sparjela dokument. Trošta-mo se, da bo kmalu publiciran in da bomo vjedeli, kaj je u njem zapisano. Pravijo, da je dokument dobar korak naprej do priznanja naših pravic. Upamo, da bo takuo. Kaj se je zgodilo u Petjagu? Dva dni pred Božičem sta se parpejala s svojim avtom u Petjag dva jugoslovanska državljana. Bla sta opita in vozila prehitro. Pred oštarijo sta zaletjela v ustavjen auto, katerega je gospodar Sergio Chiacig iz Perovce. Ker se njeso mogli pogovorit o škodi, je Chiacig poklicu karabinierje iz Čedada. Karabinierji so napravli šoferju jugoslovanskega avtomobila dva kontravenciona: — za prehitro vozenje in za polizane gume. Karabinierji so napravli njih dužnost. Usak človek muora spoštovat leče, ki jih ima dežela in tuo velja tudi za ljudi, ki pridejo iz druge dežele. Do tle smo usi dakordo. Njesmo pa dakordo s tistim ka- Zapustu je ženo in dva otroka. Puno je tarpjela, buoga mati, da je zredila u mize-rji svoje otroke. Potle pa je nje sarce še buj tarpjelo, ku je videla, da sta nje dva mlada sina šla pred njo na drugi svjet. Bla je pridna, poštena in zavedna Slovenka. Naročena je bla na naš Novi Matajur in ga rada brala. Puno ljudi jo je spremljalo k zadnjemu počitku u Gorenjem Barnasu u četartak 19. januarja. Ohranili jo bomo u lje-pem spominu, družini in žlahti pa naj gre naše globoko sožalje (condoglianze). rabinirjem, ki naj bi biu — po pripovedovanjem prič — žalu jugoslovanske državljane. če je rjes, kar pravijo priče, so se reči takole ga-jale: Kadar mu je teu jugoslo-van plač j at multo z dinarji, naj bi mu karabinierj jau: «Nečjem tvojega umazanega denarja!». In potem še dodau: «Po kaj prihajate dol? Al si umijete noge, prej ko pridete u Italijo? Tle ti ne more priti na pomuoč tvoj kužin Tito». Jugoslovana so odpeljali u kasarno u Čedad in jih zatožili sodišču za pijanost in rezistenco. Spustili so jih drugi dan, ko jih je zaslišu čedajski pretor. Če je rjes, kar pravijo tisti, ki so čuli in videli, je tuole adna žalostna rječ. Mi mislimo, da policaj lahko napravi svojo dužnuost brez sovraštva. Kadar je u službi, muora njega sentimente in ideje pustiti doma. žalostno je, da se gajajo tajšne reči u momentu, ko obstojajo dobri odnosi (rapporti) med Italijo in Jugoslavijo in se trudijo usi pametni ljudje, da bi jih še izbuojšal. GRMEK Sestanek (riunion) Komunistov Politična in ekonomska kriza, ki je zajela Italijo, problemi nediških dolin, osimski sporazumi, problemi te mladih (šola, zaposli-tev-occupazione) so bli teli glavni argumenti, o katerih so govorih na srečanju ki ga je organizirala šecion PCI u Klodičju, u nedjejo 29. januarja. Šecion je povabila tudi tajšne, ki njeso upisani u partit, posebno te mlade. Jih je paršlo ljepo število, čeglih je bla slaba ura. Živahno so diskutirali o zgoraj povedanih problemih. Srečanja so se udeležili provincialni konselir prof. Petricig, Flebus — provincialni sekretar FGCI in Co-vazzi iz Manzana. TIPANA PLASTIŠČA U torak 17. ženarja je u-meru tu špetale, dou Čedadu, Cencig Angelo - (Anzol Hodin) star 81 ljet. Mož je biu zlo bruan, velik djelovac. Dost je skarbeu za famejo an puno pomagu še družim judem, zak je biu dobrega sarca. Rajnik Anzol - Hodin je biu puno poznan. Naredu