Med dvesto največjimi gospodarskimi organizacijami v Jugoslaviji je Gradis na 92. mestu — Leta 1970 smo bili na 64. mestu — Drugod je hitrejši proces ^tegracije podjetij Revija EKONOMSKA POLITIKA je tudi letos objavila seznam predel niče vidimo, da ima večina 200 največjih delovnih organizacij SFRJ s področja industrije, ru- r^lSjo^Lto °je°^a šle! darstva, kmetijstva in gradbeništva ter s področja denarnega in vilka večja kot druga Samo za blagovnega prometa. Za gradbena podjetja smo napravili izvleček, Gradis in Hidro elektro imajo obe Prikazan v razpredelnici. številki enaki, kar pomeni, da tu ni (nadaljevanje na 2. str.) | Itdtma glasita | itnofo možna U[ Konec oktobra je sektor za obveščanje in propagando pri re- = publiškem svetu ZSS pripravil razgovor o nalogah sindikatov Slo-venije in o pripravah na sedmi kongres ZKS ter deseti kongres Ws ZKJ, o politični vlogi glasil delovnih skupnosti in o nadaljnjih --- oblikah sodelovanja. Razgovora so se udeležili uredniki velikega s števila glasil, med njimi tudi nekateri novinarji dnevnega tiska == radia in televizije. g|g Večkrat je bil tisk v delovnih organizacijah in celo lokalni = pokrajinski časopisi odrinjen od večje pozornosti družbe, v pri-== hodnje pa bo položaj le-teh precej izboljšan, saj je tovrstni tisk postavljen po pomembnosti na določenih področjih z ramo ob rami dnevnemu obveščanju. Z boljšim položajem pa so dobila interna glasila tudi nove naloge in prav gotovo je največja ta, naj bodo —— vedno odraz delavčevega hotenja, ne pa želja vodilnih v podjetjih. ---- Obravnavali so tudi položaj v svetu in strnjeno razlago do~ gg godkov na Bližnjem vzhodu, ki jo je podal tovariš Vipotnik, di-§= rektor glasil pri pravilnem obveščanju ljudi znotraj naše dežele rektor zavoda RTV. Poleg ocene položaja je poudaril vlogo gg niternih glasil pri pravilnem obveščanju ljudi znotraj naše de-3-3; žele in njihovo vlogo pri vzdrževanju normalnega stanja ter ■ preprečevanja panike. Za Gradis ugotavljamo, da se pomika po lestvici naj večjih podjetij navzdol (vsako leto za 14 mest). Dva Pomembnejša razloga lahko navede-1110 za takšno gibanje, Gradis se v zadnjih treh letih po priključitvi ^ehnogradenj relativno ni večal. Se Pomembnejši razlog pa je v integracijah drugih podjetij v vse večje n večje delovne skupnosti. T Leta 1971 je bila na prvem mestu ‘Na iz Zagreba s 7,06 mi a din celotnega dohodka in s 16.750 zaposle- Kaj verna o ustavi Obširne javne razprave o osnutkih zvezne in republiške ustave so bile Po skoraj vseh deloviščih. Vse razprave so bile več ali manj dobro organizirane in obiskane. Po nekaterih deloviščih beležimo tudi 100 “/o ude-ezbo, kar je za naše razmere vseka- nimi delavci. To podjetje je imelo žg leta 1972 že 8.63 mia din celotnega dohodka in 17.200 zaposlenih delavcev (pa je vendar nazadovalo ter pristalo na 3. mestu).. Na prvem mestu je največje jugoslovansko podjetje JUGOMENTAL kombinat iz Beograda z 9.58 mia din celotnega dohodka in le s 7 224 zaposlenimi delavci, ker vključuje tudi trgovino z velikim prometom. Po številu zaposlenih pa je največje jugoslovansko podjetje ŽTP iz Beograda z 49.700 delavci Nato si sledijo podjetja SlPAD Sarajevo 34.400 delavci, ŽTP Zagreb 32.900 delavci, Crvena zastava Kragujevac 24.600 delavci, Železarna Zenica 24.900, El Niš z 20.400 delavci itd Naj večje slovensko podjetje po številu zaposlenih je ŽTP Ljubljana, ki ima 19.000 delavcev. Od proizvodnih podjetij je največje slovensko ISKRA Kranj, ki ima 4.39 mia din celotnega dohodka in 18.000 delavcev. V SFRJ zaseda 9. mesto. Slovenska proizvodna pod- ■ jetja so nato razvrščena po celotnem dohodku, doseženem v letu 1972, in sicer: Slovenske železarne (18. mesto), Gorenje Velenje (20), ZP__Elektro gospodarstvo Slovenije Maribor (29), TAM Maribor (34), Združeno podjetje za distribucijo električne energije (44), IMV Novo mesto (63), Hmezad Žalec (70), Tomos Koper (87), Sava Kranj (91) in GIP GRADIS (92). Med slovenskimi proizvodnimi podjetji smo torej na 11. mestu (pred lani pa smo bili na 7. mestu). Po celotnem dohodku je še nekaj slovenskih podjetij, zunaj proizvodne dejavnosti kot je Gradis in sicer: ŽTP Ljubljana, Metalka, Slovenijales, Emona in še 11 trgovskih podjetij, Po številu zaposlenih pa sta od vseh podjetij večja od Gradisa le ŽTP Ljubljana in Emona. GRADIS NA DRUGEM MESTU Poglejmo še malo razpredelnico, kje stojijo gradbena podjetja. Iz raz- rallez Zemljič — priprava na zPravo o osnutku ustave. ko r r pohvale vredno. Organizatorji j. 2Prav so se na to dobro pripravi-(k ,®r skušali v preprostih besedah del k°r ie bilo to mogoče) povedati Zn avcem celotno gradivo in bistvene v a,ci*nosti nove ustave. Delavce so glavnem zanimala vprašanja okrog si „?n°1Tlskih razmerij, delegatskega itl terna, delitvi dohodka, delu TOZD Sa ®Ploh izvajanju že podpisanega v. ooiipravnega sporazuma o združit-p-^ibeljnih organizacij v združeni1 delu GIP Gradis. je ela.vci so mnogo spraševali, kaj PstZ ,minuLm delom, češ, da je v ler_a^i premalo povedanega o minu-r64. delu. To velja predvsem za sta-de'avce, ki ne morejo več do-pD tl takšnih učinkov kot mlajši, Le tisti, ki ima rad prelepo slovensko besedo, zna ceniti tudi slovensko pesem. Ta nam je veliko pomenila, ko smo v daljni Bosni gradili veliko koksarno. Zapeli smo in čas nam je hitreje potekal. Bili smo kot ena družina, žal danes tega ni več. Kot blagajnik sem prepotoval mnogo naših delovišč: Bled, HE Savica (kjer smo praktično delali noč in dan), Groblje, (kjer nikoli ni zmanjkalo vina), Jesenice, Zenica, Vuzenica, avto cesta, Krško—Drnovo, OGP Ljubljana, Trojanski klanec, Kranj, Skopje in Celje, odkoder bom verjetno odšel tud; v pokoj. Seveda se to ne bo zgodilo že jutri.« Kar poglejte ga na sliki, saj je na vrhuncu svojih moči. Koga se najbolj spominjate, sem ga vprašal, »Vseh, najbolj pa mojega prvega šefa ing. Širclja, Boškota in Bojca, ki ni maral čebule. Rad se spominjam tudi vseh, ki smo sl v Zenici delili dobro in slabo. Sploh pa me najlepši spomini vežejo na Zenico.« Rada sem kegljala Marija VERBIČ. TOZD Celje: »V Šoštanju smo imeli lepo dvostezno kegljišče. Vedno je bilo zasedeno, posebno ob dolgih zimskih večerih smo se zbrali na kegljišču in zabave nikoli ni zmanjkalo. Rada sem pri Gradisu, Pa tudi hvaležna sem; dobila sem stanovanje, pri Gradisu se je izučil moj sin, ki je danes že samostojni strojni tehnik, tudi zaslužki niso bili od muh. Vsaka dva poti do Gradisa in z njim nam je takole pripovedovala: -Začela sem delati na silosu v Zalogu. Od tam sem prišla na Litostroj, potem pa v enoto Ljubljana-ckolica. Če se sedaj spomnim nazaj, se mi zdi, da imam same lepe spomine, tisti slabi se kar porazgubijo in pozabijo- Spominjam se, da nam je v Litostroju bilo prav prijetno, Na voljo smo imeli plavalni bazen, sami smo si organizirali kulturno življenje. Imeli smo celo amatersko igralno skupino, s katero smo tudi gostovali npr. v Šoštanju. Tudi daneg v Gradisu ni slabo in sem zadovoljna. Odnosi med nami v kolektivu so dobri, dela imamo io-volj, denarja pa tako ne bi bilo nikoli dosti. Stanujem z družino v Gradisovem stanovanju v Savskem naselju.« Na Zalogu smo našli še enega 25-letnika, k; ima podobno pot, življenja in dela pri Gradisu kot; Nada Sulič. To je EDO POHOR, vodja mehanizacije Začel je leta 1947 v Litostroju, od takrat, pa je v Ljub-Ijana-okolici. Prisostvoval je pogovoru s Suličevo in na koncu je pripomnil, da se z njenimi besedami čisto strinja in ne bi imel kaj dodati Tudi on je v Gradisu zadovoljen in ostal mu bo zvest, tudi še naprej, sai sam pravi, da službe ni dobro veliko menjati. Sicer pa tudi ni rečeno, da bi lahko bilo kje boljše. Včasih tudi po 400 ur na mesec AVGUST ŽONTAR dela danes v strojno prometnem obratu, vendar irna »gradbeno« prakso že dolgo za seboj, Že pred vojno je namreč delal v gradbenem podjetju. Ko je prišel iz partizanov, je bil nekaj časa v službi na takratnem prezidiju, vendar si je vedno želel, da bi delal na tovornih avtomobilih, 1848. leta je prišel h Gradisu in takrat se mu je ta želja izpolnila, Dobil je tri-tonski prekucnik. Z, njim so ga poslali Šoštanj, na HE Savica, v. Zenico in drugod, potem pa je dobil nov avto — 7 tonski prekucnik. Z njim, je delal na Jesenicah in v Mariboru, Sedaj pa je že več let v av-toparku v servisni delavnici. Ko se spominja nazaj, tudi on ugotovi, da so slabi vtisi izginili. Delati je bilo treba veliko in takrat še ni bilo urne plače. Včasih se je delalo tudi po 400 ur na mesec. Med drugim je delal tudi na stari avtocesti pri Drnovem. Danes so ta burna leta že za njim in naporno življenje na terenu tudi. V Gradisu se počuti dobro in dokler bo lahko delal, pravi, da mu ne bo hudega. Nada Sulič Edo Pahor Marija Verbič Avgust Gomboc meseca smo dobivali kakšne dodatke, Danes seveda tega ni več. Kaj naj bi še povedala? Zdrava sem, zadovoljna — ie oči me počasi zapuščajo, V vsakem primeru pa želim, da bi Gradis še naprej dobro pro-speriral, veliko gradil, pa tudi to, da mlajši kadri nikoli ne bi pozabili na nas starejše, ki smo v 25 letih delal} in izgradili to, kar danes imamo.« Ostali bomo Gradisu zvesti Vodjo tajništva in blagajničarko NADO SULIČ smo našli na naši TOZD Ljubljana-okolica. O svoji Gradis je velika firma Vsa ta leta v četrt stoletja je PAVEL PETERNEL preživel na terenu. Bil je menda kar na vseh naših gradbiščih, razen v Zenici: »Kar luštno je bilo včasih. Danes je drugače. Mi smo že prestari, da bi šli skupaj v korak z mladimi. Pa tudi ti so drugačni, kot smo bili mi. Ko smo mi prišli h Gradisu, smo brez vprašanja delali, če je bilo potrebno. Treba je bilo narediti in nihče takrat ni rekel, da nima časa ali pa vprašanj po denarju. So bile pač take razmere, delali smo toliko, kolikor smo največ zmogli. Kar se pa samega Gradisa tiče, ga lahko samo pohvalimo in čeprav sem najbrž pristranski, ker je to moje Kati Volavšek podjetje, mislim, da je eno najboljših pri nas. Sploh pa sem sedaj zadovoljen, ker mi ni treba več na teren.« © Če bo zdravja dovolj ... AVGUST GOMBOC je začel delati v kovinskih obratih leta 1948. Potem je delal na različnih gradbiščih, med drugim tudi v Savinjski dolini, Žirovnici, Kamniški Bistrici, Medvodah, Šoštanju, Zenici, Kidri-čevu itd., kjerkoli so takrat obstajali servisi za popravila strojev in vozil. Delal je tudi na cestah, recimo v Veliki Loki, pa tudi na novejših. Bil je monter za konstrukcijo nosilcev na stebre na Uncu, Ivanjem selu, v Dravogradu itd. Po poklicu je mehanik. V Gradisu mu je lepo, kot sam pravi, le zdravja ni več toliko kot ga je bilo včasih. Ce bo tega dovolj, tudi pokojnine ne bo težko dočakati v Gradisu. © »Ostalo mi js v spominu« Obratovodja remontne delavnice na Pobrežju SLAVKO ONIC je pri Gradisu že od leta 1946, od samega začetka. Začel je delati na HE Mariborski otok. Tam so bile takrat prve delavnice KO. No, kovinskim obratom je ostal zvest vsa ta leta, le vmesni dve leti je bil pri vojakih ir tudi tam je delal v kovinski stroki. Ko se je tako spominjal nazaj, mu je prišel na misel dogodek, ki ga še danes pretrese: Ko so rušili most na elektrarni, je padel v vodo neki tovariš, Čeprav je bil dober plavalec, se dolgo ni mogel obdržati, mi mu pa tudi nismo mogli z ničemer pomagati. Bilo je res žalostno in ostalo mi bo to vedno v spominu, posebno kadar pogledam, s čim je delavec danes vse zavarovan«. Žalostne misli si je pregnal z mislijo na sedanje življenje v kovinskih obratih. Pravi, da bo najbolj vesel takrat, ko bodo narejeni novi prostori in se bodo preselili s Pobrežja na Studenec. Tam bo tudi dočakal pokoj. V novi menzi kot prerojena Tako kot pri vseh enotah imajo tudi na Jesenicah nekaj delavcev, ki so že 25 let zvesti našemu podjetju. Da bi zvedeli kaj delajo, kako živijo, smo jih obiskali na njihovih delovnih mestih. Najprej smo se napotili v menzo, pa ne zaradi lakote, temveč zaradi tega, da bi tu poiskali našo prvo sogovornico MARIJO MLAKAR. Res je, da je bila 6. oktobra že 26 let pri Gradisu, torej bi morala biti Franc Langus že lansko leto med jubilanti. Toda ta rok je »zamudila« za 2 dneva, pa ie tako šele letos med njimi. Že od vse' ga začetka je Marija Mlakar zapo' slena v kuhinji in skrbi da naši de' lavci na Jesenicah dobro jedo. Naj' prej na samih gradbiščih, sedaj P3 sodobno urejeni menzi. Čeprav je dolgo obdobje zvestobe, pravi, da j1 je hitro minilo. Kljub temu pa se najraje spominja trenutkov, ko so se iz stare menze preselili v novo-Sprememba delovnih pogojev jo je tako prex'zela, da v začetku skoraj ni upala delati v novi menzi. Toda hitro se je privadila, tako da so de' lavci tudi sedaj zelo zadovoljni. Še vedno polna elana nam je dalj6 povedala, da je zelo srečna na tefl’ delovnem mestu in v tem kolektiv11' Zato je bila tudi njena edina želj® ob slovesu, da bi bilo takšno soctelo' vanje in tako dobri odnosi še na' prej. Ob tej priložnosti pa se tudi zahvaljuje jeseniški enoti našeg3 podjetja za nesebično pomoč, poseb' no pri reševanju njenega stanovanj' skega vprašanja. Nabralo se je veliko vtisov Med. letošnjimi jeseniškimi juhi' lanti je tudi pravi Gorenjec VLADO MAROLT, Od aprila 1948 ko je pri' šel h Gradisu je doživel mnogo ve' selih in žalostnih dni na gradbiščih širom po Sloveniji. Najprej kot tesar in sedaj kot delovodja je bil vedn° bolj miren in prizadeven delax’ec-Nerad govori o svojih vtisih. Dom^ v Zasipu pri Bledu si je