ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Printing of All Kinds
- """""'"'"'''"'''"''"'"»"'iiiitaiiiiiiiiiiiiniiriiiiiiiiiraiiiiiiiiiiii ^OL- XXXVin—LETO XXXVIII.
ENAKOPRAVNO
SQll AE,Iir NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKI DELAVCE V AMERIKI
^nminiicjiiiiiiiiniiDiuuiiffiiinmiiiniiiiaiiiiiiiimiciiiniiiiiiiiDiiiiininni^
i	OGLAŠAJTE V	i
i	NAJBOLJŠEM	i
i	SLOVENSKEM	|
I	ČASOPISU	I
i	v	*	i
I Izvršujemo ▼sakoTrstnt i
i	tiskovine	g
i § 7jiiiniiniiiDiiiuiiiiiiiniiiiiiinmc]mmiiiiiiC3imHiiiiiinn)iiiiiHn[}ii!iiniiiil

CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK,) MAY 2, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 85
^NK ŠILC
Po kratki bolezni za srčno o ]e preminil Frank šile, star ^ let stanujoč na 6529 Juniata гаЈл	oskrbuje pogrebni
6509	in sinovi,
L	Ave. Podrobnosti
Dio poročali jutri.
*
G. LORBER ST.
ceraj dopoldne je preminil svojemu domu Frank G. Lor-n J ?■'	na 19315 Paw-
tri T • ■ jG bil iz Brežice Ljubljani, odkoder je prišel Ameriko leta 1930. Več let je
;r, Г' Ruminating Co., zad-
J leta pa je bil upokojen. Bil clan društva št. 159 W.O.W.
soprogo Mary,
stoL A	^ka, pa-
-^thony, Edward, John,
Мгч л? WiUiam Podoger, hčer ainxri - Mezlavas v stari dovrši	vnukov. Pogreb se popoldne ob dveh iz tek 470 zavoda Mary A. Sve-J'arlf 1 Highland Hiep-f. "P^^išče. (Prispevki v Vali ^ naj bi se daro-za družine, v sklad
raziskovanje raka). '^ONV J. JOHNSON
fremmn ^^ thnn,, T , domu sestre An-
Stionir	Johnson, p. d.
S' 1"	let Dela! Je pri
^'ord	. Go. in Kimberling
svetn, °	veteran prve
Josel Wegovi starši, oče
^Unstpi	^a,ry, rojena
> so umrli pred več leti.
Зепа ^Pušča ženo Rose, ro-ry T „ ^ sestre: Mrs. Har-Metz* •	George N,
Greorg. Josephine, nečaka sorodnikov. Po-
ob 8 46: . ^ sredo zjutraj 9.30v cerkev sv. Vida ob C%reh ^	pod vodstvom
zavoda Joseph Žele ^ na pokopališče Calvary.
GRABNAR
iHinii	bolezni je pre-
taj giyi .	bolnišnici vče-
ецо J . Robert Lee Grabnar,
tricj. p sinček John in,Pa-
^olee ^f^^ar, 4232 E. 163 St.
John {„^ aršev zapušča brata
greb S(v Patricia Ann. Po-
12.3Q ^ torek popoldne ob
Louig ^ pogrebnega zavoda
lija ђ ^folia v cerkev sv. Hen-
Pokonoi-vv'^^''^ Ave. in nato na kopališče Calvary.
^taro domovino
^°<ia rojstnega kraja se 1551 g -^^s^Phine Grlica iz Vi v ТгЧ ^^iP^o se usta-Pa^ gre v roj-dva Qj Brezovico, kjef ostane
in obiio^^^^'	ji srečno pot
Cev, 'razvedrila v krogu svoj-
^Am .V MOSKVO
veterani zadnje sve-kot	so se srečali
Voj^y ^ Amerikanci z ruskimi (Laba) v
leti, So	to pred desetimi
ftiŠtva v	državnega taj-
ste, rta ^ashingtonu potne 11
eie, (jg^ "»""uistonu potne ii-^ Moskvo
kov. Ti ^	12 bivših voja
^oakvo	odpotujejo"
■ torek dne 3. maja.
Prekinimo s starimi nazori, ko najemamo delavce!
Ameriško javnost skrbi visoko število ruskih izobražencev, ki jih mečejo na trg ruske visoke in strokovne šole. Radi tega pojava je zaskrbljen tudi tajnik za delo v federalni vladi James Mitchell, ki opozarja Amerikance, da morajo prekiniti z dosedanjo prakso pri najemanju novih moči, če naj Amerika še obdrži prvenstvo v industriji. Ameriki so posebno potrebni strokovnjaki.
Večkrat rabimo izraz "zaosta-*'
li kraji." Pri tem pač mislimo na Afriko in Azijo, ne pomislimo pa, da so tudi v Združenih državah taki zaostali kraji.
Ko najemamo nove delovne moči, gremo po starih kolesni-cah. Bojimo se črncev, odkla njamo žensko delovno moč, odklanjamo pa tudi tiste moške, ki so stari nad 45 let. In posledica? Premalo strokovne izvež-banosti; ameriška delovna sila ni uporabljena, ker še vedno delamo razlike po plemenih, po spolu in po starosti. Če naj vsaj korakamo vzporedno z ruskimi strokovnimi masami, ki gredo na delovni trg brez nepotrebne diskriminacije, pometimo s starimi metodami, priporoča tajnik Mitchell.
-K
Povpraševanje o strokovno izobraženi delovni moči je še vedno veliko. Tisti, ki študirajo na visokih šolah in ki bodo diplomirali v mesecu juniju, imajo letos ponudb, kakor še nikoli. Teh ponudb je od sedem do dvajset odstotkov več, kakor pa jih je bilo lansko leto.
Ameriška industrija, ki rabi inženirje, ponuja začetno mesečno plačo $350-$500. Povprečna začetna plača je $400, kar zna-či rekord.
Industrija pa ubira svojevrstna pota. Tistim, ki so že poročeni, ne ponuja samo plače, marveč tudi stanovanja, avtomobile in članstvo pri različnih klubih.
Industrija se je" vrgla že na tiste, ki so v srednjih šolah. Ponuja jim teoretsko in praktično vežbanje za časa počitnic in jih hoče privabiti, da se povrnejo nazaj'potem, ko bodo dokončali tudi visoke šole. Plače na vzgojno-znanstvenem polju pa so še vedno nizke.
UMOR PRED POROKO
y znanem mestu Koeln ob Renu v Zapadni Nemčiji je stala pred sodiščem 31 letna Katherine Leininger. Zagovarjati se je morala, da je zastrupila svojega zaročenca in sicer štiri dni pred nameravano poroko. Dobila je dosmrtno ječo.
Adenauer-Knay
BONN, 1. maja—V prestolici Zapadne Nemčije so se končali razgovori, ki sta jih imela nemški kancler Konrad Adenauer in francoski zunanji minister An-toine Pinay. O posvetovanjih je izšlo skupno poročilo, da se je dosegel med Nemci in Francozi popoln sporazum, ko naj se dne 5.' maja da Zapadni nemški re-pubhki politična samostojnost in dovoljenje, da se lahko znova oboroži.
Iz poročila je nadalje razvidno, da morajo Nemci in Francozi rešiti še ne^aj spornih vprašanj, ki se tičejo province Po-sarje. Gre za izkoriščanje te industrije in to v kakem razmerju naj bo soudeležen nemški in v kakem francoski kapital.
Ker je zadavil sestro
v Bucyrusu, O., se je končala razprava zoper 17 letnega Fredericka Spearsa, ki se je moral zagovarjati umora lastne sestre. Frederick je svojo 16 letno s(estro PatricijokJne 31. 'decembra zadavil. Zagovarjal se je, da sploh ni vedel, kaj da dela in se je pravzaprav zavedel, ka je storil, šele potem, ko je videl, da ima roke okrog njenega vratu, Patricija pa je bila že mrtva. Razprava je bila zanimiva, ker je šlo za vprašanje, ali je Frederick odgovoren ali neodgovoren. Državna preiskovalna oblast v Columbusu je izdala celo spričevalo, da Frederick ni ravnal pri popolni zdravi pameti; tudi podatki iz družine Spears so namignili, da je v tej družini bilo nekaj ljudi ne popolnoma pri zdravi pameti. Kljub temu je sodišče izreklo, da je Spears kriv uboja svoje sestre Patricie in bo šel za nedoločeno dobo v poboljševalnico.
Redna seja
Jutri zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja podr. št. 14 Slov. ženske zveze v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Vabi se članice na polno-številno udeležbo.
1. MAJA-DELAVSKI PRAZNIK
Prvi maj se smatra za praznik veselja. Na ta dan prirejajo vplike slavnosti. Narava je pre-, bujena, novo življenje se je začelo.
Prvi maj pauii najnovejša "iznajdba." Dneve okrog 1. maja so praznovali že stari narodi. Za nas, posebno za delovno ljudstvo, pride 1. maj v poštev kot delavski praznik. Ne toliko v Združenih državah, kjer imamo posebni Labor Day, ki je zapovedan splošni državni praznik, ni pa mišljen kot proslava samo industrijskega in ročnega delavstva, marveč dela sploh. Drugače je na primer v Evropi. Prvi maj proslavljajo delavske množice kot izrazito razredni delavski praznik, s katerim so-začeli najprvo socialni demokratje, prevzeli pa so ga enako komu-
nisti. Naj še omenimo, da je bilo leta 1890 sklenjeno, da se prvi maj praznuje internacionalno kot delavski praznik. Ta sklep je obveljal in velja še danes. Ideja 1. maja kot delavskega praznika je tako močna, da mimo njega ni mogel niti Mussolini, niti Hitler; seveda sta ga praznovala po svoje.
Lep koncert zbora Triglav
Včeraj popoldne se je vzlic krasnemu vremenu in število drugih priredb napolnilo precej obširno dvorano Sachsenheim dvorane na 7001 Denison Ave., ko so posetniki prišli na letni koncert pevskega zbora Triglav Pevci so se zopet prav dobro postavili in posetnikom se je nu dilo par ur dobrega užitka.
