Inoszemsko šolstvo in učiteljstvo * OTROŠKI ZAVOD V HARKOVU. Ko je bilo v oktobru 1934 določeno, daisc ukrajinska vlada preseli iz Harkova v Kijev, so odločili, da krasno in razsežno posloipje ukrajinske vlade preurede v otroško palačo. — V teh dneh je bil izročen vsetnu učiteljistvu prvi zavod za mlade začetnike in bodoče življenjske pionirje. IniciatoTJi tega zamimivega pedagoškega instituta so stavili v program, da mora zavod posedovati vse, karkoli bi zani* malo otroka, da bi zadovoljilo njegovo zvedavost, poglobilo in razširilo njegovo obzorje v znanstvenem in umetnoistnem pogledu, budilo v njem vedoželjnost in mu nudilo zdravo in prijetno zabavo. Z upravo vred ustreza zavod ipovsem svojemu namenu, radi katerega je bil tudi ustanovljen. V 232 prostranih sobanah, v katerih se lahko razgleduje do 10.000 ljudi, najdejo otroci vse, kar si morejo poželeti. Mladi tehniki, prijatelji prirode, sportniki^ glasbeniki, slikarji in šahisti se morejo tukaj posvetiti studijm, ne da bi utrpeli na irazvedrilu in zaba« vah. — Skupina mlaidih tehnikov in podjedel* cev dela v mnogih laboratorijih, studijih in delavnicah. — Mladi prijatelji prirode imajo svojo lastne oddelko z volierami, akvariji in kletke s tujerodnimS ptiči vn rastlinami. Skupina mladih umetnikov se deli na sekcije: godbeno, gledališko, slikarsko in literarno. Učilnice so polne vsega, kar naj bi jih za^ dovoljilo. — Knjižni oddelek je bogato zaseden z otroško zabavno in poučno literaturo. V neki dvorani vidimo miniaturno mesto. Stavbe iz lepenke tvorijo ulice, po njih vozi cestna železnica, avti in avtobtisi. Na križiščih ulic tega liliputanskega mesta stoje mali stražniki in urejajo promet. Zanimiv je končni oddelek, tisti za najmlajše, za cicibanov rod, ki je založen z igračkami in vsem, po čemer se toži našim malčkom. * KRIZA BELGIJSKEGA ŠOLSTVA. Belgij&ko šolstvo ni bilo nikoli na višini, ki mu po socialni, politični in aostpodarski struk? turi zemlje pripada. (V sosednji Holandski in ne mnogo oddaljeni Danski so šolske razmere v vsakem pogledu mnogo lepše.) Razlogov za to je bilo mnogo. Treba se je nekoliko pozanimati zanje, da nam bodo razumljivi in očitni. Jo samoobsebi razumljivo, da je svetovna goapodarska kriza, ki je zajela, razen Sovjetske zveze, vse države, najbolj seveda pretežno industrijske, zajela tudi Belgijo. In tako se je vsem mogočim drugim vzrokom nizkega stanja belgijskega šolstva pridružila še ta, ki je gotovo najučinkovitejša. Toda, kakor vedno ii povsod se je treba ozirati predvsem na kulturo. Proračun belgijskega prosvetnega ministra je znašal še pred devalzacijo belgijskega franka 106 miHj., v šolskcrn letu 1934-35 pa se je znižal na 73 in ipol milij. frankov, čeprav se je število šoloobveznih otrok zvišalo. Posledice: V 1. 1930. je bilo v razreidu približno 20 otrok, v letu 1935-36 jih je okrog 50. Radi tega je število brezposelnih učiteljev otroških vrtcev in narodnih šol ter profesorjev naraslo na obupno število 10.000. Po drugi strani pripada na 1000 vojakov en general in en častnik na 10 mož. Dijak osnovno šole stane državo letno 670 frankov, dijak vojne šole pa 10.000 frankov. Poleg vsega tcga so bile znižane tudi plače. V letu 1931. za okroglo 30%. Poslednje znižanje (1. januarja t. 1.: 5%. Vlada je sicer obljubila znižanje cen življcnj&kim potrebam, toda do tega ni prišlo. Nadaljnje posledice je iprinesla tudi devalvacija franka. Ko je prišla vlada »narodnega preporoda« s svojim programom, je izvršila nov naskok na gmoten in pravni položaj učiteljstva, pri čemer je bila močno prizadeta mlajša učiteljska seneracija in žene. Je pa tu še drug vzrok, ki dela učitelje negotove in odvisne. Od 2673 belgijskih občin je okrog 2000 katoliških, kar je znamenje, da je večina šol v katoliških konfesionalnih rokah. V kolonijah (Kongu) je državno' šolstvo samo na papirju. Vsa vzgoja je v katoliških :rokah in učitelj=lajik sem sploh ni pripuščen. Toda, kakor je nizek duševni nivo otrok, tako je ledeno tudi njihovo telo. V nekaterih industrijskih središčih je preko polovice otrok jetičnih. Po številu otroške umrljivosti je Belgija na 23 mestu. Tu umira n. pr. 60% več otrok,'ko na Švedskem. Tudi sama uradna statistika priznava, da je 40% preiskancev telesno nesposobnih. Naipredno učiteljstvo vidi v kakšni brezposelnosti in obupnem položaju se nahaja svobodna šola, njene pravice in njene postave. V tem letu spomladi se je sestala delegacija dveh belgijskih učiteljskih organizacij, da bi izvolili stalni odbor, ki 'bi podvzel akcijo za obram^bo šole in vičiteljstva.