je uso parvo uejsko an so ga imenoval za «Cavaliere di Vittorio Veneto». Biu je tudi invalid od uejske. Njega pogreb je biu u Pla-stiščah u četartak 19. ženarja. Puno ljudi ga je spremljalo k zadnjemu počitku. Ohranili ga bomo u ljepem spominu, fameji an žlahti pa naj gre usa naša tolažba. Rajnik Anzol Hodin SV. LENART Šindak sparjeu delegacijo kulturnih društev Benečije U petak 27. januarja je šindak, dr. Renato Osgnach sparjeu delegacijo kulturnih društev Benečije na sedežu komuna. Pogovarjali so se o kolaboraciji, a predvsem je bilo govora o nuca-nju ljepe komunalne sale za kulturne manifestacije. Berite o tem članek u italijanščini na 4. strani. Ribolovci (pescatori) so se zbrali na ašembleji U nedeljo 15. januarja so se zbrali u njeki oštariji u škrutovem na parvi ljetni ašembleji športni ribolovci iz Sv. Lenarta. Družba (società) ki je bla kostituirana pred kratkem — pod predsedstvom Daniela Vogriča, Na sliki rajnka Maria Cucovaz s sinom Nadaljam, ko je praznovala svojih 81. let je u kratkem cajtu dosegla število stuo članov (soci). Puno je bluo problemu, o katerih so diskutirali: Useja-teu (ripopolamento) rib u tem letu, problem vahte (guardia pesca) in čiščenje umazanih rjek. Na ašembleji, ki se jo je udeležilo kaj snih šestdeset sočju, so se narbuj zauzel zato, da bi rešili problem čistoče rjek, ki so rjes umazane in ne djelajo časti ne našim dolinam ne našim komunskim administracijam. Od sedem komunu, sta samuo špeter in Sv. Lenart rešila problem pobiranja smeti. Po drugih komunah metajo use u rjeko: staklen-ce, cunje, plastične žakje in drugi material. Po povod-njah se cunje in plastični žakji objesijo na vjeje drevja blizu rjeke in kažejo turistom žalostno in umazano maškerado. Na ašemblejo u Škutovem je paršu tudi šindak, dr. Renato Osgnach in je objubu, da se bo pobrigu par druzih komunskih aministracio-nah, da bi skupaj rešili ta problem, da bojo naše rjeka spet čiste in čedne. Jau je ri-bolovcem, da naj tudi oni skarbe zatuo, da bojo naše doline zmjeraj buj lepe. OŠNJE Al bojo postrojil «passerello» Ljudje iz Ošnjega so pisali šindaku pismo — peti-cion, u katerem naznanjajo, da je «passerella», ki je zgrajena čez rjeko Kozico in povezuje med sabo vas Ošnje z Gorenjo Mjerso že dvje ljeta poškodovana. U peticionu pišejo podpisani vasnjani, da je imeu komun samuo adno skarb: tisto, da je postavu tablo, na kateri je napisana nevarnost za prehod in da so «passerello» zaparli na eni in drugi strani. Podpisani vasnjani upra-šajo, da se jim ta «passerella» hitro postroji. Imajo puno sveta okuole Dolenje Mjerse in če ne morejo čez rjeko, muorajo napravit velik krog (gir) okuole. Mislimo, da ne bo težkuo dobit komunu no malo denarja, da pride na pomuoč potrjebam kumetov u O-šnjem in Gorenji Mjersi. SREDNJE DUGE U torak 31. januarja je umarla Giuseppina Bucovaz — šmonejuka po domače. Imjela je 54 ljet. Ni bla poročena. Bla je močna ženska in djelala še buj ku an mož. Naj u miru počiva. DOLENJI TARBI Bordon Rosanna, Starnadova je porodila u čedajskem .pitalu pru ljepega puobčja, kateremu so dali ime Luca. Njega tata je Bosco Rinaldo in živijo u Moi-maccu. Luca je parvi sin mlade družine. Voščimo mu srečno in veselo življenje.