AMERIKA—DEŽELA SAMIH NASPROTIJ
Evropsko pojmovanje zakona je to, da mož dela in zasluži, žena ostane doma in skrbi za družino, možu pa ni treba drugega, kakor da odšteje denar za gospodinjstvo. In Amerika? Izvedli so obširno povpraševanje, kako se počutijo mladoporočenci. Povprašam so bili oni stari pod 25 let in moški so sedem po številu na vsakih deset zakonskih parov priznali:
Da si morajo sami šivati gumbe na oblekah in srajcah, da si morajo sami čistiti obleko, če je ne dajo v čistilnico in podobno. Stari dobri časi so v Ameriki nepoznani in mlado zakonsko življenje se je bistveno spremenilo.
*
Ameriške ženske po^vdari-jo enakost z moškim svetom. Na to zahtevo odgovarja protestantovski duhovnik Anthony Abrahall: "Ne verjamem in ne bom nikdar verjel v enakost obeh spolov. Kaj pa si Anaerikanke predstavljajo, ko govorijo o enakosti? Da se svobodno ponašajo, kakor se ponaša moški? Da skušajo k svojim naravnim ženskim slabostim dodati še naravne moške slabosti? Ko to poskušajo, ne samo, da ne dosežejo enakosti z moškim, marveč da same padajo navzdol.
*
Pravimo, da smo človekoljubni, dobri do bližnjega. V Ameriki je 50,000 veteranov, torej vojakov iz vojn, kjer so bili takrat slavljeni kot junaki, danes pa so spravljeni na varno v razne umobolnice in zavetišča za stare ljudi. Gre za epilepti-ke, nervozne ljudi, za ljudi, ki trpijo na manjših telesnih poškodbah, pa so recimo družbi nadležni. Kdo pa jih je spravil v te zavode? Ne javna oblast, marveč njihovi najožji sorodniki. Ka . dar je bilo treba dajati življenje in tvegati življenje, so bili heroji—junaki, kadar je treba z njimi malo potrpeti—stran z njimi!
Vaje za opero
Nocoj ob 8. uri se vrši skušnja za opero "Marriage of Figaro" na odru Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Prosi se vse, ki imajo vloge, da gotovo pridejo. Klub društev A.J.C.
Nocoj ob osmih se vrši redna seja Kluba društev Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Prošeni so vsi zastopniki, da se udeleže, ker je seja važna in je več stvari za rešiti.
Vile rojenice
REPUBLIKANSKA FRANCIJA ZA LUTKO KRALJA; VIETNAM V INDOKINI ODSTAVIL BAO DAIA
Zadnje vesti
Lep, solnčni dan je napovedan za danes. Najvišja temperatura bo že 82 stopinj, najnižja na večer 50 stopinj. Nič dežja.
!
Tatica štorklja se je oglasila 19. aprila pri Mr. in Mrs. Frank Bovha, 1008 E. 76 St., in jihia pustila dvojčici. Mama je hči Mrs. Mary Koci iz Norwood Rd., ki je postala s tem 14-tič "grandma," ponosni oče je pa sin Mr. Frank Bovha iz Burton, O., ki je postal sedaj 10-tič "grandpa. Čestitamo!
V Cleveland« imamo letos 28 smrtnih slučajev radi prometnih nesreč. Lansko leto ob istem času jih je bilo 37. Do smrti se je ponesrečila 36-letna Susan Var-go. Nesreča se je pripetila na Pearl Road. Mrs. Vargo se je sama nahajala v avtomobilu in je verjetno zaspala za volahom ter z avtomobilom treščila v zid.
Prvi maj, katerega je proslavljalo svetovno delavstvo, je potekel povsod mimo. V Beogradu je bila tudi vojaška parada. V Moskvi je govoril vojni minister, maršal Žukcv, ki je povdaril misel na sodelovanje, ш pa omenil ameriškega predsednika Eisen< howerja in svojega dopisovanja z njim.
Še en šolski otrok je umrl na poliu, potem ko je dobil prvo cepivo zoper polio. Gre torej za dva smrtna slučaja. Drugi se je pripetil v državi Idaho.
V	puščavah Nevade so danes zopet odpovedali poskus z atomsko bombo, ki naj рогиШ celo nar selbino. Vzrok isti kot vsald dan preteklega tedna, da namreč nagaja veter. Komisija za atomsko ener^jo čaka in bo čakala dokler veter ne preneha, tudi če bo treba zopet en teden dni.
Danes se sestane jo na Dunaju štirje poslaniki Sovjetske zveze, Francije, Velike Britanije in Amerike, da skušajo sestaviti besedilo mirovne pogodbe z Avstrijo. Delo se bo zavleklo verjetno na več tednov.
V	Cantonu, Ohio, je gorelo skladišče stavbenega lesa. Ogenj je bil pogašen, toda škoda se ceni na $300,000.
MAJ BO VROČ
Centralna vremenska napoved v Washingtonu napoveduje, da bo mesec maj vroč in bomo imeli temperaturo nad normalo. Ta napoved velja za država Ohio. Vremenska postaja pa tudi javlja, da ne bo primanjkovalo padavin.	^
ŠTUDIJ—PO TELEFONU
V kraju Maynard, ta., je 16 letni Dean Raether vsled bolezni prisiljen, da ostane Лота in ne poseča šole. Ne mara pa zanemariti šolo. Ker so starši premožni, so se sporazumeli s šolskim vodstvom, da je to napeljalo iz šole v sobo Deana Rae-therja telefonsko žico z dvema aparatoma. Dean doma posluša in ko je on na vrsti, dobi vprašanje, katerega naj odgovori po telefonu. Šola trdi, da tudi po tej poti lahko gre.
Dodatno
K poročilu, da je bil poznani slovenski godbenik Mr. Frank Slejko izvoljen predsednikom Clevelandskega filharmoničnega orkestra, se dodaja, da je Mr. Slejko kot odličen violinist član tega orkestra že od začetka.
' INDIJA ZA POSREDOVANJE MED USA IN KITAJSKO
Središče svetovne pozornosti je zopet Azija, Kitajska, Indokina in Formoza. Južni del Vietnama v Indokini ima neustav^io življenje, ima formalnega kralja v osebi Bao Daia, ki pa živi v rakošni vili v Cannes v Franciji. V Vietnamu je prišlo do državljanske vojne. V prestolici Saigon je bilo v pouličnih bojih na stotine mrtvih in ranjenih. Politična zmešnjava je popolna. Bao Dai v Franciji se je vmešaval v te nemire in se ponašal kot državni poglavar. Domačini so ga odstavili in ga ne priznavajo več kot svojega predstavnika.
V	Vietnamu je na čelu po-*'"	" krajinske vlade Diem, mož, katerega podpirajo Amerikanci.
Proti njemu so. tako Francozi,
kakor domači nasprotniki.
V	političnem vojaškem življenju Vietnama se je imenovalo ime domačega generala Hinha,
ki se je Diemu uprl in mu odrekel pokorščino. To je bilo že pred sedanjo državljansko revolucijo. Istega Hinha je sedaj Bao Dai imenoval za svojega osebnega odposlanca, ki naj iz Pariza odleti v Indokino in njemu poroča.
Bao Dai, kralj lutka, odstavitve naravno ni priznal. Iz Francije je poslal pozive na Diema, naj se ta zglasi pri njemu skupno z drugimi predstavniki Vietnama, pa je ta poziv naletel na gluha ušesa. Nasprotno! V Saigonu se je sestal posebni vojaški politični odbor,
ki je dal zaupnico Diemu, odstavil Bao Daia kot državnega poglavarja, se izrekel za to, da nova narodna vojska pod enotnim vodstvom razbije druge vojske, katere so organizirale posamezne verske sekte. Dalje,
da se skliče narodna skupščina,
ki naj bo izvoljena, a glavno:
da se pretrgajo vse vezi s Francijo in napravi konec francoskemu kolonijalnemu gospod-stvu.
V	tej zvezi naj povdarimo, da je predsednik vlade"' v Vietnamu Diem tista »oseba, za katero se zavzemajo Združene države.
Francija se zavzema za kralja Bao Daia in za ljudi, ki so v njegovi družbi. Očividno je torej,
da gre za temeljno nasprotstvo med Ameriko in Francijo, ko gre za politiko do Indokine.
Pričakbvati je, da se bodo izmenjavale diplomatske note,
da bodo romali odposlanci sem in tja, da nas bodo presenečali novi dogodki, ki so za danes še nepredvideni. Vse pa kaže, da gre za novo obdobje v francoski Indokini in da so končne posledice samo ugibanja.
Nehru, USA in Kitajska
V	indijski spodnji zbornici je predsednik vlade Nehru javil,
da je dobil od predsednika kitajske vlade En Laia povabilo,
naj odpošlje v Peking svojega odposlanca, v Pekingu pa se bo ta odposlanec razgovarjal z kitajsko vlado, kako najti izhod v sporu med Kitajsko in For-mozo.
Nehru je tega odposlanca že imenoval in gre za osebo Meno-na, ki je znan kot bivši šef indijske delegacije pri Združenih narodih. Menon sam je velik prijat&lj Kitajske in Sovjetske zveze, s tem pa še ni rečeno, da zagovarja komunizem. V njegovem političnem konceptu je pač prepričan, da je s Sovjetsko zvezo in Kitajsko kot je, raču-
samo radi opozicije, ne vodila do nobenih praktičnih političnih rezultatov.
Menon se je nahajal v Washingtonu in se je razgovarjal s predsednikom Eisenhowerjem in državnim tajnikom John Foster Dullesom. Po teh razgovorih je tudi priznal, da upošteva washingtonske predloge, ko gre za Formozo in za nekatere otoke, ki so še pod Čiang Kaj-šekom, pa jih Kitajska zahteva zase.
Radi pregleda naj ponovimo nekaj najvažnejših zadnjih dogodkov, ki se tičejo Formoze in Kitajske. Na vseazijski in vseafriški konferenci v Bandun-gu na otoku Javi je prišel predsednik kitajske vlade naenkrat na dan z izjavo, da je pripravljen direktno pogajati se z Ameriko o Formozi, toda brez čiang Kajšeka. Ta izjava je bila politična senzacija, vsaj na zunaj. Gotovo je namreč, da je do te izjave prišlo potem, ko so ji diplomatje pripravili pot.