sezidal hišico in v miru uživa sadove svojega dela; Kljub temu, da je že toliko časa pf’ Gradisu, pa mu do pokojnine man]' ka kar še nekaj let, Zato ie njegov3 edina želja, da bi bil zdrax’ in h1 lahko še naprej uspešno izvajal za' dane mu. naloge. Sicer pa pravi, d3 mu je kar dobro in se nima kal pritožiti. © Med živijenjem in smrtjo Eden redkih poklicev, ki ni ravn0 gradbeniški, pa ga gradbeniki vse' eno veliko potrebujejo, je miner-Delo z eksplozivi je nevarno in P°' trebno je bit.; zelo previden, da pride do nesreče. Tu se ne sme de' lati napak. Vsako napako lahko na' praviš samo enkrat, nam je poved3 eden naših najboljših minerjev A”' GUST SKRT, ki'je tudi že 25 let pri Gradisu. Na vprašanje, zakaj se je odloči* za tako nevaren poklic, nam je P°' vedal, da povsem slučajno, ker prvi zaposlitvi na HE Moste ni ib1® druge izbire. Izkop ali miniranje. > odločil se je za drugo delo. V vsej dobi je obredel že veliko gradbišč 1 porabil precej eksploziva. Nikoli 3 ni pritoževal nad delom. Ko n kaj minirati, rad pomaga pri drij gih delih. Lahko bi rekli, da 3 »deklica za vse«, Le ob vprašan.!1' koliko časa še, se mu je obr3, zmračil. Videti je, da je utrujen ° nevarnega dela. Pravi, da ne h zdržal do 60, leta, »Bom že nekako uredil za upokojitev,« nam je zatrjeval, Ob odhodu smo mu zaželili, bi se mu ta želja kar najhitreje izpolnila. % Rad bi dočakaS tridesetletnico FRANC ARTENJAK, doma iz Slivnice pri Mariboru, je prišel h Gradisu 15. oktobra 1948. Z gradbišča v Vuzenici, kjer je delal še za Slovenija ceste, se je preselil h Gradisu, ki rnu je ostal zvest vse do danes, ne samo do danes. Pravi, da bo 1 kar še naprej ostal pri nas, saj mu je všeč pri Gradisu. Najprej je kot betoner delal na raznih gradbiščih po Štajerski in Gorenjski, pa tudi Notranjski in Primorski. Svoje staro delo je zapustil, ne pa tudi svojih tovarišev z gradbišča. Sedaj jim deli hrano na gradbišču. Za to delo se je odločil zato, ker nihče tega dela ni hotel opravljati. Vseeno pa je zelo zadovoljen, Vsako delo rad opravlja, tako da ga imajo delavci radi. Tudi v privatnem življenju je dobro poskrbel za-a Se in za svojo družinico. V Medvo-e dah si je zgradil hišico, od koder se vsak dan vozi na delo. Ko smo se - Poslavljali, nam je še zatrjeval, da bo ostal pri Gradisu do upokojitve, - Sai mu je tako prirastel k seču. 3 pbenem pa si je želel, da vinu zdrav-e je ne bi preprečilo uresničevati nje-ji tovega cilja* da bi v podjetju d»-e »akal vsaj še 30-ietnico. e i. e A e n a Gradis — moj drugi dom I Tako kot drugi letošnji 25-letnifci * te tudi MATE KAPARIC prišel k nam leta 1948. Na posredovanje svo-' tega brata, ki je bit takrat že zaposlen pri nas se je iz rodne vasi blizu Vinice podal v Ljubljano. Najprej s° ga poslali na gradbišče v Litostroj, kjer je bil v pomoč zidarjem, tesarjem, skratka vsem, ki so ga Potrebovali, Bolj kot svojega začetka pa se raje spominja dela na Gradisovi žagi v Šiški, saj je tam predel kar 15 let. Čeprav je bilo mnogokrat težko, je vseeno vzdržal. Skromen, kot je, je vedno rad de-!ak pa naj bo to v vročini ali mra-I Zu» na delavnik ali nedeljo. Pred- vsem se rad spominja tovarišev, s katerimi je na žagi delal. Zaupal - *?arn je, da jim je prav ta složnost ) Rajala tisto udarno moč, s katero so ' ??segalj lepe uspehe. Seveda so do- ti,ti zato tudi priznanje, ki je bila i sarrio še stimulacija za nadaljnje c ^elo Ko je |eta 1955 žaga nehala 3 aelati je tam nastalo skladišče. Tako je Mate postal skladiščni delavec in / se je skladišče 1963 preselilo na i brnartinsko, se je z njim vred pre-ebl tudi Mate Kaparič. Tu je še da-i es. še bi rad delal, toda zdravja ni , Preveč dobrega. Toda Mate pravi, da i 0 stisnil zobe in bo šlo, tako kot i Vedno doslej. i i % dišča MUJA RAVNIKARJA. Pa ne toliko zaradi 25-letnega staža pri Gradisu, kot zaradi svoje priljubljenosti, ki jo uživa med x'semi člani kolektiva. Je eden redkih gradisovcev, ki je ostal od začetka do konca na istem delovnem mestu. Zato se nerad spominja začetkov v samem skladišču, ko je bilo vse potrebno napraviti z goiimj rokami. Vsekakor je danes delavcem v skladiščih mnogo lažje, saj žerjavi in viličarji opravijo težja dela. Besede: »Kjer šem začel, bom tudi nehal!« so samo odraz nje-goveda trdnega značaja, do katerega ga je privedla kruta usoda njegove mladosti. Že kot 14-letnega dečka ga najdemo med pitomci v Boki Kotorski, nato v ujetništvu, od koder je pobegnil v partizane. Neprestano preseljevanje je biio dovolj in tako je bilo njegovo prvo stalno bivališče v Ljubljani, ko se je zaposlil v našem podjetju. Kmalu mu je tudi podjetje priskočilo na pomoč in mu dodelilo stanovanje, kar je bilo zanj največje priznanje za doseženo delo. Tako kot vestnega delavca ga vsi poznajo tudi kot dobrega športnika. Kot aktivni športnik se je ukvarjal predvsem z nogometom. Rad se spominja obdobja, ko sta se z »Zekom« podila za žogo po nogometnih igriščih. Zato ob tej priložnosti še posebno pozdravlja kolege in kasneje rivala »Žeka«. N.a športnem polju je torej že prepustil mesto mlajšim, pri delu pa pravi, da bo storil čez dve leti, ko bo odšel med upokojence. S Dobit! sesa že te<$i darilo od T MS Za razliko od drugih naših jubilantov se je (VAN RAtžfGVZ zaposlil v našem podjetju že leta 1946. Teda vmes je moral še dve leti "k vojakom, tako da je šele letos med jubilanti. Najprej je bil zaposlen kot kurir na gradbišču v Količevem. Že leta 1947 pa je prišel v avtopark. Seveda je takoj po odsluženju vojaškega roka napravil šoferski izpit, saj ga je šoferski poklic navduševal. Prvo priložnost za vožnjo na gradbišča je dobil že leta 1950, seveda najprej na starih avtomobilih, katere je bilo potrebno več popravljali kot voziti. Zdaj se tega rad spominja, pa čeprav so takrat minevale hude ure. Danes vozi sodobno vozilo TAM 4500, katerega je zelo pohvali!. Že pred lem tovornjakom je imel prav takšnega Že s prvim je prevozil preko 200.000 km brez nesreče in prav tako tudi že z drugim. Za tako vzorno vožnjo je prejet tudi nagrado od tovorne TAM, ročno uro Darvvil. Med brskanjem po delovnih spominih, pa najraje pripoveduje o delu na gradbišču HE Savica: »Cez dan smo pridno delali, zvečer pa je bila zabava in muzika. Družba je bila res prijetna. Danes kaj takega ni več mogoče. X'sak ima svoj avto in gre po svoje. Zato tudi ni več take složnosti, kot je bila včasih. Preveč nevoščljivosti je za vsako malenkost. Za boljši avto, za bolise vožnje. Včasih se za take stvari nismo kregali, nam je kar malce žalostno povedal Ivan Ramovž. Marija Mlakar |psr sem začel, bom tudi končal Malo je starejših gradisovcev, ki e bi poznali vodjo centralnega skla- Dal nam je vedeti, da mu ni vseeno, kako je z Gradisom in kaj se dogaja v njem, Zato smo prepričani, da bo z Gradisovim vozilom napravil še precej kilometrov in upamo, da tako uspešno kot doslej. Pa srečno vožnjo! Slavko Onie VODIČEVA ZMOTA i i Turistični vodič razlaga na dvorišču zgodovinskega gradu: »In tamle v tistem temnem kotu so sežgali zadnjo čarovnico.« Eden od turistov ošine skrivaj s pogledom svojo ženo in zavzdihne: »To si ti samo misliš!« BREZŽIČNI TELEFON Pravijo, da je pri nas telefonija precej v zaostanku. -Jaka pa je dokazal nasprotno. Ko sta s prijateljem šla na daljše potovanje z avtobusom, je dal v aktovko telefonski aparat in budilko. Po tiekaij kilometrih vožnje je v aktovki zazvonilo. Jaka je vzel slušalko iz aktovke, nekaj časa napeto poslušal in nato pred strmečimi sopotniki podal slušalko prijatelju in glasno dejal: »Tebe kličejo!« aVricij Ravnikar Mate Kaparič Najbrž marsikdo ve, da ima Gradis svojo knjižnico, ki je založena že kar z lepim številom knjig. Vodi jo ing. Hedvika Poženel in ker smo hoteli, da knjižnico spoznate malo bližje, smo postavili tovarišici Poženelov! nekaj vprašanj: — S kolikšnim številom knjig »upravljate« danes in kakšne zvrsti so? — Na razpolago imamo približno tisoč knjig. To so le strokovne knjige. Poleg teh imamo še strokovne revije in časopise, v glavnem so to mesečniki. Nekaj je tudi učnih knjig, vendar so to redke, ker pač ni velikega povpraševanja po njih. — Kdo pa se poslužuje tega vašega bogastva? - To so predvsem strokovnjaki, in sicer iz projektivnih enot, v zadnjem času pa precej tudi iz analitsko-planske službe. — Kako dobivate denar za nabavo knjig? — Naredili smo sicer predračun za knjižnico, vendar letos nismo uspeli priti v plan. Upam, da bo drago leto drugače. Zaenkrat se finansiramo iz sredstev, ki so predvidena za nabavo literature pri razvojni službi, delno pa iz režije centrale. —- Kako pa nabavljate knjige? Kdo vam daje predloge? — Sem dobivamo precej knjižnih katalogov. Pa lastni presoji ugotovimo, katere knjige bi bile koristne in ne predrage. Dobivamo pa tudi predloge ali zahteve od posameznikov in tako potem naročamo knjige. Predvideti smo, da bi v vseh enotah naredili oopis obstoječe literature in seznam objavili v biltenu, ki ga objavljamo. Tako bi tečno vedeli, kje se kakšna potrebna knjiga nahaja in kje jo lahko dobi posameznik. — Kako pa ste vi osebno zadovoljni z delom v knjižnici? — Nimam pripomb. To delo mi je kar všeč in če bo pa 1. novembru res prišla še dodatna »peroeč«, za katero sme razpisali delovno mesto, potem bomo s knjižnico po urejenosti kmalu na zeleni veji. N. G. Delavci nismo krivi Malo čuden naslov, v resnici pa je le kratka zgodba Lenarta Zorka, VK zidarja iz TOZD Nizke gradnje. Srečala sva se na objektu Skedenj 1 na avtocesti Hoče—Levec. Beseda je dala besedo in že se je pred mano odvilo 18 let njegovega življenja. Lenart Zorko je pristen Medjimurec, doma iz Goričana. Leta 1955 ga že najdemo med graditelji dravskih elektrarn: Vuzenica, Vuhred. Mariborski otok, Ožbolt, to se njegova prva srečanja z našimi delavci. Pozneje ga je pot zanesla v Zagreb, nato v Hrušico v Liki. Več kot tri leta je preživel v Siriji, po združitvi Gradisa s Tehnogradnjami je sodeloval pri gradnji bosanskih mostov. Po vrnitvi iz Bosne, pa je bil med prvimi na delovišču Skedenj. Vse kaže, da je bilo vaše delo in življenje v zadnjih letih precej pestro? »Res je,« je odgovoril tovariš Zorko. »Mnogo sem prehodil po svetu, toda kaj hočeš, naš poklic je pač tak. In ti moraš tja, kjer je delo in potreba. Tako je bilo tudi v Siriji, kjer smo zgradili nekaj velikih mostov. V Siriji sem se dobro počutil, obvladam namreč arabščino in to mi je večkrat prav prišlo.« Pa pustimo Sirijo in se povrnimo v današnji čas. Kako se torej počutite pri Gradisu? »Moram priznati: pri Gradisu je odlično, dobra organizacija, sodelovanje, pa tudi zaslužki še kar ustrezajo. Le to nas boli, da nas imate še vedno za novince.« Kako to, saj smo kritični čas že preživeli, sem ga vprašal. »Ne delavci ga še nismo. Gradis nam ne prizna minulega dela, to je delo v času Tehnogradenj. Se vedno so razlike. Posebno nas boli, ko oslali delaxrci dobivajo priznanja za 19, 15, 20 in 25-letno delo, nas pa se nihče ne spomni. Mi delax'd v^endar nismo krivi odcepitve od Gradisa, sodelovali pa smo pri združitvi. Mi smo ves čas pridno delali. Ko bi dobiii vsaj skromno priznanje za naše dolgoletno delo (pohvalo, sliko ali kaj podobnega). Med nami je tudi veliko delavcev, ki so že prej delali pri Gradisu. Zakaj torej razlike? Povejte, je še pristavil, da tovariši, ki so o tem odločali niso imeli prav.« Obljubil sem, da bom to napisal, in, kot \ddite, sem držal besedo. In kljub temu ste dobri gradisovci? »Smo in bomo tudi ostali. Le poglejte naše delo. Damo vse od sebe, da bi bil vsak objekt kar najbolj kvalitetno in v roku izvršen.« Franc Zorke Torej ste zadovoljni? »Smo, čeprav bi nekatere stx'ari le morali spremeniti. Ne mislim tu na odnose temveč na zaslužke. Delamo od zjutraj do večera, Terenski dodatek pa nam pripada le za 7 ur dnevno. Prej smo popoldan delali z mnogo večjim veseljem, ko je bil terenski dodatek vezan na število opravljenih ur. Za nekvalificirane pa je terenski dodatek občutno premajhen, zato tudi delavci bežijo iz naših delovišč.« In hrana? »Se ne pritožujemo, vsaj pri nas na Skednju ne.