Lahko sklepamo iz ameriškega časopisja, iz izjav Bele hiše in državnega tajništva, da je cilj, kako končati sovražnosti med Formozo in Kitajsko ta, da Formoza in Pescadores za enkrat ostanejo še pod Čiang Kaj-šekom, da pa se bo moral Čiang Kajšek odreči vsem ostalim otokom in jih prepustiti Kitajski. Ali pride do premirja ali ne, v teh diplomatskih razgovorih ni važno. Če je skupni cilj, kakor gori omenjeno, potem gotovo tudi Kitajška ne bo otvorila novih sovražnosti, ker itak ve, kaj bo dobila brez bojev.	<
Ko pa gre za osebnost Meno-na kot posebnega odposlanca Nehruja, se nam po našem mnenju zdi, da je izbira Menona posrečena in prikladna. Že ko gre za imenovanje rednih diplomatskih zastopnikov ene države v drugi, je pravilo to, da naj bo diplomat oseba, ki bo v drugi državi priljubljena in dobrohotno sprejeta, ki ne bo že v naprej odbijala od sebe ljudi države, s katero se mora pogajati, razgo-varjati in sklepati pogodbe. Vlogo Menona pri Združenih narodih smo že opisali. Računati je s tem, da ti razgovori ne bodo dolgotrajni, ker je bilo že do sedaj dovolj res dolgotrajnih razgovorov. Menon sam je spreten diplomat in znan iz časa vojne na Koreji, ko je s svojimi predlogi enako bistveno pripomogel do tega, da je tam prišlo do premirja.
V vprašanju Formoze smo torej v zaključnem stanju razgovorov, kako rešiti mirnim potom spor med komunističnimi Kitajci in Čiang Kajšekom na Formozi. Da je v ozadju tudi Sovjetska zveza, ni treba pose-
nati, da bi torej kaka opozicija bej podčrtati.
stran 2
enakopravnost
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCKIFI'ION KATES — (CENE NAROČNINI; By Carrier awu Mail in Cleveland and Out of Town (f o raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta;: i or Uiie У ear—(Za eno leto;
bor aix Months—(Za šest mesecev) bor three Months—(Za tri mesnice)
_$10.00
__6.00
_ 4.00
t or caiiaua, Jiiuope and Utner oreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države), i or One Year—(Za eno leto;___
>! or bix Months—(Za jest mesecev) Kor i hree Months-—(Za tri mesece)
-$12.00
-	7.0L
-	4.50
fcuteieu as aecona Class Mailer April z6Ui, Itfitt at Ше Post иШсе ai Cleveland, ишо, under tiie Act of Congress of Marcb a. 1879.
iU4
I ^liniji It. I
INDOKlNA, iKANClJA IN USA
(1)
Primimo se za žepe, pa nas bodo, če ne politično, vsaj pa davcno-gospodarsrko zanimali zadnji dogodki v Indo-kini. Pravzaprav gre za del te Indokine, prav konkretno za južni Vietnam. Tam gre po naših pojmih za pravo državljansko vojno. Govori orožje in če je bilo v prestolici Saigon na stotine in stotine mrtvih po uhcah, gre vsekakor m nekaj resnega. Gre za gibanje za sedanjo vlado v tej pokrajini in za domačo revolucijo proti njej. Vzemimo zadnje ime predsednika vlade Diema in s tem operirajmo. Francoska vlada, ki je imela Indokino za svojo kolonijo, je dejala, da je Diem nesposoben. Federalna vlada v Washing-tonu je nasprotno dala uradno poročilo, v katerem trdi, da je za Ameriko Diem sposoben mož in da bo užival še naprej ameriško podporo. Prvič; Zopet spor -med Združenimi državami in Francijo, kako te državi gledata na Indokino. Drugič: Kaj pa z našim žepom, davki z ameriško podporo Indokini?
To nas bo v prvi vrsti zanimalo,
V vojni v Indokini so Združene države dajale ogromno vojaško in denarno pomoč. Začelo se je z letom 1950. Do konca leta 1954 so Združene države izdale na pomoči Indokini 2,300,000,000 dolarjev! 1,200,000,000 samo kot vojaško pomoč, 100,000,000 kot pomoč Franciji kot taki za vojevanje v Indokini in 100,000,000 dolarjev prave gospodarske pomoči. Amerikanci so poslali v Indokino 250 letalskih strokovnjakov. Tudi te je treba vzdrževati.
Pokrajina Vietnam seje delila na sever in jug. Severni del so po pogodbi iz julija 1954 prevzeli v svojo upravo komunisti, tisti pa, ki niso hoteli ostati pod tem režimom, so se selili na jug. Zopet pomoč Amerike za razseljevanje teh ljudi. 375.351 političnih beguncev je šlo iz severa Vietnama na jug. V akciji je bila ameriška mornarica. Stroški so znašali $40,000,000. Skratka—za Indokino smo izdajali in še izdajamo težke milijone dolarjev. Plača jih ameriški davkoplačevalec.
Ce pa naj ima davčna žrtev kak smisel, moramo računati s tem, da bo ameriški davkoplačevalec imel v^ bližnji ali daljni bodočnosti za sebe kako gospodarsko, končno tudi politično korist.
Indokina je znana po, gumiju, ki se izvaža tudi v Ameriko. Ne bomo trdili, da bi potrebovali njen riž, ki je važna domača produkcija. Riž dobimo sicer lahko od drugod, če bi ga rabili. Gumi je na vsak način važen za ameriško industrijo. Vprašanje je le, če ga bo obdržala.
Povdarili smo, da gre za dvoje gledanj in to Pariza in VVashingtona na sedanje razmere v južnem Vietnamu. Francija je proti sedanjemu predsedniku Diemu, Amerika je za njega. Ali gre za ostanke francoskega kolonijalnega sistema, -ki se je preživa), pa tega dejstva Francozi nočejo priznati, pa je Diem nekam moderni človek? Pa ga zato podpirajo Združene države?
Da bomo lahko dali odgovor na to vprašanje, nekaj bistvenih pojasnil.
Indokina je sestavljena iz treh bistvenih delov. Ti so: Vietnam, Cambodia in Laos. Vsaka od teh pokrajin ima državnega poglavarja, po naše rečeno kralja. Interesi velesil so deljeni. Ena podpira enega, druga drugega. Vse pa vzdržujejo sistem dvora, razen komunistov. Severni del Vietnama pod komunisti je pač republikansko urejen. Južni del Vietnama ima svojega kralja, ki pa ni doma. Nahaja se v Franciji. Rečeno je bilo, da je v prostovoljnem izgnanstvu. To ne bo držalo, ker se Bao Dai, kakor mu je ime, še vedno vtika kot državni poglavar v razmere v Vietnamu, čeprav je odstavljen. Sedanjega predsednika Diema je pozval k sebi v Francijo, da se z njim porazgovori o razmerah v domovini. Diem je to povabilo odklonil. Rekli bi, da se politična zmešnjava nadaljuje. Diem je domač katolik. Indokina sama ima kakih 30 milijonov prebivalstva, med temi je kakih dva milijona katolikov. Drugi pripadajo vsem mogočim domačim verstvom in je značilnost za te verske sekte tudi ta, da ima vsaka svojo oboroženo armado. Ce bi opustili pripombo, da je Diem katolik in da je med 30 milijoni prebivalstva v Indokini le dva milijona katolikov, bi se nam sedanje revolucionarno stanje v Vietnamu morda zdelo nerazumljivo. Povdarek je torej na tem, ali tudi na tem, da je Diem predstavnik manjšine, ko gre za versko opredelitev, proti njemu pa je domača večina.
L. C.
Večina politikov gleda sama zase
EUCLID, O. — Zadnje čase smo dosti čitali, kako nepravilno postavodajalci sprejemajo zakone. Sebi so povišali plača za sedem in pol tisoč dolarjev na leto. To je mnogo več nego zasluži najboljši mehanik na leto. Ostali pa so popolnoma gluhi za vsako drugo zboljšanje za ameriško ljudstvo. Svoje zahteve so opravičevali, da jim ni bilo mogoče izhajati s 15,000 dolarji na leto, dočim povprečna družina mora izhajati s kakimi tremi tisoči na leto, mnogi pa dobivajo še manj. Vsi taki pa živijo v bedi in pomanjkanju.
Značilno pri tem je to, da se vedno poteguje tohko oseb za politične službe ob vsakih volitvah. Tedaj ne zahtevajo nobenega poviška v plači, hočejo le j glasove, ko obljubljajo volilcem 1 vse, kar si slednji želijo. Svoje j politične nasprotnike blatijo na vse načine, da s tem vržejo več peska v oči nevednemu ljudstvu.
Volilne kampanje so Ž3 zdaj tako umazane, da se gnusijo vsem zmernim ljudem. Zdaj, ko so njihove plače še bolj privlačne, se bodo še bolj potegovali za politične službe, dočim bodo obtožbe proti kandidatom še bolj deževale na naša ušesa. V takem vzdušju si volilci težko ustvarijo pravo mnenje o kandi-
i datu.
i
I Sicer nisem nikdar nasproten I poštenim plačam za pošteno de-I lo. Toda kadar politik potroši j na tisoče dolarjev za kampanjo I več nego znaša njegova letna 1 plača, tedaj si človek misli mar I sikaj o kandidatu in tako zgubi i veselje do volitev.
j Medtem, ko so si postavodajalci zvišali plače, so ostali na svojem starem stališču, da je de lavski razred zadostno plačan. Na visoke' oziroma pretirane davke se niso niti ozrli, ampak enostavno zavrgli celo tisti malenkosten načrt za znižanje. Najbolj pa so prizadeti stari upokojeni ljudje, ki sb ustvarili neizmerno bogastvo, kjer se pridela vsega preveč. Dasi je v socialni blagajni okrog 20 milijard dolarjev, niso niti z očesom trenili, da bi zvišali socialno zaščito teh revežev, ki so težko garali 40 in več let. Vsem tem bi bili prav lahko zvišali dohodke vsaj za $100 na mesec, da bi preživeli še nekaj let.
Co se bi delavski razred zavedal svoje odgovornosti, bi unijski voditelji lahko ustanovili svojo lastno politično stranko, ki bi ščitila delovno ljudstvo pred izkoriščevalci. S tem se bi odpravila tudi vojna nevarnost in celo vojne, ko se bi lahko ta denar porabil za koristne stvari. Na ta način si bi v kratki dobi ustvarili raj na zemlji.
Večkrat sem že srečal človeka, ki je mpenja, da so vojne nepotrebne, izrazil se je, da so vojne neizogibne, ker je preveč 'judi in da zato jih pobijajo kot muhe. Tako stališče je seveda zgrešeno. Če je preveč ljudi, se bi lahko, omejili porodi. Kajne, I starši redijo otroke 20 let, po-j tem pa jih morajo dati na boj-ino polje, da so vse matere in I očetje v strahu. Drugi spet gro-1 /lijo pokončati svet z atomskim ; bombami. Kadar človek sliši ta I ice opazke, si misli, da posluša blazneža, ki že spadajo v umobolnice. Rajši bi premislili, kaj blebetajo. Ce se pripeti požar v majhni trgovini, je že velika škoda, kaj pa če se uniči vse mesto ali celo država? Taki ljudje nc pomislijo na smrtne žrtve in na tiste, ki bi strašno trpeli opekline. Ali ni vse to velika blaznost?
Danes po svetu trpi mnogo ljudi pomanjkanje, dasi zemlja rodi in bi lahko z manjšim trudom pridelali še več živeža. Ce bi sejah.
delavska masa zavedla svoje naloge, bi lahko uredila svoje delavske razmere tako, da bi proizvajali stvari za potrebo ljudstva, ne pa za dobiček, ki se ste-'la v privatne žepe. Delovne ure bi lahko znižali na šest ali celo štiri na dan, kar bo prišlo prej ali slej, ko nas ne bo več na tem pukljastem svetu. S tem bi odpravili brezposelnost in za-jamčili vsaki družini stalen zaslužek.
Potem se nam ne bi treba vmešavati v notranje zadeve tujih držav, kakor delamo danes / Evropi in Aziji. Vsa ljudstva 3i želijo mir in več blagostanja, oredvsem pa zahtevajo samostojnost in samoodločevanje na svoji zemlji. Sedanji spor med državami izvira iz izkoriščanja tujih držav, ki se otresajo tujih vladarjev. Kapitalistične drža-/e so danes v škripcih zato, ker se doma upirajo vsakemu socialnemu napredku. Zlasti pa slutijo, da jim zdaj grozi še večje uničevanje, če bi prišlo do odprtega konflikta.
Vsa sporna vprašanja bi morali prepustiti ljudstvu v odložitev. Če se kdo navdušuje za vojno, naj take norce vpokličejo v posebno armado. Morilno orožje naj se pa uniči v vseh državah. Lahko bi pa ohranili nekaj orožja za muzej, ki bi pričal poznejšim rodovom, da smo bili v 20. stoletju še jako bedasti. To bi takoj pomenilo pričetek nove dobe in blagostanja. Vsi narodi bi preko noči spoštovali drug drugega. Potem bi o nas zgodovinarji pisali najlepšo zgodovino pamtiveka, ker bi porabili vse odvišne dobičke za splošno blagostanje.
To so seveda že stare sanje idealistov in svetovnih humani-tarcev. Te sanje se uresničujejo ali so pa že na pragu uresničitve. Zdaj smo prišli do take točke, ko bo padla odločitev mirnega sožitja med vsemi narodi, ko bodo vojni hujskači morali posvetiti svoje energije za koristne stvari namesto za uničevanje tega, kar si je človeški rod zgradil skozi par stoletij.
Pred očmi moramo imeti, da so vojne zločin. Ubijati nedolžne mass more samo človek, ki ne pozna nobene ljubezni, taki, ki imajo namestu srca kamen in strast po tujem imetju.
John Lokar st.
Illuminating družba na straži
Medtem ko vlada pripravlja serije atomskih eksplozij v puščavah Nevade, se vodstvo Cleveland Electric Illuminating Co. pripravlja, da s svojim osobjem pazno zasleduje poteku in posledicam teh eksplozij. S tem svojim opazovanjem si hoče urediti svoje obratovanje, da bo v stanju vzdržati električno po slugo v slučaju atomskega napada.
Illuminating družba je stalno na straži. Nenehno deluje na na-čilih, potom katerih bi obr atovala svojo elektrarno pod vsakimi okoliščinami. Zaveda se, da bi bila v slučaju atomskega napada električna posluga kot druge nštalacije resno prizadeta "Ampak," pravi vodstvo elektrarne, "mi hočemo preštudira 'i kako daleč bi bile žice, trans-formcrji, podružne postaje, in druge inštalacije poškodovane v '{raju, ki bi bil prizadet."
Najbolj važno je, da vodstvo najde način popravljanja ali rehabilitacije, ki bi bila potrebna, Ja se vzpostavi posluga v obstranskih krajih, kjer bi domovi, tovarne, in druga podjetja preživela bombardiranje i« bi bila v stanju obratovati ali bi potrebovala električno silo za obnavljanja po atomskih eksplozi-
Festival glasbe in plesov
Pod pokroviteljstvom veletrgovine The Halle Bros. Co. in dveh angleških dnevnikov The Plain Dealer in Cleveland News se priredi prihodnji mesece velik festival glasbe in plesov, v katerem bo sodelovalo veliko število posameznikov in skupin različnih narodnosti.
Velika prireditev je namenjena za 18. junij, ko bo velika povorka, ob kateri priUki se bo dalo priznanje amaterskim talentom. Festival bo vseboval 35 posameznih tekem, pri katerih bodo odbrani najboljši pevci, godbeniki in plesalci folklornih plesov. . . Vabljene so vse narodnostne skupine v Clevelandu, da sodelujejo. Za Slovence je bil povabljen Mr. Anton Gr-dina, da pripravi skupino za nastop.
Tekmece in zmagovalce se bo nagradilo z kupami, medali-jami, in drugimi nagradami. Zmagovalci bodo deležni prilike tekmovati v velikem festivalu 26th Chicagoland Music Festival, ki se vrši 20. avgusta.
Poleg raznih glasbenih prvakov, ki so v odboru za to prireditev, so tudi predsednik Halle Bros. Co., Walter M. Halle; urednik Plain Dealerja, Wright Bryan, in urednik Cleveland News, N. R. Howard.
Ako se kateri naših slovenskih pevcev, godbenikov ali plesalcev zanima za to, da bi se udeležil tega festivala, se naj prijavi do, sobote, 21. maja. Za vsa pojasnila se obrnite na Music and Dance Festival, The Halle Bros. Co., Cleveland 15, O., ali pokličite MA 1-2700, Extension 788.
pomanjkljiva televizija v sovjetski zvezi
Televizija v Rusiji je zdaj v križnem ognju kritike ruskih časnikov. Ker ima SZ samo dve tovarni, ki izdelujeta televizijske aparate, se morajo tisoči in tisoči interesentov tolažiti s tem, da so že vpisai^i v seznam čakajočih. Pa tudi kdor ima srečo, da dobi televizijski aparat, ga ni nič kaj vesel. Celo najmodernejši aparati so tako slabi, da že 40 km od oddajne postaje ni videti nobene jasne slike. Moskovska "Literaturnaja gazeta" piša, da 30 programi televizijskih postaj po možnosti še slabši od sprejemnih aparatov. Moskovska televizijska postaja, najboljša v deželi, oddaja tedensko približno po 28 ur. Oddaje se nanašajo večidel na stare filmske, gledališke in baletne predstave. Nekateri prenosi športnih tekem so bili doslej edine aktualne oddaje.
holandska potrebuje zemwo
Odbor holandskih strpkovnja-kov za vodno gospodarstvo in geologov je pripravil nov načrt, po katerem bodo holandsko pokrajino Seeland z velikimi nasipi ločili od morja. Načrt daleč presega načrte, po katerih so gradili nasipe za Zuidersee. Na obal'' pokrajine Seeland je že zgrajenih 80 km nasipov, zgradili pa jih bodo še 21 km. Gradbena dela bodo trajala kakih 25 let in stroški bodo znašali nad 2 milijardi holanskih goldinarjev. Tako hočejo to pokrajino zavaro' vati prod poplavami, hkrati pa preskrbeti s pitno vodo, ki jo bosta dobivala tudi Brabarid in južna Holandska. Razen tega bo dobila ta dežela na desetisoče hektarov nove nujno potrebne orne zemlje.

AVTOMATIZACIJA IN ZAGOTOVLJENA LETNA MEZDA
Industrijske inženirje in delavske voditelje v Združenih državah zadnje čase zelo zanima tako imenovana "avtomatizacija." Izraz uporabljajo za avtomatično prehajanje izdelka iz enega stroja v drugega. Ce bo avtomatizacija izvedena do skrajnosti, bodo tvornice v resnici obratovale s pritiskom na gumb. Te nove industrijske tehnike se že poslužujejo v številnih tvorni-cah.
Bistvo prve industrijske revolucije v 19. stol. je bilo v tem, da je človek začel uporabljati stroj za opravljanje težkih del. Bistvo sedanje nove ali druge revolucije v industriji pa je v tem, da pričenja človek uporabljati stroj za nadziranje drugih strojev, ki opravljajo delo. Avtomatizacijo omogoča elektronska naprava, ki upravlja celotni proizvodni sistem brez dotika človeške roke.
V eni izmed avtomobilskih tovarn n. pr. en sam delavec vloži kovinsko ploščo na enem koncu 350 čevljev dolgega stroja, ki nato sam opravi več kot 500 operacij in tudi sam pregleda izdelek. Celotno proizvodnjo nadzirajo elektronski "možgani," ki so sestavljeni iz 27 milj žice in neštetih elektronik ter elektromagne-tov.
Inženirji napovedujejo, da bo prišlo zaradi avtomatizacije ob manjšem naporu in krajšem času ter ob nižjih stroških in višjih mezdah do tolikšnega dviga proizvodnje dobrin, da se bo ame-1'iška življenjska raven dvignila do višin, katere si danes le težko predstavljamo. Izdelovanje in upravljanje novih strojev ter možnosti zaposlitve v novih tovarnah, ki jih bodo omogočili ti stroji, odpira na daljši čas boljše zaposhtvene izglede. Na krajši čas pa utegne avtomatizacija pomeniti izgubo dela za več tisoč delavcev. Ti pojavi predstavljajo vprašanje, ki ga skrbno proučujejo delavske organizacije in tudi delodajalci.