« L. C. Človek ima lahko okoli sebe še tako razkošje in bogastvo, pa od vsega tega ne ho mogel živeti, če ne bo imel hrane. Ta je tista, ki ga drži pokonci, mu omogoča, da dela in misli. Od dobre prebrane je odvisno, ali bo človek lahko tudi dobro delal. Pri nas o tem včasih kar premalo premišljujemo, čeprav je ravno v takem podjetju, kot je naše, še kako važna dobra prehrana. Treba je težko delati, na prostem in tudi v mrazu. Še tako dobra oprema tu ne bo veliko storila, če ne bodo ljudje siti in pogreti s toplim obrokom. Obiskali smo nekaj naših TOZD, da bi videli, kako skrbijo za prehrano svojih zaposlenih, kolikšna je cena teh obrokov in kakšna je pravzaprav hrana. TOZD GE LJUBLJANA: Vsak delavec, ki ne živi doma, ampak v samskem domu, ima možnost, da je tam. Hrano dobivajo iz družbene prehrane v Ljubljani, edina sktb vsakega je, da si pravočasno naroči hrano za naslednje dneve, Z malico je nekoliko drugače. Dajanje toplih obrokov je organizirano po vseh večjih gradbiščin. Tudi te obroke dobivajo iz obrata družbene prehrane. Tam, kjer so manjša gradbišča in tudi oddaljena, si organizirajo malice y bližnjih bifejih ali gostilnah. Pa še cene: kosilo družbene prehrane stane 9 din, večerja 4 din, malica pa 3,8 din ali pa 3 din Pri malicah ne plačajo tudi kruh, ki je zraven, kot je to potrebno pri drugih dveh obrokih Za plačilo hrane enota regresira s tiO din na mesec. Ta dodatek je mišljen za malico. TOZD GE LJUBLJANA OKOLICA: Obroke prav tako dobivajo iz družbene prehrane, in sicer slane kosilo 9,30 din ter malica 5.20 din. Pri tem enota regresira malico s 3,8 din din vsak dan in kosilo 4,2 din vsak dan. Na gradbišču v Novem mestu je kosilo zaenkrat 12 din in malica 4,50 din — v Delavskem domu, V Vevčah je malica 7 din, kosilo pa 17 din; malico regresirajo s 1,80 din in kosilo z 10 din. V Šiški je kosilo 10 din in malica 6 din, regresirajo pa tako kot na gradbišču v Jaršah. Tisti, ki delajo na gradbi- šču Interevrope, plačajo malico 5,30 dinarjev. TOZD SPO: V tej TOZD je prehrano težko urediti, saj so zaposleni razmetani po vseh gradbiščih. Zato se pač hranijo tam, če je urejena prehrana. Vendar pa moramo pripomniti, da je za njih hrana v grad-biščnib menzah nekoliko dražja kot za ostale delavce, zato pa dobijo znižane dnevnice (najnižja 30 din in najvišja 55 din), Na upravi TOZD jedo v skupni menzi s Kovinskimi obrati, tu pa stane malica cd 3,50 dinarjev, preko 7 din do 9 din. TOZD ŽELEZOKRIVN5CA: Tu imajo urejeno prehrano za vse zaposlene, nudijo pa usluge tudi sosednjemu gradbišču Interevrope. Malica stane 5,30 din, dobivajo pa jo iz gostinskega podjetja v Mostah. DOM UČENČEV Nove Jarše — Tu dobivajo hrano iz Ljubljanske družbene prehrane. Vajencem nudijo 4 obroke na dan, in sicer po naslednjih cenah: zajtrk 5 din, kosilo 11,60'din in večerja 5,10 din. Cena malice je različna, saj delajo vajenci na različnih gradbiščih, giblje se od 5,30 dinarjev do 7,10 din. TOZD KO MARIBOR: Tu dobivajo malico iz samskega doma. Na začetku je bila 2,60 din, kmalu pa so podražili na 6.00 clin. Za ta denar, pravijo pa kvaliteta hrane ne ustreza in tako se je poslužujejo le še vajenci, ki imajo malico pač plačano in 5—7 delavcev. Ostali jedo sendviče ali kaj podobnega. Tako jedo po naših TOZD. Seveda danes nismo zajeli vseh in torej nadaljevanje sledi v naslednji številki. 10. oktobra so člani komisije za proizvodnjo in delitev dohodka ravenske TOZD razpravljali o delitvi dohodka po zaključnem računu za leto 1972, o rezultatih poslovanja za tričetrtletje 1973 jn o osebnih dohodkih v letošnjem letu. S tega sestanka objavljamo izvleček pogovora prisotnih, ker mislimo, da ta več pove kot, suho poročilo. Tene Zaietelj: Uspeh enote v tri-četrtletju je zadovoljiv, kar dokazuje, da smo še vedno pri vrhu v okviru gradbenih enot podjetja. Pozna pa se, da nimamo večjih del, z manjšimi pa so večji stroški. Karel Ficko: Med ljudmi pa zaradi zvišanja življenskih stroškov in ostajanja plač na isti ravni ni več takega zadovoljstva kot včasih; delovni elan in disciplina padata. Marjan Berčič: Stroški poslovanja hitreje rastejo kot pa dohodek. Mi smo zato tu, da ugotovimo vzroke padanja uspeha in poizkušamo oceniti položaj do konca leta. Potrebne so podrobnejše analize, da bomo lahko sedanje hibe odpravili. Janez ing. Hercog: To delovno disciplino močno rušijo izostanki z deia brez opravičila. Marjan Berčič: Kar se tiče osebnih dohodkov, smo v mejah našega uspeha Če gledamo naše izplačane OD, vidimo, da smo z vidika socialnega razlikovanja zelo zadostili zahtevam, saj je razlika med delitvijo OD preko 100 razmerje le 14 : 22 v korist .organizatorjev proizvodnje Pomembno je tudi. da vidimo, kdo .so delavci, ki pri. GE prejemajo najnižje OD .in zanje analizirati vzroke. Tone Zaletelji Vodimo pošteno politiko pri delitvi OD. saj smo delavcem v preteklem mesecu dali akordne presežke, organizatorji proizvodnje pa niso dobili nič, Marjan Berčič: Način obračunavanja terenskega dodatka na dan ne vzpodbuja, ampak ščiti tiste, ki nadur nočejo delati. V tem letu smo močno občutili, kakšne težave smo imeli, ker. delavpi nočejo več delati preko rednega delovnega časa, Morali bi se pomeniti, da damo kolektivu določen del gibljivega dela in jim s tem dvignemo delovni elan. Nikola Novak: Med delavci ni pravega posluha za interes podjetja in dosti kritizirajo. Glavni vzroki za takšno stanje so, da si zaposleni iščejo razne vrste dodatnih virov zaslužka, saj cene rastejo, plače pa ne. Ivan Ciringer: Eden bistvenih vzrokov za porast stroškov so višje cene materialov. Tone Zaletelji V tem letu smo močno širili in povečali obseg svojega dela. Odprli smo več novih gradbišč, med njimi na avtocesti in v Slovenj Gradcu. Pri tem smo imeli velike stroške s pripravljalnimi deli, s prevozi in drugim. Vsi našteti stroški se bodo pokrili ali vsaj zmanjšali, ko bomo objekte v celoti zaključili. Nabavili smo tudi nove opažne plošče in ogrevalne elemente in še dosti drugih nujnih stvari, brez katerih se ne da dobro delati. Hočemo biti solidna firma, zato pa moramo biti opremljeni in so povečani . stroški opravičeni. Poglavitni Pogoj za naš uspeh pa je delovna disciplina, ki jo moramo nujno izboljšati. Tone Zaietelj: Dogovoriti se moramo, kakšen osebni dohodek lahko damo kolektivu z ozirom na sedanje stanje, da jim pokažemo, da mislimo nanje, Bogomir Gabrovec: Kolektiv pričakuje, da bo v tem mesecu določen del s plačo, ker se jim je le obljubljalo, da bodo v sezoni boljši OD. Ludvik Lihteneger: Niso redke izjave delavcev, da se jim za ta denar ne splača več delati, ker z zaslužkom pokrivajo le najnujnejše živ-ijenske potrebe. Mislim, da bi se v tem mesecu le odločili za podelitev gibljivega dela. Tone Zaietelj: Sem za to, da v tem mesecu delimo iz naslova gibljivega dela in akordnega presežka. Naša naloga pa je, da poiščemo vse rezerve, poostrimo delovno disciplino in delovno zavest. Pri .izplačilu OD za oktober podelimo le 15 °/o gibljivega dela in akordni presežek v povprečnem znesku 100 din na zaposlenega. Kolektivu pa moramo pojasniti, da nam sedanji položaj kaj več ne dovoljuje. Za 12. oktober je jeseniška TOZD povabila na srečanje vse tiste upokojence, ki so odšli v pokoj v zadnji 20 letih Od 44 vabljenih jih je na to slovesnost prišla ravno polovica, to pa je tudi razumljivo, saj so nekateri upokojenci doma tudi iz drugih republik ali pa zelo oddaljenih krajev in tako se žal niso moglj udeležiti veselega srečanja. Dopoldne so se zbrali v jedilnici jeseniške menze, kjer jih je čakala manjša zakuska, nato pa so se z iv-tobusom odpravili na ogled večjih gradbišč. Ogledali so si tako gradnjo stanovanjskega naselja na Planini pri Kranju, obe šoli v Kokrici in Predosljah, nazaj grede pa so videli še nov samski dom z menzo in gradbišče na Bledu Za novosti na gradbiščih, načini gradnje in nove gradbene stroje so se upokojenci zelo zanimali. posebno še bivši delovodje in kvalificirani delavci. Po kratkem izletu so se upokojenci vrnili na Jese-nice,_ kjer jih je čakalo kosilo Razpoloženje vseh prisotnih je bilo res dobro in tako se je kosilo nadaljevalo v prijetno zabavo, polnih spominov in prijetnih pogovorov. Pridružili so se jim tudi direktor TOZD Fran- Vovk, tehnični direktor Božidar Lukač, Ljuba Tarman, Viljem Zrim in predsednik DS Stane Simeonov, Ko so se poslavljali, so bili za srečanje resnično vsi hvaležni in zaželeli so si, da bi odslej postalo srečanje vsakoletno. Gradisov vestnik »Gradisov vestnik- Izdaja delavski svet podjetja Gradis Ureja ga uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno 53. L e k t i o n M im : it? > h m •<'V m Wir lernen Dentsch Fortsetzung: Erganzen Sie dše Endungen der Adjektiva Dopolnite končnice pridevnikov! Die Schaufenster Baneben sehen vvir ein gross-, sclion- Geschaft mit verschie-den- Sachen, die der Kerr braucht. Da išegen im Fcnster in lang-Reihen vie! seitien- und kunstseiden- Krawatlen, blau-, rot-, und ander« mit prachtig-, bunt- .Mustern. Hier liegen neu- Oherhem-den mit modern- Kragen, weiss- und farbig-, fur jeden moglich-Geschmaek etwas Brauchbar-, Ba stehen viele Heren, mehr h lige als alier-, und suehers, vvelches bunt- Oberhemd oder vvelche rot-, blau- oder gemustert- Kravvatte sie sich vviinseben vvollen. Daneben ist ein ander- Geschaft mit ein- gross- Fenster voli von herrlich- Porcellan und Glassachen. Das weiss- and bunt-Porzellan ieuchtet uns entgegen, aber noch mehr strahlen die blank« Kristali?,laser, Die Damen suchcn solehe weiss- oder farbig- Tassen, Tetler usw„ die gut zu ihren passen. Aber da gibt es noch sehr, seiir viele gross- Geschiifle mit sehenswert- Schanfenstern, and man kann stundenlang durefc die belebt- Strassen ein er Grosstadt gehen, venn man al!es sehen wiU» Jetzt vvollen vvir von der Komparation (stopnjevanje) der Ad-jektive sprechen. 1. Stufe 2. Stufe Positiv Komparativ 1 stopnja — osnovnih 2 stopnja — primernik schnell schneller gross gut hoeh nah grčsser besser hoher naher 3. Stufe Superlativ 3 stopnje — presežnik am schnellsten ali der. die, das schnellste am grossten am besten am hcchsten am nachsten Beachten Sie: 1. die zweite Stufe kat die Endung -er, die dvitte Stufe hat die Endung, -st, aber -i nach dem s-Laut, z. B, grosste 2. Die 2, und 3. Stufe haben oft Umlaut. 3. AHe drei Stufen haben die Adjektiv-Endung -e, wenn sie mit dem Artikel vor dem Subsfantiv stehen. 1. Silber ist teuer. Siiber ist cin teures Metali. 2. Silber ist nicht so teuer vvie Gold. Silber ist ein nicht so teures Material vvie Goid. 3. Goid ist teurer als Silber. Goid ist ein teureres Material als Silber. 4. Platin ist von allen Metallen am teuersten. Platin ist von allen Metallen das teuerste Beachten Sie! (Pazite na): so teuer — vvie, nicht so teuer — vvie vie! teurer — als nicht teurer — als Steigem Sie: alf — jung,‘ arm‘ — reich, bari* — vveieh, kali* — kuhi, warm* — heiss, Jang* — kurz," breii — schmal, tief — hoch,* gut — schiecht, ivei — wenig, klug* — dumm,* sehvvach* — stark.* Adjektiva mit* haben im Komparativ und Superlativ Umlaut, (preglas) Bilden Sie Satze nach folgendem Beispiel: Auto, D-Zug, Flug-zeug: Bas Auto ist schnell, der D-Zug ist schneller, das Fiugzeug ist am schnellsten, 1. nett: dein Freund, dein Vetter. dem Bruder. 2. hocli: Vohnhaus, Universitat, Kirchturm. 3, lang: die Drau, die Save, die Donau. 4, hfibsch: seine Sehvvester ihre kleine Frundin, metne Kusine. 5. warm: im Sotnmer Klima in Jugoslavvien, in Ilalien, in Nordafrika. 6. fleissig; mein Bruder, meine Sehvvester, ich selbst. 7. vvenig: Vater raucht, Solin, Tochter, 8. Interessant: Journaiist schreibt, Universitatsprofessor, beriihmter Bichter. 9. weit: Junge springt, Sportler, VVeltmeister. 10. gut: Junges Mšd-chen singt, Musik-Studentin, hekaraite Opernsangerin. Unregelmassige Komparationen: gut besser — am besten, vlei — mehr — am meisten. hoch — hoher — am hcchsten. Bilden Sie Satze nach folgendem Beispiei! Afrika, Amerika, Asien — grosser Ertiteil: Afrika ist ein grossef Erdteil, Amerika ist ein grosserer Erdteil, Asien ist der grosste Erdtei! von allen. i •i E BeaclFcn Sie! Vor dem Superlativ steht immer der bestimmle Artikel, 1, Pferd. Ochse. Elefant — slarbes Zugtier. 2. FIuss, See, Meer — tiefes Gevvarser 3, Eisenbahn, Auto, Fiugzeug ___ meder- nes VerkehrsmizteL 4. Havdn. Mozart, Beethoven — bedeutender Musiker. 5.Hyazinthe Veilchen, Rose — haben herrlichen Duft. 6. Tischiampe, Krpnleuchter, Scneimverfer — geben helles Licht. 7. Kaminheizung, Ofenheizung, Zentralheizung — geben vvarme Wohn?"ng. Neue tibimg in der nachsten Lektion! Worter prachtig — krasen Oberhemd — gornja srajca r Geschmack — okus brauehbar — uporabljiv leuchten — svetiti se strahlen — sijati blank — svetal, sijajen s Kristallglas — kristalno steklo sehensvvert — znamenit belebt — živahen so teuer vvie — tako drag kakor teurer als -- dražji kot (kakor) kiihl — hladen kiug — pameten nett — ljub r Kirchturm — cerkveni stolp r Kronleuchter — lestenec e Heizung — kurjava e Kusine — sestrična besede hiibsch — lep, čeden r Vetter — bratranec s Klima — podnebje ich selbst — jaz sam r Journaiist — časnikar r Dichter — pesnik r Sportler — športnik r Weltmeister — svetovni mojster unregelmassig — nepravilen r Erteil — zemljina r Ochse — vol s Verkehrsmittel — prometne sredstvo bedeutend — pomemben, slaven r Duft — vonj r Scheinvverfer — žaromet f S I H I AT E R— Ali mi tudi vi ne verjamete, tovariš doktor, da lahko dobro živim? Učenci pri praktičnem pouku Težnja po aktivnosti Zelo obširne priprave na konferenco domske skupnosti, ki so potekale v drugi polovici oktobra, so razgibale mladino Doma učencev v Ljubljani, Ko je bilo učencem obširno obrazloženo, kako naj poteka, 02 kakšno naj bo življenje učencev y domu. da bo čim prijetnejše, vsebinsko bogato in v skladu s potrebami zdravega telesnega in duševnega razvoja mladega človeka, so učenci dali vrsto predlogov, ki so yeč ali manj odraz njihovih teženj in potreb. Zlasti je razveseljiva ugotovitev, da si želijo vsestransko aktivnost, kajti nedejavnost in prepu-sčenost samim sebi jih duši in ner- vira, Vse to se je v polni meri odrazilo tudi na koferenci domske skuposti, ko so učenci volili svoje vodstvo in kasneje, ko so posamezni organi začeli razpravljati o programu svojega dela. Čeprav program dela domske skupnosti še ni do potankosti izdelan, je pa iz njenega osnutka že razvidno, da si mladina žel} udejst-v°vati zlasti na športnem, kulturnem pa tudi. na družbeno političnem Področju. Želi si tudi več poučno strokovnih, potopisnih, zdravstvenih 'n drugih predavanj. Prav tako si želijo vsaj nekaj izletov in ekskurzij, ogledov filmov in gledaliških Predstav ter muzejev. Na kulturnem področju želi mladina tudi sama