Med številnimi delavskimi organizacijami, ki se zanimajo za to delavsko vprašanje, so na prvem mestu Združeni avtomobilski delavci, ki so povezani s Kongresom industrijskih organizacij (CIO). Na zadnjem zborovanju je organizacija sprejela resolucijo, v kateri pravi, da se z avtomatizacijo in drugimi tehničnimi uvedbami odpirajo "silne, ugodne in neugodne možnosti." Ce bodo te možnosti pravilno izrabljene, pravi resolucija, "lahko v Ameriki zelo pospešijo uresničitev stoletnih človekovih sanj o gospodarskern izobilju." Predsednik CIO Walter Reuther, ki istočasno načeluje tudi Zdru-jenim avtomobilskim delavcem, je pripomnil, da delavske zveze ne bodo preprečevale uporabe avtomatskih strojev, ker žele, da bi ti stroji delali v korist naroda kot celote. Delavstvo pa mora biti deležno pravičnega deleža.
Zaradi tega bodo letos na čelu zahtev, ki jih bodo delavci velikih industrijskih zvez, včlanjenih v CIO, stavili delodajalcem, zahteve po zagotovljeni letni mezdi. Zahteve utegnejo imeti še večji poudarek zaradi dogovorjene združitve Ameriške delavske zveze (AFL) in CIO, čeprav lahko traja ratifikacija te združitve še več mesecev.
Do preizkušnje bo prišlo, ko bodo Združeni avtomobilski delavci začeli pogajanja z General Motors in Fordom za novo pogodbo, ki so bo tikala skoraj pol milijona delavcev teh dveh ogromnih podjetij. Stara pogodba z General Motors bo potekla 29. maja, dogovor s Fordom pa 2 dni kasneje. Walter Reuther je nddavno izjavil na tiskovni konferenci:
"Zagotovljeno letno mezdo bomo dobili. O tem ni dvoma. Upa-
mo, da se da vprašanje rešiti s pogajanji, pripravljeni pa sm" na vse, da do nje res pridemo. >
Ne glede na to, če Združeni avtomobilski delavci letos uresničijo, kar je napovedal njih®^ predsednik, ali ne, bo ostala za gotovljena letna mezda osnovna zahteva delavskih pogodben pogajanj.
Predlogi raznih delavskih zve^ se v pogledu zagotovljene mezde v podrobnostih razlikuje jo. V večini primerov pa vsetW jejo dve osnovni zahtevi: D osnuje delodajalec rezerv sklad, ki bo predstavljal tocn^ določen odstotek skupnega zne ska delavskih mezd in 2) da dobival odpuščeni delavec iz t® sklada mezdo v iznosu tedenskega zaslužka, oziroma liko manj, kolikor bi znašal rebitni prispevek socialnega varovanja.
Delodajalci imajo proti načrtom določene prigovor^) ^ niso brez osnove. Ne gl^de ^ to, kakšen bo uspeh pogajaB^^ zagotovljeni letni mezdi, pa da se delodajalci in delavs ganizacije strinjajo v	j^jje
potrebno v industriji, ki nepotrošne dobrine, večje novešenje zaposlitve.	gH),
(Common i/C"
vino iz levjih žrel
Ob vznožju stopnic Kapitola stoji iz granita na
lev. Kmalu bo stal tak le na drugi strani stopnic. "nova" leva sta stara nad _
tem
let. Pripeljali so ju iz

starorimskega templja, P°® y nega egiptovskim bogovor srednjem veku so ju P^^ рд.
in
,ost&'
pred kapitolsko stopnišče.
zneje so ju preluknjali ključili vodovodu, tako kdaj pa kdaj brizgala iz • Voda. Vsakokrat, ko so kanu izvolili novega papez^' џ je teklo iz njunih žrel desnega rdeče, iz levega ^iii Leta 1870 so oba leva odsti^^^j in prepeljali v kapitolski сз
ц)'
id'
najstarejše naseU®
Ameriški znanstveniki s° leteli pod vodstvom čik^ ^ profesorja arheologije ^ wooda v severovzhodnem morda na najstarejše na . kar so jih kdaj odkrili arheo V Em'Lefaatu, 40 km vz ° ^ od Mosula, so našli v zem№^ po ge ostanke vasi, izviraj^)^ mnenju strokovnjakov iz prsd letom 5000 pred našini^®^^|j jem. Prebivalci te vasi so v podzemeljskih votlinah,
terih so arheologi našli ognJ-sten pa ne. Imeli so že kresilne kamne in sekire, P''^|j lovanja žita pa še niso Ameriška odprava je že pf^^
letela v Iraku na vas Јагго°\^
je veljala doslej za najst^'
odkopano naselje. Ta vas 'Z leta 5000 pred našim štetJ
Novo odkopano naselje znatno manjše in tudi bolj r mitivno.
žrtve pohlepa
j g*'
V Pompejih so našli po ^ suto hišo devet okostnjakov-
veZP nek
iiif
žali so pod porušenim obokom drug na drugem, -korakov od kupčka cekino^' brnikov, prstanov in raznih skih okraskov. Vodja odkoP® j nja Pompejev prof. Mairui P ,j]. da je ta najdba ena najz'^ g. nejših v zadnjih letih. Po vem mnenju se je hiša ^pi-med bruhanjem Vezuva. J' jc no ljudi, ki so hoteli zbeža presenetila lava, tako da več mogli iz hiše. Lava J® . že zalila vse ulice. Nesrečnež' se zadušili v plinih in pep®''^'' den se je obok sesul. Vse da niso pravočasno zbežali z ker so hoteli vzeti s seboj z : srebro in nakit. Postali so žrtve pohlepa po bogastvu.
toi'
■ej
Џ
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Košarica grozdja
v veži so pred pragom zacepetali škornji. Nedo je potrkal. Med napol odpahnjenimi vrati je obotavljaje se obstal stražar. "Kaj je vendar?"
Trije mladi ljudje v odpetih uniformah so sedeli za mizo. Vsi trije so dvignili glave iznad razprostrtih papirjev. Vprašal je sprednji, svetolasi, tisti, ki so mu na rokavih nad rumeno črto blestele zvezde, razvrščene v nepravilnem trikotu.
Niti minute ni miru!" je rekel očitajoče srednji in s komolcem nejevoljno odrinil od sebe odprto beležnico. Potlej je zavzdihnil in v tem vzdihljaju je bilo povedano vse. Bila je to boleča duhamorna utrujenost po dva-^ajsturnem brigadnem pohodu, po katerem se je brigada odpo-civala v nepoznani vasi sredi golih vinogradov, vrh hriba, od ko-der pogled že davno ni več do-®egel mejne Kolpe. Brigada! Bri-gada-sto in sto prešernih, vihra-
in, mora se priznati v borbah vrUh fantov iz bataljonov in ^et. ki zdajle, pomešani med se-oj, udobno zleknjeiii na senu, rezskrbno smrče, ali pa, kar bo Najbrž še bolj res, široko razpo-sedeni okrog peči po hišah pijejo žlahtno črnino ter zraven zaskrb-jenim gospodinjam napoveduje-30 skorajšnji zmagoviti konec уојпе, dražijo domača dekleta in čakajo, da zavre mastna juha v
kotličih ...
v sobi tiktaka, štabni ^ožgani pa rijejo po zemljevi-u, vodijo prste in svinčnike po črti ;n v smeri nameravanega po-oda, postavljajo zveze, zazna-^l^jejo pota, vasi, višine, sovražnikova gnezda.
Ura je hreščeče udarila tri-popoldne. In dnevno poročilo še ni napisano do kraja!
va obveščevalca se še nista ^"iila s podatki. Zdaj, zdaj bo divizijski kurir, a divizije se je ustavil uro ho-a daleč. .Morda bo kurir že.jio-C0] prinesel povelje: "Ob tej in
Uri krenemo!"
Med vrati pa stoji tražar in kakor da nekaj vleče, kakor da hoče z roko nekoga obdržati za hrbtom.
"No, kaj je?"
Stražar je slednjič z levico sunkovito potegnil izza hrbta golo-glavo dekletce in ga potisnil v sredo sobe proti mizi. Potlej je izvlekel iz prsnega žepa zmečkan listek, ga skrbno razgrnil in položil na mizo pred svetlolasega.
"Tovariš komandant! Tole punčko so našli spodaj v vinogradu. Hotela se je na vsak način izmuzniti v dolino. Na listku piše, zakaj!"
Štabni ljudje so se zazrli v dekletce. Lahko bi mu prisodili osem let. Takšnale debelolična, temnopolta, zdrava vaška deklica s črnimi, v dva tenka repka spletenimi kitkami, ki ji še ni^o dosegle malce preširokih ramen. Stiskala se je v široko temnorja-vo volneno ogrinjalo. Segalo ji je skoraj do tal. Tudi težki okovani čevlji iz surovega usnja, na debelo obloženi s plastjo napol zmrzle ilovice, slej ko prej niso bili umerjeni zanjo. V oči ji ni bilo moč videti. Stala je pred njimi nepremično, s sklonjeno glavo, kakor s slabo vestjo v šoli pred učiteljico, v obraz zardela in rahlo drhteča.
Komandant je vzel listek, ga poravnal z dlanjo in prebral. Brala sta ga tudi tovariša.
"Dragi Franjo. Pri nas je partizanska vojska. Prišla je ponoči . s kranjske strani. Sami Kranjci. Pravijo, da so brigada. Vse hiše so zasedli, tudi našo. Ne vemo, kam gredoi Imajo izredno mnogo mitral jezov. Velike na konjih in.lahke. Vzeli niso nič. Za vino plačajo. Koliko jih je, ne vemo. Več kot petsto gotovo. Tudi v O. so prišli. Pazite se! Pazi se ti, mili, dragi."
Ko so brali, pač niso mogli videti, kako je deklica izpod čela z velikimi črnimi očmi nemirno spremljala sleherni njihov gib. Celo in kotička ustji je prepletala drgetavica, ramena so se ji zdaj vidno tresla. Izraz neznan-
*^enhoe lii8288
_ _ ^ ^ к1,*. ,А".4 «•.•	^''	-'■'.''•T''^ ■ •
ив.Ј ^ HOUR& ^Monday/;\%иу5б(1у)(:'Е^Шау^9ј)А.Ж f, ggav-Saturdav	NoW,
— liberal trade-in allowance —
ekega strahu v njenih očeh in drgetanje telesa sta natanko spominjala na vrvežavo, grozljivo preplašenost mlade zverinice, ki so jo lovci zajeli živo in ki zdaj nemočno čaka na neznano zlo usodo.