delovati Na njihovo »Ho bo v' domu deloval fotokrožek *n risarski krožek. Oba krožka nameravata za Dan mladosti prinraviti razstavo najboljših fotografij in skic, V domu bo deloval tudi dramski krožek, ki bo pripravljal proslave jubilejnih dnj in nekaj zabavnih večerov. Učenci nameravajo izdati tudi nekaj številk domskega časopisa, v katerem bi objavili svoje pesmi in druge sestavke. Kar zadeva dejavnost na družbeno političnem področju, bodo predmet njihovega zanimanja zlasti naslednje teme: ustavni amandmaji, ustvarjanje in delitev dohodka v podjetju, ustanavljanje TOZD-ov, cilji neuvrščenih držav, vloga Jugoslavije v svetu, izraelsko-arabska vojna itd. Več pozornosti nameravajo posvetiti tudi jubilejnim dnem in se temeljiteje seznaniti s pomembnimi dogodki iz NOV. Učenci si želijo dosti večjo dejavnost tudi na športnem področju. Menijo, naj bi se vsakdo izmed njih vključil vsaj v eno izmed športnih disciplin, kj jih gojijo v domu. Kar naj omogoči formiranje čimboljšib športnih ekip in uspešnejši nastop na gradisovih mladinskih igrah v prihodnjem letu, Ker je izvajanje programa dela domske skupnosti povezano s precejšnjimi finančnimi sredstvi, je domska skupnost obravnavala tudj to vprašanje. Učenci so izrazili pripravljenost, da si z raznimi akcijami zagotovijo del potrebnega denarja, menili pa so tudi, da bi morale TOZD, kjer delajo, pokazati več razumevanja za njihove potrebe. Na dosedanje prošnje za pomoč pri izvajanju raznih akcij nekatere enote sploh niso odgovarjale, oziroma so sporočile, da za ta namen nimajo denarja Edo Razdrih Konjice, Ruše, Rače, Lož, Ljutomer, Lenart, Ptuj, Murska Sobota, to so kraji, kjer bodo Mariborčani še letos postavili 12.000 m- novih hal. To so v glavnem lastni projekti, statični del je delo ing, Špesa, arhitektonski del pa v sodelovanju z Industrijskim bi roj ens Ljubljana in Projektivnim birojem v Ptuju. De! hal ima ravno streho, s prednapetimi nosilci 15 m dolžine in medsebojnimi razmaki stebrov 12 m. Druge vrste hal pa so predalčni d voka pni nosilci z istim razponom in dolžino, Vsi elementi se izdelujejo v naši betonarni v Mariboru. V zadnjem času so postavili že prek 8000 m2 hal z ravno streho ter 3000 m2 dvokapnic. Poudarili je treba. da imajo za vse postavljene hale napravljene pokalkuiacije in sicer za material, delo na gradbišču, postavljanje itd., skratka vsak čas vedo koliko jih slane posamezna faza dela, element, koliko vgrajenega betona itd, (npr za 1 m2 hale je potrebno 0,64 za razkladanje težkih elementov). ■m Nedavno so končali halo v Poljčanah, kj po notranji in zunanji ureditvi lahko konkurira sc tako zahtevnim investitorjem. Temeljili kamen ekonomske faknliele je položen 9. oktobra se je na našem gradbišču ob Titovi cesti v Ljubljani, kjer gradimo Ekonomsko fakulteto, zbrala kar precejšnja skupina ljudi, ki so prisostvovali polaganju temeljnega kamna. Ekonomska fakulteta je do sedaj »uradovala« res v prostorih, ki sicer niso slabi, so pa premajhni in neprimerni za moderen način študija. Iz leta v leto se je veča! vpis novih študentov, ki so želeli postati ekonomisti, in zadnji izračun kaže, da pride na vsak sedež v predavalnicah 6 slušateljev. Spremljanje predavanj v takih razmerah pa je res nemogoče Odločili so se torej za investicijo, ki je sicer precejšnja, vendar se bo slovenski družbi bogato obrestovala. Polaganju temeljnega kamna je prisostvoval poleg predstavnikov slovenske univerze tudi ing. Andrej Marinc, temeimi kamen pa je položil France Popit. Temeljni kamen ekonomske fakultete je položil France Popit --------------------------------------- M ..kenjičkarji” Vsak človek ima svoje veselje j— eden s tem, drugi z onim. Večina nas po končanem vsakdanjem delu v službi čaka doma tudi dosti dela, vendar vedno najdemo kakšen trenutek tudi zase in takrat delamo tisto, kar nam je res v veselje, Takrat se oprimemo naših »konjičkov«, pa naj bo to zbiranje značk, znamk in česa drugega ali pa kakšno drugačno delo. Tudi našj zaposleni se v pro« s tem času z marsičem ukvarjajo in sklenili smo, da bomo v vsaki številki predstavili nekoga, ki v prostem času ne zna samo počivati in spati, ampak tudi kaj drugega. Kot prvega teh »konji-čkarjev« bomo predstavili kovinostrugarja Maria Herneca iz Kovinskih obratov v Mariboru. Pa naj sam pripoveduje: »Moje veselje je sestavljanje križank raznih vrst, ukvarjam pa se tudi z kegljanjem in TRIM-°m, saj sem vodja te sekcije v naši TOZD, Ampak moje naj večje veselje še vedno ostaja pri križankah. S tem delom sem se začel ukvarjati že s petnajstimi leti in precej ur vsa ta leta sem Presedel ob teh malih kvadratkih in kombiniral. Moja prva križanka je bila objavljena prav v Gradisovem vestniku. Sedaj pa včasih pošiljam križanke še v Ugankarskega Pavliha, v Tovariša in v KIH, Precej so mi jih že objavili. Moram reči, da mi ta konjiček vzame precej časa. Tako za eno naanjšo križanko porabim 2-3 ure, ?a skandinavsko (te veličine, kot Je bila v zadnjem Gradisovem Mario Hernec vestniku) pa tudi 14 dni. Seveda med tem časom delam tudi še kaj drugega kot križanko. Pri tem delu imam precej težav z iskanjem besed. Slovenci imamo precej skop vsakdanji jezik in ne veliko novih izvirnih besed V križankah pa mora biti ravno teh dovolj, nikakor pa ne tujk in ostalih leksikonskih navlak.« Tak je torej naš Mario Hernec. Sami moramo dodati še to, da je eden izmed tistih redkih, ki kdaj pa kdaj tudi kaj napišejo za naš časopis in upajmo, da bo tudi še naprej. N. G. Križem po Novem mestu Ni še dolgo tega, ko nihče ni pomislil, da hi Gradis v kratkem začel drla v Novem mestu. Vend ai že skoraj dva meseca izvaja TOZD Ljubljana okolica dela za industrijo motornih vozi! iz Novega mesta. Bela potekajo po planu in zelo uspešno. Kakor je omenjeno gradbišče vzniknilo čez noč, tako so se tudi vzporedno s tem pojavile nove težave m problemi. Če gledamo globalno, je več ali manj v redu, če pa se poglobimo v detajle, pa ugotovimo še nekatere pomanjkljivosti, ki spremljajo in se pojavljajo kontinuirano na različnih gradbiščih. Veliko težav je bilo s pripravo dela, ki je istočasno potekala kot samo izvajanje del. Po oceni in razgovoru so investitorji zelo zadovoljni z izvajalcem — enoto Ljubljana okolica. Posebno pozornost je potrebno posvetiti ureditvi naselja, kjer se vedno postavljajo določene težave. Precej časa in veliko dilem je bilo ravno okoli postelj. Nekateri odgovorni so znali grajati, da delavci spe v novi, lepo opremljeni baraki (ki je lahko vzgled naselju Tomačevo!), na tleh, seveda ne brez blazin, novih odej in ostalega perila. Koliko problemov je bilo okoli nabave dvajsetih postelj, vedo samo tisti, ki so se s tem problemom ubadali, Zelo nezrelo je namreč situacijo obsojati, ne pa jo detajlno poznati. Vendar v Novo mesto nisem-šel zato, da bi samo opazoval in gledal tisto, kar je za videti, ampak, da bi tudi povprašal nekatere naše delavce novega gradbišča o njihovem počutju v dolenjskem okolju. Najprej sem se pogovarjal s tovarišem Kalinom, sektorskim vodjem, kaj in kako misli o novi sredini. Na vprašanje mi je odgovoril takole: »Z veseljem sem sprejel svojo sedanjo vlogo in na vse skupaj gledam z dokajšnjo mero optimizma. Lahko rečem, da bo to gradbišče rentabilno, kot tudi sam poseg Gradisa na to območje me zelo veseli. S tehnične in finančne plati lahko rečem, da smo lahko prav vsi zadovoljni, Vem, da je bilo na začetku za marsikaterega hudo priti v novo okolje. Aklimatizirali pa smo se sedaj že skoraj vsi, Želel bi le, da bi bilo za delavce vse, kar je še nujna potreba, čim prej ter čimbolj e urejeno.« Zelo podobnega mnenja sta bila tudi delovodji Bokan in Krušelj. Dodala sta že k vsemu izrečenemu, da želita čimbolj e razumeti težnje, potrebe in interese delavcev novega gradbišča. Hotel pa sem tako iz radovednosti, kot tudi po službeni poti priti do čim bolj točnih informacij o problematiki organiziranosti gradbišča. Prvega, ki sem ga pobaral, malce sem moral pač počakali, kajti bil je v pravem delovnem elanu, delavca Handanovič Suknjo. mi je na vprašanje odgovoril tako: »V začetku je bilo težko. Vozili smo se vsak dan v službo z Gradisovim avtobusom iz Ljubljane. Sedaj ko smo v baraki, ki je nova in do- bro opremljena, nam je kar dobro, posebno še sedaj, ko imamo vsi postelje, Inventar je ves nov in poskušamo nanj paziti. Najbolj problematična je ureditev kopalnice in sanitarij, Prvega sploh nimamo, pričakujemo, vendar ne vemo kdaj bo to. Umivati se in kopati pa je nujna življenjska potreba. Či-ščeno je sedaj bolje, vendar bi bilo potrebno dati na tla kakšno plastično oblogo, da bi bilo čiščenje hitrejše in bolj učinkovito. Z ostalim pa smo kar zadovoljni.« Delavec Cigoja Drago, ki je najin razgovor poslušal in je vse izrečeno svojega poklicnega tovariša potrdil, dodal pa je le to. da ne ve, kako bo z ogrevanjem bivalnih prostorov v naselju Novo mesto, ko bo mraz bolj pritisnil. Naj dodam, da je v načrtu centralna kurjava, vendar se postavlja tu vprašanje, kdaj bo to nared. Delavec Džebo Sulejman je v pogovoru izrazil željo po tedenskih gradbiščnih sestankih s posameznimi odgovornimi oziroma vodilnimi, z namenom, da se tekoče in podrobno pomeni o aktualni problematiki gradbišča. Izrazil je tudi željo po bolj organiziranj zdravstveni službi na sploh, kot tudi za samo gradbišče Novo mesto. Se sem povpraševal naokoli, vendar delavci so izražali iste oziroma enake želje, ne, bolje rečeno, zahteve. Ko sem odhajal sem si dejal, da jim ne smemo le obljubiti, da bomo to storili, vendar mora biti to čimprej storjeno. Tone Kajfež m m Čistilni sistem za odpadne vode Predelava odpadne vode Ta instalacija, ki je postavljena na mejo mrd zveznimi državami Mery-land in West Virginia, izvaja terciarno predelavo odpadnih vod iz bližnje velike tovarne papirja in kanalizacijskih tokov iz treh mest na tem področju. V začetku se je pri industrijskih odpadnih vodah in mestni kanalizaciji zahtevala le primarna predelava. To je zahtevalo maio daljšo sedimentacijo pred ponovnim pravni & nas veti Iz sodne prakse — Nezgode pri delu Med najbolj delavnimi osnovnimi sindikalnimi organizacijami je tudi sindikat na centrali. Že lansko leto je organiziral nadvse uspešno ekskurzijo na gradbišče nove avtomobilske ceste na odseku Vrhnika—Postojna. Ker je bila večina udeležencev takratne ekskurzije mnenja, da bi bilo potrebnih takšnih ekskurzij še več, .se je sindikat centrale odločil tudi za ogled štajerskega odseka nove avtoceste. uvajanjem vode v sistem. Kasneje so bile norme izboljšane in uvedena je bila sekundarna obdelava. Medtem pa je že stopila v veljavo v vseh združenih državah Amerike zahteva po terciarni predelavi vseh odpadnih vod, industrijskih in mestnih. Količina umazanije v odprtih vodnih sistemih se bo zmanjšala, tako. da se bo lahko obdržalo umazanijo odprtih ved na zelo nizki ravni. Skupina udeležencev ekskurzije med ogledam razepaženja nosilcev za viadukt Sanje (ne) resnica Opustitev varnostnih -ukrepov. Odškednina zaradi opustitve varnostnih ukrepov. Opozorilo delavca ne zadošča. Načelno mnenje Vrhovnega sodišča Jugoslavije. Pred gospodarskimi sodišči se pojavljajo tožbe, ki jih zoper podjetja vlagajo zavodi za socialno zavarovanje iz razloga, ker je podjetje opustilo pri svojih delih predpisane varnostne ukrepe oz. naprave ter je zaradi tega prišlo v podjetju do nezgod. V takem primeru ima zavod za socialno zavarovanje po uredbi o financiranju socialnega zavarovanja (Ur. 1. FLRJ 12'55) pravico zahtevati od podjetja povračilo vseh stroškov zdravljenja in rehabilitacije, razen tega pa tudi povračilo vseh invalidnin in pokojnin, ki jih mora zavod za socialno zavarovanje plačevati ponesrečeni osebi ali njegovi družini. Ta odškodnina se v skladu s sklepom Zveznega zavoda za socialno zavarovanje (Ur. FLRJ 8/56) plača v enkratnem pavšaiiziranem znesku ter predstavlja za podjetje denarno izgubo. Tako znaša višina te odškodnine za družinsko pokojnino v primeru smrti zavarovanca ter za invalidsko pokojnino v primeru nad 75 'Ve zmanjšan je zmožnosti za delo 18.000,00 din, Ce je delovna zmožnost zmanjšana nad 50—75 °/o, mora podjetje izplačati zavodu kot nadomestek za invalidnino 13.250,00 dinarjev. V primeru zmanjšanja zmožnosti za delo od 33—50 »/«• znašata nadomestek 7500,00 din, v primeru 20—33 «/0 zmanjšanja delovne zmožnosti pa 4800,00 din. Pri razsojanju v teh sporih so gospodarska sodišča zavzela do malomarnih podjetij najstrožje stališče. Zadošča že ugotovitev, da podjetje ni v zadostni meri poskrbelo za varnost. svojega osebja in da je zaradi tega prišlo do nesreče. Pri tem ne zadošča samo opozorilo delavcem, naj bodo pri delu previdni, temveč mora podjetje neposredno oskrbeti vse potrebne zaščitne naprave in tudi skrbeti zato, da delavci te naprave pri svojem delu tudi dejansko uporabljajo. Kljub temu pa se ponavljajo razne nezgode pri delu, iz katerih nastajajo dolge in drage tožbe, v katerih posamezne stranke, zlasti delavci, ki nastopajo kot (p)oškodovanci pretiravajo svoje zahteve, zato ob-Ijavljamo načelno mnenje razširjene občne seje Vrhovnega sodišča Jugoslavije št. 2/71 z dne 7. in 8. decembra 1971 o odgovornosti za delavčevo škodo povzročeno s poškodbo pri delu. 1. Organizacija združenega dela je odgovorna delavcu v delovnem razmerju za škodo, ki izhaja iz poškodb pri delu, če je do poškodbe prišlo po krivdi organizacije ali po krivdi oseb, za katere ona odgovarja. Organizacija združenega dela je odgovorna delavcu za škodo, ki izvira iz njegove poškodbe pri delu tudi v primeru, kadar za povzročitev ni podana njena krivda niti krivda oseb, za katere je ona odgovorna, če je bila .poškodba povzročena z nevarno stvarjo ali v okoliščinah. v katerih je večja nevarnost. 