Nekaj trenutkov je bilo v sobi vse tiho. Trije iz brigadnega štaba in stražar so gledali deklico, komandant je zraven s prti bob-nal po mizi. Deklica je naglo umaknila pogled v tla in okrog ust so se ji zarezale rahle gubice. Njene tresoče ustnice so obetale jok, toda zajokala ni.
"Kako ti je ime?" jo je vprašal najprej komandant, zdaj še kar tako mimogrede. Deklica je stala, kakor je bila, in ni odgovorila. Zanjo je odgovoril stražar: "Ljudje so povedali, da ji je ime Katica."
"Kdo ti je dal listek?" je vprašal dalje komandant in zadnjo besedo strogo in glasno poudaril.
Deklica je dvignila oči in jih takoj spet povesila. Rekla ni ničesar.
"In kdo je Franjo? Povej! Pri priči povej!" je vprašal drugi, nič manj s poudarkom.
Deklica se je zdrznila in spet ni odgovorila. Brskala je s konico čevlja po podu, ne da bi dvignila glavo.
"Ali je tvoj oče?"
Molk.
"Ali nemara brat?"
Deklica je rahlo prikimala in se z brado dotaknila prsi.
"Kajpa. Brat je," je rekel komisar. "Ustaš. Saj so povedali domačini, da sta v vasi dve usta-ški družini. V Jaški je med usta-ši. V Jasko mu je nesla listek. Jasna stvar."
"Hotela si v Jasko k ustašem!" je zagrmel komisar. "Doma so ti dali listek, da ga v Jaški oddaš bratu. Ali je tako ali ni tako?"
To pot je deklica dvignila gla-
HIŠE NAPRODAJ
Za 2 družini od bulevarja
3 spalnice; zidana veneer hiša, moderna kuhinja, marmornate podoknice, kopalnica ob i ta z keramičnimi ploščicami, dve garaži. Požurite se!
Pokličite
KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030
God gave us this...
Doni you give us this!
Огју you can
g ^жеварат
k I IbSS^E*'^ I
пИЕоЈ
vp, da so jih lahko vsi videli naravnost v oči. Te oči so bile suhe, nekam globoke, zamolkle in široko razprte. Vražje lepe oči, je pomislil komandant. Toda v teh očeh ni bilo nenadoma več strahu. Zaiskrile so se, postale so srepe, sovražne, kljubovalne. Vsi štirje v sobi so to natanko občutili. Vzdržale so komisarjev pogled. Ustnice so se dekletcu to-gotno stisnile in niso dale glasu.
"Ali te ni prav nič sram, da podpiraš izdajalce? Ustaši so izdajalci naše domovine. Oni služijo švabom za hlapce! In ti se bra-tiš s sovražniki, ki hočejo uničiti nas vse, tudi tebe in tvoje! Šla bi v Jasko in rekla bratu, naj se vrne domov, naj bo dober in pošten. če ga imaš rada, bi morala to storiti že davno!"
Deklica je prenesla svoj sovražni, da, zdaj že kar prezirljivi pogled na govorečega, na načelnika. Stala je tako, malce upognjena v tilniku, z izzivalno, naprej pomaknjeno držo glave, kakor pripravljena na napad, vsa drhteča. Vsi so vedeli, da ta drh-tavica še malo ni pomenila strahu.
Komisar se je z nasmehom nagnil k načelniku.
"Tvoja prepričevalna pridiga je čisto odveč. Ali ne vidiš, kako te gleda. Kakršno so vzgojili doma, takšna je."
Gledali so se precej dolgo v tišini. Deklica Katica in štirje ljudje iz štaba. Na steni je tiktakala ura. Zdelo se je, da malce glasneje. Z enakomernimi udarci je neizprosno merila čas; treba je bilo nekaj storiti. Ali se to nesrečno punče sploh zaveda, kaj je zakrivila po naših postavah, po vojnih postavah, je pomislil komandant. Če bi imela svetle lase in plave oči, bi bila skoraj malce podobna Julki. Tudi Julka nosi kitke, je pa najmanj za leto dni starejša. Kaj neki zdajle počne Julka, njegova najmlajša sestra, doma, na Dolenjskem? Nemara prenaša pošto partizanom. Lani, ko je za nekaj ur obiskal domače, je po vsej sili hotela z njim v brigado. Komaj se je je otresel. Mati jo je natepla in zaprla v kamro. "Ko boš general," je potlej vpila Julka skozi okence, še vsa objokana, za njim. "ko boš geheral, bom živela pri tebi in ti kuhala sirove štruklje."
—NEW EHA, glasUo ABZ
(Dalje pritioanjiC?
DRUŠTVENI KOLEDAR MAJA
15. maja, nedelja—-Zabava Ženskega odseka Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
15. maja, nedelja—Opero "Marriage of Figaro" poda Glasbena Matica v S.N.D.
22. maja, nedelja—Farmski odbor otvori pikniško sezono na farmi S.N.P.J.
26. junija, nedelja—Piknik društva Napredek št. 132 A.B.Z. na Kaliopovi farmi.
29.	maja, nedelja—Piknik Ženskega odseka farme S.N.P.J. na Chardon Rd.
30.	maja, ponedeljek — Piknik Concordians na farmi S.N.P.J.
JUNIJA
5. junija, hedelja — Piknik društva Svoboda št. 748 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
12. junija, nedelja—Piknik društva Mir št. 142 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
19. junija, nedelja—Piknik društva Utopians št. 604 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
26. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. '312 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
JULIJA
3. julija nedelja—Piknik Cleve-landske federacije S.N.P.J, na farmi S.N.P.J.
3. julija, nedelja—Piknik Kluba društev A.J.C. na Kaliopovi farmi.
10. julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
17. julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
24. julija, nedelja — Piknik krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi S.N.P.J.
31.	julija, nedelja—Piknik Mladinskega zbora SDD na farmi S.N.P.J.
ODDA SE STANOVANJE
ZA ENO DRUŽINO. 7 sob, popolnoma opremljeno.
Y lepem kraju.
Vpraša se po 6. uri zVečer na 1026 DILLEWOOD RD.
ali pokličite KE 1-0680 ali KE 1-6578
CLEAR-SITE T.V.
21329 LAKE SHORE BLVD.
. POPRAVLJAMO RADIO, TELEVIZIJSKE IN FONOGRAFSKE APARATE.
Pokličite
RE 1-7245
, JAMES BAVETZ
AMERIŠKA Ш EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi З2У2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.	\
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.)
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter — 0.3»37 inca.
1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje.
1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje.
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
Dva pogrebna ' zavoda
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško
postrežbo
p?
CENAH, KI ЛН
VI
DOLOČITE pokliči!#
yySRDINAtJ'SONS funeral Directors
W&& »C
1 letalom v staro domovino
Ker je zelo veliko pomanjkanje prostorov na velikih parnikih v maju, juniju in juliju, so se mnogi rojaki že odločili za potovanje po avijonih. Da pa bo tako potovanje bolj prijetno in brezskrbno, bo spremljal A II g 11 S t Kollander te skupni od Clevelanda preko New Yorka do Pariza. Mr. Kollander, ki je lansko leto spremljal 30 clevelandskih rojakov do Pariza, bo potnikom v pomoč na potovanju in v Parizu. Odpravil bo one, ki bodo nadaljevali pot na jugoslovanskem avijonu iz Pariza do Zagreba, kakor tudi tiste, ki bodo potovali na Simplon Orient Express vlaku iz Pariza do Trsta, Sežane in Ljubljane. Prva skupina potuje na 17. junija, druga na 1. jllli|a. Še je prostora in kedor se želi pridružiti naj ne odlaša z priglaševanjem. Za vsa pojasnila in cene za ta dva izleta, kakor tudi za druga posametna potovanja se obrnite na:
August Kollander
6419 St. Clair Avenue — Cleveland 3, Ohio HE 1-4148
/4>
Лоом
'A- irf 'K



уГ' %

» _M/jg •• v.; .	w
;f^,3


.-' ^''■><i\v-^ *■■ J.V■>..:■ *УН<
dfjCWKwA: #
,МШж#А
?.'-Vaj,w-v*^vw5 фЛ
;1 . '^:'. -k % ' "■'•^
k.". ^'Ук.ЛУ mJ&Ur ^ V -i'-'	-(7^ C •: ^
/.%* .f Y@5jw*, . Ј;кЈ%?лЈ Д TftAfe-v, .If'


.Ч,чи%^®Ж'



iV' V	"TvVyJj.;^
Minufemaii ##$
18о YEARS AGO thls month a small groop of maT at Concord Bridge and took a stand for a wa^ of Ji^ believed in.	' '<%a
They called themselves Minutemen—^diaary ing to protect their freedom and their famiBes «Mi thettJ And in a less dramatic but no less essential Ш№ the of Concord Bridge is evident today. МШош# of d^zaa eoM diers are now training in our armed Ам-сез and k volaoteex j reserve units. Like the Minutemen who preceded Двац $bf%] are prepared to protect their homes if they bare t&
Let the Minuteman in the Savings Bond symbol teniađfOa] of the necessity of constant vigilance—and of a vttf vecaQj all contribute to our nation's strength and pir^wedoes^^g' through the systematic purchase of U. S. Savings i
Security—for ourselves and our country«* is simple with the Payrcdl Savings Flan
Eight million working people just like yourself are profiting by steady investment in Savings Bonds through the convenient Payroll Savings Plan.
Why don't you join them? Just tell the. people in your company pay office how much you want to save each payday and sign the card they give you.
Then that amount is put aside for you each payday. When
enough accumolatea, you gtft interest-earning Seeiee B B
For your future—and tbe liiCaM of America—si^ up today fear^ the Payroll Savings Plan oc buy Bonds regularly at your bank« If you want your intertst as eur-,^
rent income^ ask yonr ianktr^^ about 3% Series H Bonis that pay interest semiannually by Vi States Treasury tkeci,
The U. S. Government does not рвУ for tKis advertising. The Trea$wy DeporfmSlK for their patriotic donation, the Advertising Council and
E N A K O P R A V N O S T

STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
шршшпшп*
MICHEL ZEVACO
IRALJEYI VITEZ
ZGODOVINSKI ROMAN
^ишиппипининпигиипнпппшпииташдппшпитишпсашмшишмшдишшишиипшппшпииииииатдт O
(Nadaljevanje)
"Vendar že!" je zamrmral Concini.