2. Organizacija združenega dela ni odgovorna za škodo, kadar povzroči škodo sam delavec. Ce je delavec deloma pripomogel, da je prišlo do poškodbe, mu gre odškodnina za tisti del škode, za katerega je organizacija združenega deia odgovorna po 1. točki tega načelnega mnenja. Ce je delavec z navadno nepazljivostjo delno pripomogel, da je prišlo do njegove poškodbe, sme sodišče izjemoma odločiti, kadar to opravičujejo posebne okoliščine, v katerih je do poškodbe prišlo, ter obseg škode in njen poseben pomen za delavca, da mora organizacija združenega dela povrniti tudi tisti del škode, do katere je prišlo zaradi navadne nepazljivosti delavca. Obrazložitev: 1. Za škodo, ki nastane delavcu v delovnem razmerju zaradi poškodbe pri delu — bodisi, da je poškodba v obliki telesne okvare ali zdravstvene okvare, ati obeh, se delavec oškoduje s prejemki socialnega zavarovanja. No, znano je, da ti prejemki redno ne krijejo vse škode. Poznamo še številne primere tako imenovanega premijskega zavarovanja delavcev, za katere plača premijo organizacija združenega dela tako, da se tudi po tej poti delavec oškoduje za pretrpljeno škodo. Toda, če ni s socialnim niti s premijskim zavarovanjem škoda v celoti krita, se postavlja vprašanje, pod katerimi pogoji je OZD s stališča civilno pravne odgovornosti odgovorna delavcu za nekriti del škode. 2. Pri odgovoru na to vprašanje so se pojavila v sodni praksi nasprotna stališča, ki izhajajo iz lega, da je OZD odgovorna delavcu samo, če je bila poškodba pri delu povzročena po njeni krivdi oz. po krivdi oseb, za katere ;e ona odgovorna. Druga mnenja pa izhajajo s stališča, da je OZD odgovorna delavcu vedno po načelu odgovornosti brez krivde tj. na podlagi objektivne odgovornosti. Zaradi različnih navedenih mnenj, je bilo navedeno vprašanje dano na dnevni red razširjene občne seje Vrhovnega sodišča Jugoslavije, da bi zavzela skupno stališče. 3. Z našimi predpisi ni na splošen način urejeno vprašanje odgovornosti. Zaradi tega je treba odgovor na to vprašanje iskati v splošnih načelih našega prava o odgovornosti za škodo, pri čemer je treba upoštevati tudi poseben položaj delavca. Po omenjenih splošnih načelih gre odgovornost za škodo v breme tistega, ki je škodo povzročil po svoji krivdi. Načelo odgovornosti za škodo, kadar je povzročena po krivdi, je treba uporabiti tudi v primeru, Srečala sta se dva Gradisovca France in Jure. France je bil zlovoljen, pravzaprav jezen sam na sebe, da živi. Jure pa vesel, da le kaj. Pa pravi Jure: -Zdravo France, kako se kaj imaš, kako živiš, slišal sem, da si se na sestanku zopet, »pršil«, ali res?« France postane še bolj jezen in rdeč kot kuhan rak: »Kaj, še ti me zaj .. ., kaj pršil, kdaj pršil, zakaj pršil? Pri hudiču, sedaj pa res ne vera, kdaj delam prav, lansko leto sem na sestankih molčal, bil sem v »zatišju«, pa so mi očitali, da sem slab član kolektiva, pa še kup drugih očitkov na račun molčečnosti. No, letos pa sem se odločil, da bom »aktivnejši« na sestankih, na področju samoupravljanja, sindikata itd., saj veš, kje vse sem že -not«. Ker sem se odločil, da bom aktivnejši pa sem malo glasneje povedal nekaj mojih misli — nekaj resnic p.a mi že očitaš, da se prsim.« »Ja, ja«, pravi Jure, »France, ti ne znaš, govori in pridruži se tistim, ki (samo) hočejo, pa (samo) mislijo, kako bi bilo bolje, drage danes ni važno, glavno je, da imamo dobro voljo in da mnogo mislimo in mno- kadar gre za škode, ki jo ima delavec zaradi poškodbe pri delu. OZD je torej odgovorna za škodo povzročeno s poškodbo pri delu, če ji je mogoče pripisati krivdo, ker je storila dejanje oziroma, ker ni storila potrebnega dejanja, npr. ni izvajala varnostnih ukrepov pri delu, zaradi česar se je delavec poškodoval. To veija tudi v primeru, če je dejanje krivdno stori! ali ga krivdno r.i storil drug delavec v isti OZD, za katerega obnašanje pa je OZD odgovorna. Splošno načelo je tudi, da je mogoče odgovarjati za škodo tudi brez. krivde (tako imenovana objektivna odgovornost) v tistih primerih, kjer izhaja škoda iz nevarne stvari aii je do nje prišlo zaradi okoliščin, v katerih je večja nevarnost (vožnja z motornimi vozili, žaganje s cirku-larko, posest stavbe, izdelava eksplozivov itd.), Ni opravičenega razloga, da bi bila OZD oproščena take odgovornosti. Kdor nosi korist takega dela, nosi tudi tveganje! Prav tako ni nikakega razloga, da bi tako škodo mora! trpeti delavec sam, brez pravice in možnosti do povračila. Istočasno to pomeni, da OZD delavcu ni odgovorna za škodo po načelu objektivne odgovornosti, vedno, kadar delavec pretrpi poškodbo pri delu. Ta odgovornost bremeni OZD le, če je poškodba nastala zaradi nevarne stvari ali zaradi okoliščin, v katerih nastopa večja nevarnost. ■ 4. V skladu z navedenimi načeli o odgovornosti za škodo je stališče, da OZD ni odgovorna delavcu za škodo, če je poškodbo povzročil delavec sam. V tem primeru gre pač škoda v breme tistega, ki je za škodo odgovoren, to bi pa naj bil delavec sam, saj je s svojim krivdnim dejanjem to sam povzročil. To go hočemo, potem .pa bomo že dosegli ...« »Jaz, France«, pravi Jure, »te kritiziram, ti se v našo politiko sploh ne razumeš, premalo si razgledan. Saj veš, da smo mi razgledani v večini. Če 'boš šel po poti večine, ki politiko razume, pa ti ne bo nihče nič očital. Poglej mene, vedno sem na stran večine, tistih, kj politiko razumejo, pa kar dobro vozim. Saj poznaš nač.eio »večina zmaga«, in to smo mi, kj politiko razumemo.« Ko se France sredi noči ves prepoten zbudi, začne razmišljati: »Ali res ne smem povedati resnice, ali je res, da je prav in dovolj, da samo nočemo in mislimo, ali naj res delavec še samo od hotenja in mišljenja nekaterih živi?!« P, S.: Ne dovolimo, da so sanje resnica, upravljanje kolektiva je v naših rokah in ne samo v rokah tistih, ki »politiko razumejo«. Združimo naše sile in odločajmo ter delajmo tako, da bo v prid nam vsem — danes, jutri in v bodoče. Za lepše in boljše življenje so nam potrebna dejanja in ne deklaracije, kaj ti le z dejanji bomo dosegli mi vsi — vse. Lo — jo je tudi v skladu z delovno obveznostjo vsakega delavca, da mora opravljati delo s potrebno pazljivostjo, delovno disciplino in vestno. To velja tudi takrat, kadar delavec povzroči poškodbo pri delu, ki poteka v okoliščinah, v katerih je večja nevarnost, ako nobeden del škode ne izhaja iz okoliščin, v katerih je večja nevarnost. 5. Kadar sta za škodo odgovorna OZD in poškodovani delavec, ki je delno pripomogel k poškodbi, uporabimo pravila o deljeni odgovornosti. Delavec ima proti OZD pravico do odškodnine za tisti del škode, za katerega je ona odgovorna. Za tisti del za katerega je odgovoren delavec sam. pa OZD ne odgovarja. Glede na to delavec nima pravice do odškodnine za škodo za toliko, kolikor je po svoji krivdi sam pripomogel do nastanka škode,. To velja tudi v primeru, kadar delavec z navadno nepazljivostjo delno pripomore, da pride do škode ali poškodbe. Vendar lahko sodišče v tem zadnjem primeru (kadar nastopa navadna nepazljivost delavca) odstopi od pravila o deljeni odgovornosti in odloči, da mora OZD povrniti delavcu tudi tisti del škode, ki bi po splošnem pravilu bremenila njega samega. Takšna obveznost OZD je lahko upravičena ie, kadar nastopajo posebne okoliščine, zaradi katerih pride do uporabe načela solidarnosti delovnih ljudi ter načela ekonomske in socialne varnosti človeka. Takšne okolnosti so posebne okoliščine, v katerih je bila škoda povzročena (npr. težji delovni pogoji, nujnost takoj opraviti določeno delo itd.) ali primer, da bi bil delavec hudo prizadet ali bi škoda posebnega pome- V mrzlem jesenskem jutru je avtobus z radovednimi potniki odpeljal še po stari »avtocesti« proti Štajerski. izredno gosta megla ni motila samo šoferja, ki je moral biti pri vožnji zato bolj previden, ampak tudi ing, Franca Hočevarja, kj je prevzel strokovno vodstvo ekskurzije. Že v Levcu nam je začel razlagati o gradnji avtoceste, nekaj tudi o objektih, ki jih gradimo v Celju. Toda vse objekte smo lahko le bolj slutili, saj iz avtobusa nismo videli drugega kot gosto meglo Kmalu smo prispeli na prvo postajo naše poti — Žiče in doživeli topel sprejem. Topel predvsem zato. ker je sonce že razkropilo jutranjo meglo in nas je kar lepo ogrelo. Podporni stebri viadukta v Žičah so bili zato videti še bolj mogočni. Po strokovni razlagi gradnje, sistema betoniranja in osnovnih tehničnih podatkov, ki nam jih je podal ing. Hočevar, smo se napotili na vrb hriba, da si viadukt ogledamo še z druge perspektive. Tudi sosednji viadukt imenovan Skedenj-i že dobiva svojo podoba. To bo eden izmed najbolj zahtevnih objektov, ki jih gradimo na avtocesti. predvsem zaradi gradnje aa pobočju. Ko smo zvedeli osnovne padalke tudi o tem objektu, smo z avtobusom nadaljevali pot do Prelog in s; tam ogledali gradnjo našega največjega viadukta. Ker je bila pač sobota, in na nobenem od obiskanih gradbišč niso delali, smo si tudi tu lahko le ogledovali mogočno konstrukcijo na podpornih stebrih, s katero montirajo podolžne nosilce vzdolž viadukta. Res škoda, da nismo videli samo delo montaže, saj dvigovati 78 ton, kolikor tehta en nosilec, res ni kar tako. Naša pot nas je nato vodila mimo drugih naših gradbišč, ki smo si jih ogledali le iz avtobusa, še do enega izmed nadvozov, kj jih delajo naše enote. Strokovni del ekskurzije pa smo zaključili z ogledom pravkar dokončanega mostu v Dupleku. Po končanem strokovnem delu ekskurzije smo se odpeljali v -naš dom na Pohorju, kjer nas je čakalo kosilo. Po kosilu je bila še prijetna zabava s plesom. Sindikatu se zato za koristen in prijeten dan iskreno zahvaljujemo. mk NATAKARSKA Natakar je šel s sinom v živalski vrt. Ko sta stala pred levjo kletko, je prišel paznik, vrgel levu velik kos mesa in šei dalje. »Očka,« je vprašal sin, »zakaj pa meso kar vržejo, zakaj ga ne servirajo tako kot ti delaš?« »Veš sinko,« je dejal natakar, »levi ne dajejo napitnin!« ZAPOZNELA MAMICA »Boris, zakaj te včeraj ni bilo v šolo?« Dobili smo družinski prirastek, tovariš učitelj.« »A tako? Je bratec ali sestrica?« »Ne ne. Mamica se je končna poročila.« na prizadela eksistenco delavca in njegove družine. Vse takšne okoliščine pa mora sodišče natančno ugotoviti in jih v svoji sodbi tudi natančno navesti in oceniti. 8, Zgoraj navedeno stališče o odgovornosti OZD do delavca se uporablja kot splošno pravilo o odgovornosti za škodo, ki jo pretrpi delavec zaradi poškodbe pri delu Naravno je, da se to stališče ne uporablja, če je odgovornost za škodo za posamezne dejavnosti z zakonom kako drugače predpisana. 7. Pravico do odškodnine ima tudi tisti delavec, ki je bil poškodovan pri delu v kaki drugovrstni družbeni pravni osebi ali tudi pri zasebnem delodajalcu (obrtniku), ki uporablja tujo dehovno silo, ne glede na to, ali ima take delavce prijavljene pri zavodu za socialno zavarovanje ali ne, ali ima z njimi ustno ali pismeno pogodbo. Glede na razmeroma stroge predpise o uvajanju ter izvajanju zaščitnih ukrepov pri delu ter visoke odškodnine, ki jih mora podjetje plačevati zaradi neupoštevanja teh predpisov, je vsekakor v interesu vsake gospodarske organizacije, da posveti tem vprašanjem največjo pozornost ter primere obrtnih nezgod skrči res na najnižji možni obseg. Pri tem ne gre končno samo za materialno škodo prizadete OZD, temveč je treba upoštevati tudi osebno prizadetost ponesrečenca >n njegove družine, v enaki meri P3 tudi oškodovanje družbene skupnosti, ki v vsakem takem primeru izgubi sposobno delovno moč oz. utrpi zmanjšanje njene delovne zmožnosti, razen tega pa v končni fazi posredno v eni ali v drugi obliki nosi tudi_ta po krivdi OZD povzročena, finančna dodatna bremena. I ra& Ponos jeseniške TOZD je nov samski dom v Struževem Naši gorenjski gradisovei imajo letos toliko dela, da se iz njega še nekaj časa ne bodo izkopali, pa saj jim je to le v prid. Kes je, da skoraj ni večjega kraja na Gorenjskem, kjer ne vidimo vrhove naših žerjavov in zato si bomo gorenjski »rajon« ogledali nekoliko bližje. Pa začnimo kar pred pragom naše jeseniške TOZD: Na Jesenicah so že kar stalno abonirani v7 železarni in tako tudi sedaj delajo tam — za približno vrednost 1 milijon dinarjev. V kratkem pa bodo zaceli na samih Jesenicah z izgradnjo mestnega centra, kar jih bo zaposlilo za kakšnih 5—e let, Tu bodo zaslužil; približno po 20 milijonov na leto. Obeta se še nekaj novih del v železarni na Beli. Premaknimo se malo nižje — na Bled. Tam so že nekaj časa v LIP, ki je tudi nekakšno stalno gradbišče. I.etos je nekoliko manjše z ozirom na prejšnja leta, ker je treba nekatera gradbena dela na drugih objektih končat: «- letošnjem letu, delovne sile pa vedno primanjkuje, V LIP, so se lotili gradnje treh hal, 2 1/3 jih je že nareienih, ostalo pa bodo letos končali. Tud- nekaj manjših objektov bodo vznoredno s tem končali v letošnjem letu Tako bo vrednost vseh teh oh . ktov znesla 4.5 milijonov Na Bledu pa so končali še en kt, in sicer hotel Sloboda, ki jo Prinese! še dodatnih :>8 milijonov. Vzporedno s temi deli pa so gradili tudi na Pokljuki kjer so adaptirali in d71';■ : 7ei SJmrt hotel, delajo Pa še na Rudnem Polju in Zatvniku, kar vse skoraj znese 45 milijonov dinarjev. Pri vseh teh gradnjah mo-tamo omeniti da iih je nolovica na višini od 15't'i— ;’f!00 m, kar ni preveč ugodno., saj vsako hladnejše Vreme v jeseni prinese tudi kmalu $ne,s: in dele je otežkočeno. Ce bi irr.