Kakor po boju pri "Velikem Henriku," so vrgli tudi topot žrtev počez na konja.
"Osem mož, da spravijo jetnika v Louvre!" je ukazal Concini. "Gospod de Marsac, ki postane s tem trenutkom desetnik, prevzame poveljstvo!"
Eden izmed pobijačev je stopil naprej ter še priklonil.
"Pazite nanj!" je povzel maršal. "S svojo lastno glavo ste porok, da vam ne uide. Ko pridete v Louvre, ga zanesite v kraljeve prostore; šele tam mu smete razvezati noge, nikakor pa ne rok. Nato ga predstavite kralju in recite: 'Sire, gospod maršal d'Ancre vam pošlje Capestanga, prvega iz dvojice, ki je obtožena veleizdajstva; Vojvodo Angoulemskega vam pripelje sam.' Dodajte tudi, da je izdajalec ubil pri svoji aretaciji pet ali šest ljudi in ranil mene na roki. Ali ste razumeli?"
"Da, svetlost."
Oddelek z jetnikqm je zavil proti Louvru, Concini in Rinal-do pa sta krenila na čelu ostale
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN
'advertising
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
DELICATESSEN - GROCERY — River Rd., Des Plaines — Clean stock, new fixtures.
VAnderbilt 4-2005
FOR SALE — Dentist equipment, used. Good condition. Reasonable. Chair, cabinet, sterilizer, miscellaneous. Call owner.
ANdover 3-4996
DOMESTIC HELP
HOUSEKEEPER — Experienced cook and cleaning. Assist 4 year old child. Able to drive. Other help in home. Stay. $40.
FOrest 9-7773
Lovely country home needs COMPETENT WOMAN ' for light housework - care of 2 children, 6 and 3.
Lake Forest 3512
GENERAL HOUSEWORK, COOK — Assist semi-invalid lady. Stay.
AMbassador 2-4605
MAID — General housework, laundry, cooking, 2 adults. — 5 days a week.
south Shore 8-7380
HOUSEKEEPER — 2 children, some cooking. Own air conditioned room and bath. Other help.
EDgewater 4-4887
GENERAL HOUSEWORK — some cooking, 3 children, 2, 4 and 6 years. D. P. welcome. Good home.
Villa Park, 111.
306 S. Princeton TErrace 4-2762
HOUSEKEEPER for family, 2 adults. Neat, private room.
Phone — Wilmette 5130
Nice suburban home needs COMPETENT WOMAN — General housework. Stay. Air conditioned. Must like children. Good salary. Near good transportation.
ORchard 5-2615
čete V Meudon. Rinaldo se je smejal.
"Ste li slišali, svetlost, kako bahavo nam je zabrusil: Pokažem vam, kako umira Cape-stang?"
"Širokoustnež!" je dejal Concini veselo. "Radoveden sem, ali se mu bo ljubilo bahati, ko ga potiplje zapriseženi mučitelj. Nu, začeli smo dobro; glejva, da ostane tako!"
LX.
"Da postaneš lepa."
Ko je Leonora Galigai s kraljičino pomočjo ušla iz Louvra, se je naglo vrnila domov, prišla v dvorec skozi mala vrata in hitela v svojo sobo. Tam je odrinila velikansko slikp, ki je predstavljala Concinija v dvorni gali; pokazal se je vhod v majhen kabinet. Markiza je vzela svetilko in stopila vanj. V tem kabinetu je bila miza, naslanjač in kamin s pripravljeno butaro, ki je čakala samo še ognja. Leonora jo je zapalila takoj; potem je odprla stensko omaro, ki je bila skrita pod tež-
Chicago, 111.
REAL ESTATE
LAKE GENEVA at Fontana Village — By owner. All year 'round 5 room ranch type home. Lot 100x220. Gas heat. 3 years old.
Call — Portsmouth 7-9190
MODERN Brick Bungalow — 6 rooms down, 3 up. Full basement; automatic oil heat; 2 car garage; in St. Benedicts Parish and near public schools, (vicmi-ty of Irving Western.) Best offer. Call owner.
JUniper 8-5871
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple and daughter 13, need 4-5 room unfurnished apartment. Prefer St. Mary's of Angel Parish.
ARmitage 6-4146 after 4:30
RESPONSIBLE Employed Vet, wife, baby, need 5 room unfurnished apartment. N.W. Moderate rental.
WEllington 5-4859
kim zagrinjalom. Na prvi pogled si videl v tej omari samo toaletne potrebščine; toda eden izmed predalov je imel dvojno dno, in ko je markiza posegla vanj, je izvlekla obilen sveženj papirjev. Položila jih je na mizo ter sedla v naslanjač.
Nekaj trenutkov ^se ni pre-meknila; niti ni trenila z zaprtimi veki, niti ni preložila rok. Premišljala je in tehtala svoj položaj.
Očitno je bilo, da jo je Lorenzo izdal. Kralj je moral vedeti nekaj važnega, in Concinijeva aretacija je bila vsekako pred durmi. Leonora je gledala katastrofi izzivajoče v obraz. Njen kratki, a strašni posvet s seboj se je zgostil v besede:
"Treba je delati hitreje od Ludovika XIII.—to je edini lek! Udariti ga, preden udari on! Le toliko časa še, da solnce vzide in zaide: več ne potrebujem, zakaj potem bo moj Conci-no kralj!"
Hladnokrvno in po načrtu je jela sežiga ti listine, jemljoč jih s kupa zaporedoma, ker je poznala sleherno že po vnanjem licu. Večina teh pisem je bila podpisana s slavnimi imeni. Sodnik, ki bi jih bil imel v rokah, bi bil lehko žel glave francoskega plemstva kakor žanjica klasje na polju.
"Oni ne zvedo nikoli, da so pisma sežgana," je zamrmra-la Leonora sama pri sebi. "In to je dovolj, človeka ne držiš s tem, da imaš res orožje zoper njega, marveč s tem, ker on misli, da ga imaš!"
Ta pisma so bile jasne in določne pogodbe, v katerih so velikaši zagotavljali maršalu takšnointakšno pomoč za takš-nointakšno nagrado; značaj podjetja se je videl izmed vrstic . . .
Nazadnje so ostali markizi samo še trije papirji. Vsi so bili popisani z roko zeliščarja na Menjalskem mosty. Prvi je bil recept in se je začel z besedami:
"Da postaneš lepa . .
Drugi list je bil pokrit s skrivnostnimi znaki in geometričnimi risbami; na robu je bilo polno nedovršenih opazk in kratkobesednih razlag. Bil je zvezdovnik maršala d'Ancre! Ta pergamen je bil strahovit dokaz, zakaj govoril je jasno, da postane kralj ter izpodrine Bourbonca, ki umre nasilne smrti . . .
Na tretjem listu je bila razložena vsa Lorenzova teorija
o njegovem "Kraljevskem strupu," ki jo poznajo bralci iz enega prejšnjih poglavij.
Leonora je vedela z vso nezmotljivostjo svoje slutnje, da bo preiskava, v njenem dvorcu prvo, kar ukaže vznemirjeni kralj. Zato je uničila vse dokaze; ko pa je ležalo pred njo samo še zadnje, najstrašnejše orožje, so ji omahnile roke.
Čemu? Uničiti zadnje usodne liste, je pomenilo rešiti sebe in Concina, za katerega je trepetala predvsem! Samo roko ji je trebalo iztegniti h kaminu, in bil bi otet! Toda čudna žena se je sredi strašnega posla zamek-nila v enega izmed njih in je vsa zamrla . , .
V katerega neki? V zvezdovnik ? V teorijo ' Sitrupa? Ne? Leonora Galigai čita, požira in čita S solzami vedno iznova vrstice, ki jih je prebrala že tisočkrat. Leonora čita recept "Da postaneš lepa . . ."
"Da postanem lepa!" je vzdihnila markiza v svojih mislih. "Grda sem, trdih oblik, oglatih ramen in odurnega, lica . . . Moje uboge roke so •preveč koščene, moja usta— hm, ne upam se jih pogledati v zrcalu! Kolikokrat se preklinjam, zakaj sem tako grda! In dasi vem, kakšna sem na oko, sem se vendar drznila ljubiti!"
Naslonila je čelo v dlani ter se prepustila ihtenju, ki ji je stresalo vele prsi. Zvezdovnik in teorijo strupa je bila pozabila. Pozabljeni so bili dogodki včerajšnjega dne in nocojšnje noči, pozabljeno vse razen varljivega gesla:
"Da postaneš lepa . .
Zđstopniki Enakopravnosti
Za St. clairsko okrožje: JOHN REN KO 1016 East- 76fh Street
UTah 1-6888
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje; lOHN STEBLA; 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360
Za nevvburško okrožje: FRANK REN KO
Diamond 1-8029 11101 Revere Avenue
OUR FAITHFUL WATCH D0@
MFLATfOM

VEFLAtm
m
ш





In tedaj se je iztegnila preko njenih ramen neusmiljena moška roka ter pograbila papirje!
Leonora je kriknila kakor zver ter popadla roko z. zobmi. Kri se je ulila iz rane. V kratki, a besni borbi je izkušala markiza rešiti pergamene. Zaman! Eden se je pretrgal. Leonora je bliskoma zgrabila svoj kos, da bi ga vrgla v kamin; a v tem je videla da niti zvezdovnik niti pouk o strupu, marveč zgolj cunjica nesrečnega recepta!
Razkrečila je nohte in palnila iznova v boj. Toda grabežljiva roka je spravila tačas svoj plen na varno: Vitry—Leonora ga je zdaj spoznala!—si je bil vtek-nil papirje za telovnik. Z njim je stalo osem mož kraljevske garde z ostrimi halebardami v rokah. Markiza ni gledala nanje; spomnila se je bodalca, ki ga ni odložila nikoli. Izdrla ga je in planila, s peno na ustnicah. Ali že so jo držali. Zakričala je, trikrat zaporedoma, kakor žival v svoji smrtni uri; nato je utihnila. Strahotna tišina je zavladala v sobi.
Vitry je bil ves bled. Pot mu je lil po obrazu. Trepetal je kakor list na vodi. Še dolgo potem je trdil, da svoj živ dan ni prebil strašnejše minute.
"Madame," je zajecljal, "sam Bog mi je priča, da bi bil rad prizanesel vaši osebi z vsakršnim nasiljem. Odpuščam vam, da ste me ugriznili v roko. V imenu kralja sem prišel, madame; zapovedano mi je izvršiti preiskavo."
Z nečloveškim naporom je Leonora obdržala svoj obup. Uprla je oči v kapitana in rekla mirno:
"Vitry, komu se imate zahvaliti, da ste kapitan?"
"Maršalu d'Ancre, madame; tega ne smem tajiti."
"Vitry, markiza d'Ancre vas prosi dobrote: ene same dobrote, Vitry."
"Govorite, madame."
"Rada bi se pomenila z vami na samem."
Brez ugovora je poslal kapitan- svoje ljudi na hodnik. Nato si je popravil telovnik, da mu ne bi segla nenadoma po dragocene papirje, ter jo posadil v udoben naslanjač.
"Govorite, madame," je ponovil čez nekaj trenutkov.
Leonora se je zvijala v krčih brezumnega, onemoglega gneva. Šele ko je stopil Vitry proti vratom, da bi zaklical na pomoč, se je obrnila nanj:
"Usmilite se, Vitry! Usmilite se njega! Ubijte me, toda prizanesite Concinu!"
Kapitan se je vzravnal. Nje gov obraz je bil mahoma ves trd in neizprosen.
"Madame," je dejal, "maršal mi je vrgel v obraz besedo, ki je težja od zaušnice. Usmiljenja ni, madame. Ali ubijem jaz maršala, ali pa on mene!"
Sledil je hip turobnega molčanja. Zdajci pa je Leonora vzdignila glavo, rekoč:
"Vitry! Deset milijonov premorem lastnega imetja. Pet milijonov za vsakega teh dveh papirjev. Ali hočeš?"
ki
Kapitan je omahnil. Vsota je bila pravljična. Markiza je vide-, la njegovo negotovost.
"Vitry," je šepnila naglo, "уГ' zi papirja v ogenj, in deset fflili" jonov je tvojih. Preiskavo lehko izvršiš potem. Odneseš si vse, kar najdeš. Dva pergamena vec ali manj je pač vseeno. Tvojj ljudje ne opazijo ničesar . < Kapitan si je obrisal znoj, mu je curljal po čelu. ' !v
"Madame," je zastokal,
pite še minuto, da premisUiu. • • i "Otet si, Concino!" je zavrih nila Leonora v svojem srcu., f. Vitry je naglo odšel. ' % "Minuto!" je zamrmrala. minuto pride in mi pove, oa sprejme! Čez minuto! Oh, kdaj bo konec te minute?"	j
Njene oči so buljite v vrata-Jo j, kdaj bo minuta pri kraju-Vleče se kakor večnost: ni 3®
konca in je ni!

so se vrata odpri®' je osem vojakov.
Tedaj
Vstopilo ______
tryja nikjer! Le osem gardistov, ki so zastavili vse izhode!
"Vitry! Vitry! Vitry!" je pila markiza s presunljivim ž • som.	. ,
"Madame," je rekel eden med mož, "gospod kapitan J® pravkar odjahal v Louvre.' '
Leonora je odprla usta, bi hotela krikniti nezaslišan® kletvico. Toda grlo ji ni izdav glasu. Zvrnila se je kakor leseD kip ter obležala nepremično, čelom prebitim od padca in o jem polnim krvi.
(Dalje prihodrtJl5)
obli&
Please
ESTABLISHED — USTANOVLJENI 1922
HIHAIJEVICH BROS. COMPANY
6424 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-6152
MoJi«"®
Shranite 0*i 'Cijen'k
From the Magazine of Dalmatia Import-Export (Mr. Branko Pelric). we are now sending Ihe lowing packages, fully prepaid to the last Post Office or Station.
All packages are packed in Trieste and are fully insured.	__,
Package E-1 — $16.00
10 lbs. Best Rice , 10 lbs. Pure Cane Sugar 6 lbs. Coffee 5 lbs. Lard 5 lbs. Spaghetti
5	lbs. Laundry Soap
Package E-2 — $18.50
10 lbs. Sugar 10 lbs. Rice
6	lbs. Coffee
5	lbs. Bakalar 2 lit. Olive OU
% lb. Pepper
Package E-3 — $15.50
10 lbs. White Flour 10 lbs. Sugar 10 lbs. Bice
6	lbs. Coffee
5	pkgs. Noodle Soup 1 lit. Olive Oil
Package E-4 — $16.00
10 lbs. Spaghetti 10 lbs. Sugar 10 lbs. Rice
6	lbs. Coffee
5	pkgs. Noodle Soup 1 lit. Olive OU
Package E-5 — $15.50
10 lbs. Sugar 10 lbs. Rice
6	lbs. Coffee 5 lbs. Lard
5 lbs. Laundry Soap 5 pkgs. Noodle Soup
Package Е^б — $14.50
10 lbs. Spaghetti 10 lbs. Sugar 10 lbs. Bice
5	lbs. Coffee
1 lit. Olive Oil % lb. Pepper
Package E-7 — $16.00
20 lbs. Sugar 10 lbs. Rice
6	lbs. Coffee
1 lb. Chocolate 1 lb. Ceylon Tea 1 lb. Cocoa
Package E-8 — $13.00
5 lbs. Laundry Soap 5 lbs. Spaghetti 5 lbs. Sugar 5 lbs. Lard 5 lbs. Rice 5 lbs. Coffee
Package E-9 — $26.50
20 lbs. Sugar 10 lbs. Spaghetti 10 lbs. Bakalar 10 lbs. Rice 5 lbs. Coffee 4 lit. Olive Oil
Package E-10—$22.50
20 lbs. White Flour 10 lbs. Spaghetti 10 lbs. Sugar 10 lbs. Rice 10 lbs. Lard 6 lbs. Coffee
5	pkgs. Noodle Soup
Package E-11—$21.50
20 lbs. White Flour 20 lbs. Sugar 10 lbs. Bice
6	lbs. Coffee 5 lbs. Lard
5	lbs. Laundry Soap % lb. Ceylon Tea
Package E-12—$27.50
37 lbs. Can of Lard 10 lbs. Sugar 10 lbs. Bice
6	lbs. Coffee
5 lbs. Spaghetti 5 lbs. Laundry Soap
5	pkgs. Noodle Soup
Package E-13—$17.50
22 lbs. Sugar 10 lbs. Bice
6	lbs. Coffee
2	lbs. Chocolate
1	lb. Ceylon Tea % lb. Pepper
Package E-14—$14.50
10 lbs. Sugar 10 lbs. Bice 5 lbs. Coffee 4 lbs. Lard
4	lbs. Laundry Soap
5	pkgs. Noodle Soup
Package E l 5—$10.00
10 lbs. Sugar
5	lbs. Bice
3	lbs. Coffee
2	lbs. Lard
2 lbs. Laundry Soap % lb. Pepper
Package E-16—$14.50
6	lbs. Coffee
7	lbs. Sugar
8	lbs. Bice % lb. Pepper
% lb. Ceylon Tea 1 lb. Chocolate e pkgs. Noodle Soup
Package E-17—$15.00
5 lbs. Coffee 5 lbs. Bakalar 5 lbs. Sugar 5 lbs. Bice 1 lit. Olive Oil % lb. Pepper % lb. Ceylon Tea
SPECIAL SINGLE PACKAGES
100 lbs. Best Quality FLOUR — 100 lbs. Best CORN FLOUR 37 lbs. Can of PURE LARD .... 11 lbs. Can of COOKED HAM
10 lit. OLIVE OIL ...................
5 lit. OLIVE OIL -........—:
50 lbs. CORN FLOUR -----------
*"•52 .$"22 $12.92
.Л15.00 $14.50 $ 7.50 ..$ e.25
■
If you want to make your own package, use the following prict list:
Best Quality Rice ........per lb.	$ Лб
Best Quality Spaghetti or
Macaroni............per lb.
Best White Flour.........per lb.	Л2
Pure Cane Sugar..........per lb.	Л2
Red Be^ns...............per lb.	ZO
Best Quality Lentils (Sočivo) per lb.	^0 Best Quality Barley (Ječam) per lb.
Best Quality Farina per lb.	>20
Noodle Soup............per pkg.	Лб
Raisins................per pkg.	.25
Franks Chicory...........per lb.	.в®
Santos Coffee No. 1 quality per lb.	«95
Mynas Coffee best quality . per lb.	.85
Pure Lard ..............per lb.	*35
Pure Olive Oil............per lit.	1.20
Best Salami Gavrilovich Style per lb.	1.25
Smoked Loins (Panceta) ... per lb.	7^
Smoked Bacon............per lb.	.65
Best Quality Bakalar.......per lb.	.60
Permesan Italian Cheese per lb.	1.25
Black Ceylon Tea.........per lb.	1.25
Pure Vanilla........per 10 sticks	1 20
Black Pepper (Zrno) ......per lb.	1.90
Cinnamon (Cimet u prahu) per Уг lb.	l OO
Salmon in cans..........per can	.65
Powder Milk.............per lb.	Л5
Chocolate...............per lb,	•75
Cocoa ..................per lb.	«75
Laundry Soap............per lb.	Д5
Toilet Soap ............per cake	.15
When you use special price list, please add
following amounts: To 20 lbs. package	$2.50:
30 lbs. package $3.00; 40 lbs. package	$8.50;
60 lbs. package $5.00; 80 lbs. package	$6.00.
POZOR!
600 DmARJEV ZA DOLAR!
POZOR!
Vam je seda] mogoče );x*Iatl v Jugoslavijo postavnim potom 600 dinarjev la vsak dolar. Ispl*^'* so napravljena v Ljubljani. Zagrebu aU Beogradu v sedmin ali osmih dneh.
Za vsakega prejemnika denarnega nakaiila. ж avionsko pošto, prosimo dodajte la strolk* i* ' vsote, za пакажИа:
deče
do $ 40.00 od $ 50.00 do $ 70.00 od $ 75.00 do $100.00 od $110.00 do $150.00
$1.50 $2.00 $2.50 $3.50
od $160.00 do $200.00 od $250.00 do $500.00
$4.00 $5.00
Za note nad $500.00, prosimo dodajt« $1 za vsakih	' $100.00
Vsaka denarna nakaznica je tigumo Jamčena in iiplačljiva polom Jugotlovanake narodne ke. Uradno pobotnico te nakaze ж vsakim naročilom.