-lt dovolj delovne sile, predvsem kvfltficjrpne. bi lahko v po-, letnem čast: nadoknadili zamudo, ob •Morebitnih kasnejših slabih vremenskih razmerah, tako pa ni mogoče, k tuktuacija je namreč preko celega t 'i preceišnia. V lovarni Elan imajo prav tako Ustavljenih nekaj de! — v vrednosti ^•5 milijona dinarjev, v okolici Kra-Mja pa sta zrasli dve šoli, v Kokrici je že gotova, v Predosljah pa bo do konca leta. Nekaj del je naročila tudi vojska, ki bodo do maja končana. Še vedno gradijo v Savi in tu bo letos priteklo 35 milijonov jn naslednje leto še 20 milijonov. V samem mestu gradijo poslovno zgradbo s skladiščem za Merkur v vrednosti 10 milijonov. V Kranju je precejšnje gradbišče na bregu Save — Na Planini. Tam gradijo tri stolpnice. Dve bosta letos dograjeni, tretja pa do tretje faze. Pripravljajo pa že dela na Planini v drugi fazi pa še 2500—3000 stanovanj. V Škofji Loki gradijo Jeseničani tudi za Gradis in sicer halo v Lesno industrijskem obratu, prav tako pa tudi halo za Embalažno grafično podjetje. Pozabili smo še na nekaj. Na zgornjem delu Gorenjske je še Kranjska gora, kjer gradijo hotel Kompas. Letos bodo tam zaslužili 15 milijonov, hotel pa bo končan do aprila v naslednjem letu. Skupaj s tem bo vrednost del do konca gradnje nanesla na 30 milijonov. Ni kaj reči, kajne? Dela imajo več kot dovolj in tudi denarja ne bo malo. N. GAŠPIR POZABLJIVI POLICAJ — Lahko vidim vaše vozniško dovoljenje, prosim? — Moje vozniško dovoljenje? Saj ste mi ga pred tednom dni prav vi vzeli! Drugi blok samskega naselja v Kranju bo končan prihodnje leto 2, Tam bodo skupaj s Projektom zgradili do leta 1976 1500 stanovanj, In samski len v lisi , Skrb za delavca in njegovo pošlje mora biti ena najvažnejših pri Gospodarjenju v podjetju, kajti le dobro preskrbljen človek bo lahko z veseljem in polno močjo Kaj Pomaga denar, če ga po končani ®,llzbi ne čaka primerna streha nad Fiav° in dober obrok hrane. Marsi-je, kjer jim to dvoje manjka, so Judje nezadovoljni in upravičeno dvomijo v trditve, da ni moč na-‘^'Tati (oliko sredstev, da bi se raz-^ere dostojno uredile. Ponekod pa \e delovni kolektiv zaveda, kaj je -,0 Žan posamezniku, zato zanj tudi ,°5l'o poskrbi in eden teh je prav p0'?}0 taša TOZD na Jesenicah, višnji mesec je bi! končan en del ehkega kompleksa samskega doma Kranju, en blok, v katerem jepro-- °* l 2'a sedaj za približno 200 ljudi, ^slednje leto pa bodo zgradili še ki l v katerem bo tudi velika 'dinja. Tako bi končno bilo tam prostora za 70 ljudi. Zaenkrat imajo urejeno le začasno kuhinjo, ki pa je za sedanje stanovalce vseeno dovolj velika. Za začetek dobivajo po dva obroka hrane v tem novem domu, sicer pa bo število obrokov odvisno od razgovora z abonenti in stanovalci, ki bo v kratkem. Celoten dom, ki si ga vsi tako želijo, bo ponos kranjskih Gvadisov-cev in sploh jeseniške TOZD. Ko bo končan, pa za Jeseničane še zdaleč ne bo konca skrbi za standard zaposlenih. Na Jesenicah bo treba postaviti družinski stanovanjski blok, kasneje še en stanovanjski blok v Kranju, potrebujejo pa tudi nov objekt, kjer bodo pisarne in objekte -za proizvodnjo. Dela je torej še dovolj in tudi sredstev za to bo treba precej, zato že sedaj združujejo vsi vsa sredstva, ki so na razpolagi), v to smer. POPRAVKI V zadnji številki časopisa nam je tiskarski škrat zagodel -nekaj napak, ki jih danes popravljamo: 1, V članku »V ospredju boj za dohodek- se začetek drugega odstavka pravilno glasi: .. , Kar se tiče našega podjetja, moram poudariti, da je pozitivna stran našega decentraliziranega gospodarjenja to, da nima vsaka TOZD svoj žiro račun, saj kadar nastopimo navzven, smo s temi združenimi sredstvi zelo močni. . , 2, V članku »Ob jubileju Leopolda Ilovarja« je v tretjem stolpcu pravilno: ...Kot predsednik centralnega delavskega sveta pa skupaj z ostalimi člani... 3 V podpisu k sliki naših pripravnikov na izpitu je pravilno: Varnostni inženir Božo Šef in strojni tehnik Tone Jesenovec med pripravniškim izpitom, V tem mesecu smo izdali tudi novo številko INFORMATORJA. Na njegovi tretji strani v sredini se pravilno glasi naslednji del teksta: .., Nova ustava pa teži še k nečemu : preprečevanju odtujevanja dohodka delavcu tudi... ■- Preventivni ukrepi Nakladanje in razkladanje motornih vozil Kakršnakoli nezgoda ni boleča samo za tistega, ki je nezgodo utrpel, ampak tudi za tistega, ki je nezgodo povzročil, bodosi iz neznanja, nehote, ali iz malomarnosti. Res je tudi to, da se posledic nezgode pred nezgodo ne zavedamo, ali celo ne moremo zavedati. Resnost posledic se zavedamo šele, ko se je nezgoda že pripetila — toda takrat je prepozno. Zato ukrepajmo in storimo vse, da do nezgod ne pride. No, pa poglejmo, kaj morajo vedeti tisti, ki opravljajo tovorna motorna vozila in tisti, ki tovorna motorna vozila nakladajo in raztovarjajo. Tovorna motorna vozila smemo na cesti nakladati in raztovarjati samo v primerih, ko res ni drugega izhoda, To velja posebno v zaprtih ulicah, pred zgradbami, ki nimajo dovozov in podobnih prostorov. Če nakladanje in raztovarjanje v tolikšni meri ovira promet, da je ovirana ali celo onemogočena vožnja drugim voznikom, so dolžni zainteresirani take probleme in primere rešiti sporazumno s prometnimi organi Brezpogojno pa so dolžni izrabiti tisti čas, ki je najbolj ugoden — mogoče ponoči — če z nakladanjem in razkladanjem ne motijo okolice Nakladanje in razkladanje izvršimo v čim krajšem času, ne glede ali je to ponoči, ali podnevi Nakladanje in razkladanje vozila mora potekati tako, da ne ogroža mimoidočih pešcev ter voznikov in da nakladanje in razkladanje resnično ne traja dalj časa, kakor je to potrebno; predvsem pa je potrebno paziti, da ne padejo deli tovora na notranjo stran ceste, to je tja, kjer se gibljejo pešci in vozila, Poskrbeti pa je tudi za varnost delavcev, ki nakladajo in razkladajo tovor Tehnična sposobnost vozila ne sme biti preobremenjena s tovorom, niti s sopotniki, ki spremljajo tovor, če to narekuje potreba. Vozniki so odgovorni za pravilno nakladanje in razkladanje vozila, zato morajo posebej paziti, da je tovor poravnan s stranicami vozila, da preko stranic ne štrlijo razni kovinski predmeti, bruna, deske, zaboji in podobno. Tovor praviloma ne sme segati čez voznikovo kabino, če pa na zadnji strani vozila presega več kot en meter čez najbolj oddaljeno točko vozila, mora biti označen z rdečo zastavico — tkanino. S presegajočim predmetom ne smejo biti zakriti signalni in razpoznavni znaki vozila. Ponoči pa je treba vsak presežek dimenzij tovora na vozilu osvetliti spredaj z belo, a zadaj z rdečo signalno lučjo. Omenjene varo- valne — mejne luči ne smejo utripati. Luči morajo biti nameščene tako, da se jih lahko loči od ustaljenih signalnih znakov in da so vidne tudi s strani. Obešanje zastavic oziroma rdeče tkanine zadaj na sredini tovora nima nobene vrednosti za voznike, ki vozijo z nasprotne strani. Prav zanje pa je zelo važno, da vedo za preseženo dolžino vozila, ki se jim približuje. Zato mora biti zastavica oziroma rdeča tkanina nameščena ob levi strani tovora zadaj, oziroma mora tam goreti rdeča luč, spredaj pa. kot je že rečeno, bela luč. V vseh primerih, kjer pa voznik dvomi v pravilno velikost tovora in meni, da bi se s takšnim tovorom ogrožal promet, je nujno, da se predhodno posvetuje s prometnimi organi in upošteva njihova navodila. Važno za orevoz sonotnikov na tovornih vozilih ie tudi to, da je takšna vožnja sopotnikov na tovornih vozilih prepovedana. Izjemno lahko predstavljajo samo tovor, ki morajo biti obvezno spremljani V takem primeru pa je treba imeti posebno dovoljenje prometnih organov in se z njimi posvetovati glede načina varnega prevoza in zavarovanja spremljevalcev. Spremljevalci praviloma ne smejo stati na tovoru, ampak morajo biti zanje urejeni posebni zavarovalni sedeži Razen tega morajo biti posebni opozorjeni in poučeni o nevarnostih, ki oretijo pri vožnji in o vseh svojih čtolžncsiih in nalogah med vožnjo. Za pravilni poduk je odgovoren prometnik in voznik tovornega vozila. ki ga med vožnjo upravlja. Posebno je treba paziti, da spremi je-, valci na tovorih ne uporabljajo predmetov, ki bi sesali čez širino ali dolžino vozila, kakor je to označeno oz. dovoljeno. Prevoz sopotnikov na priključkih, prikolicah in sprednjem delu vozila (stopnicah ipd.) je prepovedano, (Velja tudi za viličarje in podobna vozila). Spremljevalci morajo biti obrnjeni v smeri vožnje. Sedeti morajo posamično. Za vozače v motornih tovornih vozilih so določeni posebni sedeži, ki moraio ustrezati tozadevnim pravilom. Voznik ne sme jemati na vožnjo več sovozačev. kot je v vozilu registriranih sedežev. Pri lem se mora seveda upoštevati tehnično opremljenost vozila, vrsta tovora, zavarovalne in druge ukrep«, ki veljajo za prevoz potnikov in sovozačev. Lo-jo Odbor za informacije se redno sestaja nekajkrat v letu. Na njegovi zadnji seji so razpravljali o osnutku zvezne in republiške ustave — predvsem o tistem delu, ki govori o javnem obveščanju Pri tem so člani odbora ugotovili, da bi se bilo potrebno bolj temeljito pogovoriti o vprašanju tajnosti in tajnih zadev v podjetju prav tako pa tudi o tem, kdo odgovarja za resnično pravočasno obveščanje. Druga točka dnevnega reda je obsegala pregled dosedanjega dela. Tovariš Cepuš je v svojem poročilu podal predlog notranjih, zunanjih in vsebinskih področij komuniciranja informativnega oddelka, O bodočem delu pa se je potrebno res temeljito pogovoriti, saj morajo biti naši delavci zanimivo in temeljito informirani o dogajanjih v podjetju. V sami razpravi se je pokazalo, da mora informiranje potekati v tej smeri, da informiramo ljudi o zadevah, o katerih morajo potem odločati. Delovni kolektiv bi morali informirati o čistem dohodku, o raznih programih itd., pa tudi o delitvi sredstev, osebnem dohodku in podobnem. Velik problem v Gradisu pa je samo razdeljevanje časopisov, ki je slabo organizirano. Zato bi bilo potrebno zadolžiti ljudi, ki bi bili odgovorni za razdelitev Gradisovega vestnika, da bi tako res prišel do vsakega delavca. Pri tem bi morali uvesti disciplinsko odgovornost. To naj bi steklo že z decembrom. Tako bi Gradisov vestnik izhajal konec meseca in vsak delavec naj bi ga prejel skupaj s plačo. Na seji odbora so tudi sklenili, da bi bila potrebna raziskava o poteku informiranja v podjetju. Ta analiza je že v delu. V prvi polovici oktobra se je sestal odbor za načrtovanje in notranjo delitev dohodka, razpravljali pa so o obračunu proizvodnje za prvih osem mesecev letos, o delitvi ostanka dohodka po ZR za leto 1972 in po planu za 1973 leto, o predlogu dodatkov za posebne pogoje dela, o vlogi TOZD Celje in OGP glede obremenjevanja TOZD z nekaterimi pogodbenimi obveznostmi, o nekaterih spremembah cen itd. Ugotovili so, da na zmanjšanje dohodka po fakturirani realizaciji vpliva velik delež (112 milijonov din) nedokončane proizvodnje. Ta proizvodnja ima vsega 0.94 milijona din ostanka dohodka. Sem sodi skoraj vsa stanovanjska izgradnja. Sklenili so, da se bodo predstavniki vseh TOZD ki gradijo stanovanja, zbrali na poseben sestanek, na katerem bi proučili ukrene za zboljšanje stanja pri stanovanjski izgradnji. Odbor je tudi sklenil, da je treba vsem negativnim enotam sporočiti, da sestavijo sanacijski načrt, skladno z določilom samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v GIP Gradis. Analitsko plansko službo so tudi zadolžili, da pošlje tehnični službi in vsem TOZD, ki so kršile interne predpise o omejitvi dela v podaljšanem delovnem času (število nadur), opozorilo in hkrati zahtevo obrazložitve za kršitev. Našim učencem se je šolsko leto začelo že pred dvema mesecema in sedaj je učenje torej v polnem teku. Pa smo sklenili, da burno nekatere med njimi obiskali, jih povprašali o lem in onem in videli, kaj pravzaprav delajo. Tak prvj cilj so bili učencj na Kovinskih obratih v Mariboru in tam smo najprej srečali inštruktorja Franca Klineja. Povedal nam je marsikaj o naših,fantih: “Letos imamo v naši TOZD 29 učencev; 10 jih je v prvem letniku, 11 v drugem in S v tretjem. Vsj so strojni ključavničarji, le eden je rezkar. Naj povem malo več o samem delu z učenci. To delo je iz dneva v dan težje. Mi starejši se sicer tudi spreminjamo, vendar se mlajši še hitreje in težko jih dohajamo, Tudi je današnji način življenja drugačen, kot je bil naš. Zaenkrat imamo na delu v delavnicah samo učence tretjih letnikov, prvi letnik je v celoletni šoli, drugi letnik pa na štirimesečnem teoretičnem pouku. Naši učenci delajo v produkciji, torej gre vse v uporabo, kar izdelujejo. Delu z njimi je treba zato posvečati veliko pozornosti. Kadar so na praktičnem delu prvi letniki, delajo osnovni kovinarski program — piljenje, sekanje, žaganje, vrtanje, rezanje navojev, zarisovanje, žigosanje. Drugi letniki delajo na enaki osnovi, vendar že zahtevnejša dela, kombinirana tudi z varjenjem (elek-tro, in avtogeno), na vrsti so postopki strojne obdelave itd. Učenci tretjega letnika pa so že skoraj popolni delavci. Privajajo se na pravo proizvodnjo in znajo narediti že marsikaj, tudi že na osnovi risbe. Kakšni pa so drugače? Kar dobri fantje so to, dobri delavci bodo.« Pa smo povprašali še same učence, ki jih je zaenkrat samo osem pri praktičnem delu, koliko so se v teh treh letih naučili, kako jim je všeč delo in podobno. Takole so nam povedali : »Mislimo, da smo se v teh šolskih letih kar nekaj naučili. Marsikaj znamo že narediti. Pogoji za praktično delo so kar dobri, posebno sedaj, ko nas je samo osem In je dovolj prostora, Drugače pa je naša delavnica premajhna in kadar bo prišlo več učencev, ne bodo imeli kaj delati, Pripombe imamo samo na našo prehrano, predvsem na malico, ki je slaba. Sicer pa se vidi, da je slaba, tudi po tem, da pri nas malicajo samo tisti, ki morajo — to smo mi, ostali delavci pa žive ob sendvičih ali. pa gredo kam drugam Poleg te dobre hrane pa si želimo tudi to, da bi ostali delavci živeli bolj z nami, da bi bolj sodelovali.« Inštruktor je povedal svoje, vajenci svoje, vendar si te izjave ne na-protujejo. Vsi so ugotovili, da je učenec po končani vajeniški dobi sposoben za samostojno delo, da pa je potem od njegove pridnosti odvisno, če bo res dober delavec. Učenci v mariborskih kovinskih obratih znajo v svoji delavnici še marsikaj naredili V začetku jeseni so se mladinci TOZD nizkih gradenj zopet sestali, da bi si začrtali program dela za zadnje tromesečje v letu. Na tem sestanku so sklenili, da bodo za začetek čim prej pobrali članarino, ki znaša za celo leto 24 dinarjev. Članarino naj bi pobrali ob razdelitvi plač za mesec oktoEer. Tako zbran denar bodo uporabili za izobraževanje, organizacijo športnih prireditev, izletov in ostalo, do uporabit ve pa bo počakal na hranilni knjižici, Ker pa tega denarja ne bo dovolj za kakšne širše akcije in bolj aktivno delo v mladinski organizaciji so sklenili, da bodo naredili predračun za najbolj nujne potrebe in ga predložili sindikalni podružnici v svoji TOZD. Zaposleni mladinci in tudi marsikateri starejši člani kolektiva kar premalo vedo o organiziranosti Gradisa ter vlogi TOZD v podjetju, za- to bodo organizirali predavanje o tej temi, Mladim bo predavanje prav gotovo koristilo tudi pri pripravljanju za kviz o Gradisu, ki bo 28. novembra v Ljubljani. Sindikat je ob prazniku Dneva republike pripravil ponavadi proslavo. Letos so se mladinci ponudili, da bodo po gradbiščih svoje TOZD sami organizirali male svečanosti. Med vsemi temi nalogami moramo seveda omeniti tudi delovne akcije; mladinci so se namreč ponudili, da bi ob prostih sobotah opravljali razna dela na gradbiščih, dohodek, ki bi ga tako ustvarili, pa bi prepustili mladinskemu aktivu. V programu dela za letošnje zadnje mesece imajo tudi organizacijo športnega srečanja v šahu in namiznem tenisu med posameznim} gradbišči, skupaj s službo varstva pri delu pa bodo pripravili predavanja s filmi o varstvu. S temi par vrsticami bi rad pozdravil vse po vrsti v kolektivu. Vsem želim veliko sreče v delu in Nusret Mujanovič Pred kratkim je slavila v enoti Ljubljana okolica življenjsko petdesetletnico Marija Umek, vodja obračuna osebnega dohodka na enoti, Ob tem jubileju smo se delavci spomnili nanjo s skromnim, a s srcem danim šopkom rož Ganjenost, ki se je opazila, in oro-šene, a zelo živahne oči, so dale vedeti, da je dolgoletna gradisovka še zelo trdna in polna delovnega elana. Ko boste brali te vrstice, bo naša jubilantka v drugič slavila — petnajstletnico v Gradisu, vendar na žalost nekoliko dni pozneje, kot je za to določen datum, tako da bo morala počakati na darilo do naslednjega leta, Vendar to ni vse. Naša jubilantka bo kmalu zatem slavila svoj tretji jubilej — trideset let zakonskega stanu. Ob trojnem jubileju želi tovarišici Minki še veliko uspehov in srečnih trenutkov v zasebnem in poslovnem življenju kolektiv enote Ljubljana-okolica, Češtitamo! Tone Kajfež življenju. Redno dobivam naš časopis Gradisov vestnik, ki ga vsak mesec željno pričakujem. Na koncu vse tiste, ki me poznajo, prav lepo pozdravljam, Mujanovič Nusret V, p. 3972 T 7 E 36350 RAŠKA Srbija Zahvala Iz srca se zahvaljujem za sočustvovanje, razumevanje in pozornost vam vsem, ki sle se poslovili od mojega ljubljenega moža. Posebej se zalivaljujem tovarišu Peskarju za tople besede ob Janijevem grobu in sploh vsem članom kolektiva »GRADIS« Jesenice. Vladimira Gerčar Janez Grčar KOPER — Odslej se bodo tudi člani Zveze komunistov zavzeli za to, da bi se na gradbiščih organizirali zbori delovnih ljudi, kjer bi razčiščevali probleme. Prav tako so sklenili, naj bo za seje samoupravnih organov material vnaprej pripravljen in razdeljen med člane. 8 Iskreno se zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata kovinskih obratov v Mariboru, da mi je omogočila 10- dnevno brezplačno bivanje v našem počitniškem domu na Pohorju, saj je bilo to za mene zelo koristno okrevanje. Rafael Peršenonik Ing. Bojan Špes, Peter Ilec in ing. Vrečko na gradbišču V današnji številki nadaljujemo lam, kjer smo prejšnji mesec končali: SOVJETSKA ZVEZA: Vsezvezna leninska komunistična zveza mladine VLKSM ali Komsomol se je razvijal na tradicijah prvih zvez revolucionarne mladme, ki so nastajale po februarski revoluciji 1917, leta. Tedaj se je Komsomol razmeroma hitro oblikoval ko! borbeni odred mladine, ki je odigral pomembno vlogo v oktobrski revoluciji. Podobno vlogo je imel Komsomol tudi v drugi svetovni vojni, kjer so komsomolci predstavljali udarno moč Rdeče armade. Pozneje pa so se vključili pri obnovi domovine in delu v Sibiriji, VLKSM ima okrog 2,5 milijona članov, in je glavni dejavnik pri propagiranju partijskih nalog v proizvodnji, kolhozih itd. Vedno večjo pozornost posveča idejno-vzgojnemu delu mladine, opaziti pa je tudi številne druge aktivnosti. V mednarodnem mladinskem »banju se VLKSM pojavlja kot velika mladinska organizacija, ki želi vplivati na celotno mladinsko gibanje in ga podrejati svojim ciljem. Sodelovanje ZMJ in VLKSM je bilo do avgusta 1668 precej obsežno, takrat pa je zaradi nasprotovanja vsej naši politiki prišlo do zastoja, V 1970 letu je prišlo znova do povečanega sodelovanja, ko je obiskala Jugoslavijo ' ■ di delegacija VLKSM, ki jo je vodil prvi sekretar te organizacije. MONGOLIJA: Mongolska revolucionarna zveza mladine je bila ustanovljena 1922, leta. Danes šteje preko 100.000 članov. V času nastanka je bila njena glavna naloga aktiviranje naroda in pomoč partiji v borbj proti notranjemu in zunanjemu sovražniku — japonskemu imperializmu. Organizacija vzgaja članstvo v marksističnem — leninističnem duhu in vključuje mladino pri izgradnji države Z ZMJ sodeluje zaradi oddaljenosti zelo malo, čeprav je zanimivo, da so Mongole! po avgustu 1968 izrazili popolno pripravljenost za sodelovanje. KITAJSKA: Zveza komunistične mladine je sprva obstajala kot Socialistična zveza mladine (1922). Leta 1935 je bila Zveza razformirana in preosnovana v razne patriotske organizacije z različnimi imeni 1949, leta se je znova ustanovila enotna mladinska organizacija z imenom Novodemokratska zveza mladine Kitajske 1957, leta je zopet dobila sedanje ime in vključuje okoli 100 milijonov članov, V začetku »kulturne revolucije« je bila organizacija praktično razpuščena Nekatere njene kompetence je prevzela »Rdeča garda«, ki tudi več ne obstaja in danes drži vso njeno aktivnost v zvezi z mladino v rokah partija preko ta-koimenovanih »revolucionarnih komitejev«, katerih glavna naloga je vzgoja mladine v duhu idej Mao Ce Tunga. v 1 Ker nismo mogli čakati na drugo leto, ko bo spet organizirano naše vsakoletno srečanje, smo se dogovorili, da bomo to storili že kar letos. Z malo dobre volje tovarišev Tekav-ca, Novinca pa tudi direktorja Brgleza, so nam organizirali na hitro lep izlet, obenem pa tudi malo športa in kopanja, Vse je bilo dobro organizirano. To pišem zato, ker sem pred enim mesecem bral v Gradisovem vestniku, da je dan šoferjev šel kar mimo nas, To ne bo držalo, saj smo že pri prvem srečanju omenili, da je namenjeno dnevu šoferjev in avtomehanikov. Ker se pač ne moremo vsi sestati 13, julija, smo pač prvo srečanje napravili prej, drugo pa pozneje. Po razgovorih med nami bi moralo biti vsem jasno, da smo SPO en kolektiv in da šoferji ne moremo delati brez strojnikov, strojniki pa ne brez nas, pa tudi brez naše uprave ne moremo. Zato v takih primerih, kot so naša srečanja, sodimo vsi skupaj, če hočemo zares ostati dober kolektiv in ena družina. Pri vsem tem se moramo zahvaliti di- rektorju Vinku Brglezu, ki je do nas vseh vedno enak, na naših srečanjih pristopa k vsaki mizi in nam delavcem se res nikoli ne odreče, čeprav gre to večkrat na škodo njegovega prostega časa. Žalostno pa je, da se teh srečanj ni udeležil nihče iz kadrovske službe in tudi ne uprave; pa tudi tistih strojnikov in šoferjev ni bilo, ki imajo ponavadi največ hudih besed, da zastonj plačujejo sindikat, nazadnje pa odklonijo vsako družabnost. Zahvaljujemo se tudi celotnemu kolektivu počitniškega doma v Ankaranu, ker so zaradi nas delali en dan dlje in nas prav lepo postregli- Ljubljančani in Mariborčani smo se pomerili tudi v športu. Pri streljanju smo zmagali Mariborčani, pri kegljanju pa Ljubljančani. Tako torej res ne moremo reči, da sindikat ni nič delal skozi leto. Pri SPO je letos pač prvič bolj samostojen in zato je tudi začetek bolj težak. Prav gotovo bo naslednje leto še boljše. Želimo si vsi še več takih srečanj. Oto Trobentar TUDI ODGOVOR Gost pride v restavracijo in naroči vampe. Ko mu natakar prinese naročeno, gost čez nekaj časa zahteva šefa. »Poslušajte, saj to so vendar pomije!« »Res so pomije. Tole mrežico za čiščenje posode že ves dan iščemo.« RAZLIKA MED DIPLOMATOM IN DAMO Ce diplomat reče »da«, pomeni »morda«, če reče »morda«, pomeni »ne«, če reče »ne«, pa ni diplomat-Ce dama reče »ne«, pomeni »morda«, če reče »morda«, pomeni »da*f če reče »da«, pa ni dama. Bolezni slabše kot lani Vsako leto prikazujemo poročila bolniškega staleža, ki naj bi nam pokazala, katere bolezni so najpogostejše tn koliko odstotkov delovnih dni je »požrla« bolniška. Vsako leto tudi pričakujemo, ' bomo zaradi izboljšanih razmer na gradbiščih, v naseljih ali drugod opazili zmanjšanje dni. preživetih v bolniškem staležu. vendar mo ponavadi vedno razočarani, saj se to število počasi veča. namesto, da bi padalo, Letošnji odstotek bolniškega staleža za celotni Gradis znaša 4,92, kar je za 0,2 % več kot je znašal lani (primerjamo letošnje prvo polletje z lanskim enakim obdobjem!), Obolenja si po odstotku bolniškega staleža slc-bio takole: največ je respiratornih obolenj, na drugem mestu so poškodbe B potem so na vrsti bolezni lokomotornega srcema in vez, na četrtem mestu prebavna obolenja, sledijo influenca, bolezni kože in podkožja, živčne bolezni in obolenja čutil, urogenitalna obolenja, druge bolezni pa so tako številne, da zasedajo med obolenji kar peto mesto. Glede začasne nesposobnosti za delo pri obolelih je letos pri vseh obolenjih stanje boljše — torej so ljudje porabili manj dni bolniške, razen pri respiratornih obolenjih, kjer se je število tudi v bolniškem staležu občutno zvečalo. Raspirator-na obolenja vodijo tudi na lestvici pogostnosti (število primerov). Zelo razveseljiv pa je podatek, da so se dnevi v bolniškem staležu zaradi poškodb pri delu zmanjšali za več kot 50%. Tako je stanje za celoten Gradis, zdaj pa si oglejmo še stanje v posameznih TOZD za letošnje prvo polletje: TOZD CELJE — Odstotek prebitih dni v bolniškem staležu se je pri vseh obolenjih zvečal, le pri influenci je občutno manjši. Na prvem mestu so respiratorna obolenja, sledijo bolezni lokomotornega sistema in vezivnega tkiva, poškodbe B itd TOZD JESENICE — Celotni odstotek bolniškega staleža se je od lanskih 3,72 % zvišal na 5,67 %, Ta- ko povečanje je nastalo predvsem zaradi porasta bolniškega staleža pri boleznih dihal ter pri boleznih lokomotornega sistema. V primerjavi z lanskim letom lahko štejemo v velik uspeh to, da med obolenji ni duševnih bolezni, kamor štejemo tudi alkoholizem. TOZD KOPER — Na splošno se je odstotek bolniškega staleža nekoliko povečal, največ je bilo respiratornih obolenj, ta so vzela tudi največ delovnih dni, Zaskrbljujoč je tudi prihod novih bolezni med prvih šest najbolj aktualnih, razveseljiv je edinole podatek, da se je znižalo število bolezenskih dni zaradi poškodb pri delu in izven njega. Influenca, ki je včasih delala precej preglavic, letos stagnira kar lahko pripišemo dobrim posledicam cepljenja, ki je bilo organizirano povsod v Gradisu, TOZD MARIBOR — Ena redkih naših TOZD, ki se jim je zmanjšal odstotek bolniškega staleža, je gradbena enota Maribor. Pri večini bolezni je torej ta odstotek upadel le pri respiratornih in prebavnih obolenjih je v malem porastu. TOZD KO MARIBOR — Tudi ti so imeli letos manj bolniškega staleža kot v istem obdobjv lani. Največ dni v bolniškem staležu so povzročile bolezni lokomornega sistema, na drugem mestu so poškodbe B in A, sledijo pa prebavna obolenja in respiratorna obolenja, TOZD NIZKE GRADNJE — V tej temeljni organizaciji se je odstoLk bolniškega staleža dvignil le za spoznanje, zanimiv in hkrati zaskrbljujoč pa je podatek, c’i po odstotkih bolniškega staleža vodi izguba dni zaradi nege (bolezni svojcev), nega pa je na prvem mestu tud; pri številu dni nesposobnosti ter pri indeksu pogostnosti, to j c v številu primerov. TOZD RAVNE NA KOROŠKEM — Vse bolezni, ki v tej enoti že lani vodijo, so tudi letos na prvih mestih in v porastu, prišlo pa je tudi nekaj novih. Bolniški stalež je narasel kar za 2,29%. Znižal se je predvsem odstotek ulkusnih obolenj, verjetno zaradi izboljšane prehrane. Zmanjšal pa se je tudi odstotek duševnih obolenj. TOZD LIO ŠKOFJA LOKA — Letošnje podatke o bolniškem staležu iz te TOZD kar z veseljem beremo. Lansko polletje je bil odstotek bolniškega staleža 4,45, v letošnjem polletju pa se je znižal na 2,78 Vendar moramo pokazati udi na nekatere spremembe, manj razveseljive. Dvignile sc se poškodbe izven dela ter prišle med vodilnih šest bolezni; duševna obolenja, prebavna obolenja ter bolezni kože in podkožja pa le v majhnem številu. UPRAVA DELAVSKIH DOMOV LJUBLJANA — Ce sta en skrajni konec projektivna biroja, zaseda drug konec (slabši) uprava delavskih domov Ljubljana, Celotni odstotek bolniškega staleža znaša tokaj kar 9.07 %. Primerjava naraščanja bolniškega staleža za več let nazaj kaže, da je b” sprva v mejah normalnega, zadnja leta pa narašča z veliko naglico, Največ ie respiratornih oboienj in urogenitalnih obolenj. CENTRALA LJUBLJANA — Celotni odstotek boln’ikega staleža znaša 2,81 %, lansko polletje pa je bil za 1% nižji. Zasl- " "ušoče se je dvignil odstotek splavov, saj ga lansko leto ni bilo v tabeli bolezni. Prav tako se je dvigni! odstotek botoiške-ga staleža zaradi nege svojcev. Taka je slika zdravstvenega stanja v prvem polletju letos Kaj pa pravi na to naš zdravnik dr. Alojz Poje? BOLJŠE SODELOVANJE Z VODJI KADROVSKIH SLUŽB — Glede na odstotek bolniškega staleža je za Gradis povsem logično, da prednjačijo respiratorna obolenja. Že narava dela zahteva, da so delavci izpostavljeni slabemu vremenu, vlagi, mrazu in prepihu, ki so povzročitelji te vrste obolenj. Za Dr. Alojz Poje zmanjšanje odstotka teh obolenj bi bilo potrebno urediti predvsem zdravstveno kontrolo in pa izboljšati stanovanjske razmere obolelim delavcem. Le-ti bi n: :.’.reč že na začetku bolezni potrebovali nego, te pa zaenkrat še ni. Tako se prehlad močno zakomplicira, zdravljenje je daljše in odsotnost, delavca večja. Če bi imeli v vseh samskih domovih poseben prostor, kjer bi obolelim lahko nudili pomoč, zdravljenje pa tud kontrolirali, bi se odstotek izredno zmanjšal. Druga vrsta obolelih, ki posebno v zadnjem času izredne hitro narašča, so ulkusarji. Še posebno zaskrbljujoč je podatek, da je vmes vse več mladih, Tudi tem bi morali nuditi boljša p. goje. če drugega ne, vsaj dietno prebrano. Seveda bi morali izboljšali kontrolo tudi pri teh, tako lcct pri drugih obolenjih. Predvsem kroničnim ulkusarjem, ki bolujejo cele mesece in ki izredno povečujejo odstotek bolniškega staleža, bi bilo potrebno nuditi dietično prehrano. Dieta pomeni pri tej vrsti bolnikov več kot pol zdravljenja. Poleg izboljšanja kontrole, stanovanjskih razmer in pa dietne prehrane bi bilo potrebno predvsem boljše sodelovanje s kadroviki. Vse man: bi bilo nepotrebnih raziskav in specialnih pregledov, če bi že kadroviki »nakazali«, kdo je prišel prek bolniške prosit za dopust, kdo se pretvarja in kdo je resnično bolan. Kadroviki namreč bolje poznajo svoje delavce in bi nam delo v ambulanti tako olajšali. Obilno deževje je napravilo veliko škode. Pri gradnji mostu čez Grubarjev kanal nam je zalilo benoto stroj NEZGODE HUS V mesecu septembru 73 se je pri delu poškodovalo 50 delavcev, na poti na delo in iz dela pa se je poškodovalo 8 delavcev. Poškodoval se je vsak 16 delavec, kateri pa je povprečno boloval 17 dni. V tem mesecu je izgubljenih 7752 dni zaradi bolovanja, ali 7,58 Vo. TOZD CELJE (6 poškodb) ALIHODŽIC Zahir — NK delavec — Pri razlaganju mreže za zidne vezi se je mreža zategnila, ko je potegnil, ga je poškodovala na zapestju desne roke. BONIC Ante — PU zidar — pri prenosu armature se je odrgnil na železno palico * desno roko ob zapestju. DENDlC Kasim — KV tesar — pri sestopu iz opažnega elementa mu je spodrsnilo in je padel na tla z višine 1,50 m. KOLAR Janez — KV zidar — ko je šel v skladišče po orodje mu je spodrsnilo, poškodoval si je prstanec na desni roki. SOFTIC Džemal — KV tesar — pri dviganju opažnega elementa je le-ta zdrsali po podolžnem regalu. Pri tem je imenovanemu poškodoval koleno desne noge. SUKA Mezir — NK delavec — pri dviganju bet. stebra ga je zabolelo v križu. TOZD JESENICE <4 poškodbe) MOMKOVIC Edhem - NK delavec -Pri prenosu lesa v deponijo mu je padel tram na gleženj desne noge. CVETANOVIC Stanislav - KV tesar — Pri razopaženju betona je padla opažna Plošča tako, da je imenovanemu žebelj Prerezal kožo na desni roki. GLAMOClC NEDO — PU tesar - pri razopaževanju armirano metonske plošče je opažna plošča padla imenovanemu na sredinec desne roke in mu poškodovala Prst. MARTINOVIC Tomiča — KV tesar — Pri nabijanju vratnega okvira se je udaril s kladivom po kazalcu leve roke. TOZD KOPER (1 poškodba) LEHARNER Avgust — NK delavec — se je peljal po končanem delu s ko-lesim domov, da je z mopedom zadel ne fchaai voznik. TOZD LJUBLJANA (6 poškodb) MATOTEK Drago — KV tesar — pri Vstopu v gradbeno jamo si je izvil desno n°go v stopalu. MARCIUS Rudi — KV ziadr — pri pre-n°su malte po odru je stopil na konec Ploha, spodrsnil, ter pri tem udaril z r°ko po zidu ^ODŽIC Nedred — NK delavec — pri ^OMopii k objektu mu je na spolzkem te-ronu spodrsnilo tako, da je padel in si P°y*odoval desno roko. t^STINOVlC Cazim — PK zidar — 9 kladivom je ravnal žico in se je udaril P° palcu leve roke. VlClC Drago — NK delavec — pri Montaži bet. železa se je ranil na levo roko. ^OHANOVIC Ismet — NK delavec— pri **ažtovarjanju bet. votlakov z japanar-3ern mu je votlak poškodoval prst desne Poge. TOZD LJUBLJANA-OKOLICA (7 poškodb) DELAGIC Muhamed — KV zidar — pri igranju nogometa v okviru Gradisovih športnih iger si je poškodoval koleno. ABIDOV1C Alija - NK delavec - pn montaži stropnih korit je dodal delavcu na plošči bet. kocko s sidrom. Ravno takrat je le-ta z macolo udaril po betonu tako, da je drobec betona padel imenovanemu v oko in ga poškodoval. BEGOVIC Safet — NK delavec - s kamiona je razkladal dimniške elemente, pri tem mu je eden od elementov zdrsnil ter mu poškodoval prst na roki. CIGOJA Drago — NK delavec — pri igranju nogometa v okviru Gradisovih športnih iger si je poškodoval stegno desne noge. » DŽORŽEVIC Desimir — KV tesar — pri žaganju lesenih zagozd na krožni žagi si je poškodoval prst desne roke. KUKAVICA Esad — NK delavec — pri transportu siporexa na etaži, ko je žer-javist hotel dvigniti paleto, je imenovanemu dvižna vrv pritisnila prst ob breme in mu ga poškodovala. MERDANOVIC Husein — NK delavec — pri odstranjevanju odpadnega materiala sc je 7 žico zbodel v prst desne roke. TOZD MARIBOR (3 poškodbe) PAJTAK Ivan — PK tesar — pri raz-opaževanju revizijskega jaška mu je spodletela deska tako, da je s palcem leve roke zedel v nasprotno steno bet. jaška in si pri tem zvil prst. ZAJSEK Lovrenc — KV zidar — pri krpanju stenskega ometa mu je padla v levo oko malta. DVORŠAK Peter — KV tesar — pri poseku roženice mu je sekira zdrsnila na mokrem lesu in mu poškodovala desno nogo v kolenu. TOZD RAVNE (6 poškodb) ZENUNOVlC Mustafa — NK delavec — pri prevozu nabijalnega stroja mu je stroj poškodoval palec in sredinec leve roke. KRIŽAJIC Avgust — PK betoner — buli dozer TG-50 mu je pri vzvratni vožnji poškodoval stegno leve noge. ZLATANOVIC Bogoljub - NK delavec — brcnil je kodolit steklo, katero mu je prebilo zgornji del čevlja m ga ranilo nad prsti leve noge. MUJAKOVIC Hasan — NK delavec -pri izpraznitvi in spuščanju ponve za beton ga je ta udarila ob opaž ln mu pri tem poškodovala na levi roki mezinec in prstanec, MUJAKOVIC Halil — NK delavec — pri čiščenju mešalca za malto ga je lopatica udarila po spodnjem delu desne roke. OPOZARJAJO TADIČ Tado — PK tesar — pri dviganju platonerja iz gradbene jame je imenovani neprevidno stopil pred breme, katero ga je oplazilo po levi nogi. TOZD NIZKE GRADNJE MARIBOR (4 poškodbe) BALIC Franc — VK stroj, ključavničar — pri delu v delavnici mu je od oddaljenega brusilnega stroja priletel opilek v desno oko. BJEROBRK Stjcpan — PK betoner -ko je pomagal varilcu pri varjenju in je stal v neposredni bližini mesta, kjer je bilo varjenje, mu je svetlobni sijaj varjenja povzročil vnetje očesne sluznice. PEHAREC Alojz — gradbeni delovodja — na poti, pri srečanju z drugim vozilom mu je prah onemogočil pregled nad cesto, zato je zapeljal na rob ceste, kjer ga je zaneslo v jarek ter si je poškodoval hrbetnico. DUGI Majda — NK delaka - pri čiščenju pisarniških prostorov se je delavka zaskalila v mezinec desne roke. TOZD KO LJUBLJANA (4 poškodbe) DRAVINEC Branko — KV kovinostrugar -- pri odstranjevanju ostružkov ie imenovanega udaril ostružek po levem pcdlaktu ter ga poškodoval. KUNE.J Anton — VK ključavničar — pri dviganju vodila za smučna vrata ie imenovani omahnil nazaj in se udaril na levo ramo in prebil levo stran glave. JAKŠA Boris — KV ključavničar — pri poravnavanju profila se je na zvaru odluščila žlindra in mu odletela v levo oko. NOVINEC Vitomir — PK ključavničar —• pri ravnanju pločevine za zaščito krožne žage mu je odletel kos pločevine v levo roko od sodelavca, ki je istočasno sekal pločevino. TOZD KO MARIBOR (3 poškodbe) BRANIC Branko - KV stroj, ključavničar — pri igranju nogometa v okviru Gradisovih športnih Iger si je poškodoval palec desne noge. GRUBAC Krsto — VK stroj, delovodja — pri igranju nogometa v okviru Gradisovih športnih iger si je poškodoval desno roko. NARAT Edvard — KV stroj, ključavničar — s sodelavci je hotel dvigniti eno stranico bobna katera pa se je vsled prožnosti, ki je nastala pri uvijanju, razpustila na večji premer, ter tako padla imenovanemu na palec desne noge. TOZD LIO ŠKOFJA LOKA (1 poškodba) CAKIQI Pajazit — NK delavec - pri igranju nogometa v okviru Gradisovih športnih iger si je poškodoval palec desne roke. TOZD OGP LJUBLJANA (6 poškodb) ŽNIDARŠIČ Stane — KV kurjač — ko se je peljal s ponyjem iz službe domov mu je spodrsnilo pod viaduktom avtoceste v Škofljici, pri čemer si je poškodoval gleženj leve noge. HOJRA Cerim — NK delavec — ko je šel zjutraj v službo, da je pri prehodu prek Smartinske ceste zadel mopedist tako, da ga je ranil nad stopalom desne noge. BUKOVEC Emil — KV zidar — ko ie pomagal pri nakladanju zidakov na kamion, je iz kamiona skočil na tla, pri čemer sta za imenovanim padla dva zidaka teže 20 kg in ga ranila po desni nogi. ILJfC Branko — NK delavec — ko je s sodelavci montiral kovinski opaž za korita je hotel s sodelavcem pritisniti stranico k podu Pri tem mu je preščipnilo prvi členek kazalca desne roke. JOJ ING VIC Mile — NK delavec — ko je s sodelavcem izdeloval na stroju RO-TEPREM bet. cevi, ga je vrteči nastavek na glavi osi stroja prijel za rokavico m mu jo poiegr.il tako, da si je zvil desno roko v zapestju. KOVAČIČ Franc — KV kovač — ko je varil ročico na stroju COLUMBUS, se je vžgal zgoraj naslonjeni kabel tako, da mu je vroči del gume padel na palec tn sredinec leve roke tor ga opekel, TOZD,SPO LJUBLJANA (5 poškodb) SIMONOVIČ Srečko — KV avtomehanik — pri igranju nogometa v okviru Gradisovih športnih iger si je poškodoval koleno. LORENČIČ Janko — KV strojnik — pri sestopu z del. stroja — bagerja se mu je opeka, na katero je stopil, pogreznila v razmehčano zemljo tako, da so se mu nategnile vezi na treh prstih desne noge. SPRAJC Pavel — KV monter žerjavov — pri montaži vilic na ročiti žerjava mu je spodrsnilo tako, da se je udaril na desno roko. KROPIVSEK Janez — KV monter žerjavov — pri pregledu izpravnosti žičnih vrvi je žerjavist po naročilu prepeljal voziček proti stolpu. Ko se je voziček na določenem mestu ustavil, je zaradi nihanja bremena voziček nekoliko premaknil, pri tem pa poškodoval imenovanemu stopalo desne noge. LESJAK Anton — KV upravljač avto-dvigala — ob reševanju ponesrečenca je sodeloval pri dviganju bet, elementa pri te mpa je začutil bolečino v spodnjem delu trebuha. TOZD ŽELEZOKRIVNICA (1 poškodba} BRTAN Pejo — NK delavec — pri obračevanju krive palice na sekalcu -se je imenovani udaril s krivim delom palice po glavi. TOZD CENTRALA ( poškodba) GRACAR Ljudmila — snažilka — pii ribanju poda si je zadrla trsko v palec na desni roki. Bojan Bambič Poškodovanih Dni bolovanja za poškodbe Bolezni pri na pri na štev. dni a delu poti delu Rod bolnih bolov. 1. CELJE 6 — 59 — 112 895 514 2. JESENICE 4 — 78 — 95 996 651 3. KOPER - 1 — 41 17 167 222 4. LJUBLJANA 6 — 82 27 59 641 514 5. LJ. OKOLICA 5 2 73 48 53 543 444 6. MARIBOR 3 — 85 26 70 1.067 834 7. RAVNE 6 — 142 — 51 702 426 8. NIZKE GRADNJE 4 — 19 — 38 502 394 9. KO LJUBLJANA 4 — 26 — 22 123 191 10 KO MARIBOR 3 2 31 13 9 140 213 11. LIO ŠKOFJA LOKA — 1 11 5 17 173 198 12. OGP LJUBLJANA 4 1 96 15 23 411 206 13. SPO LJUBLJANA 4 1 56 5 20 211 322 14. PROJ. BIRO LJ. — — — — 2 5 41 15. UPR. NAS. LJ. — — — — 3 139 33 16. ŽELEZOKR. LJ. — — — — 10 133 110 17. CENTRALA 1 — SEPTEMBER 3 — 23 143 350 1973 SKUPAJ 50 8 761 180 624 6.991 5.675 SEPTEMBER 1972 SKUPAJ 37 3 579 50 546 5.891 PRIMERJAVA ZA CELOTNO PODJETJE od I. do IX 73 331 26 5.699 873 4.376 56.711 5.329 od I. do IX. 72 247 26 4.473 858 4.243 47.687 5.172 Povečanje števila poškodb v mesecu V letu 1973 je V podjetju dosedaj - septembru 1973 proti mesecu septem- več poškodovanih, kakor jih je bilo bru 1972 po TOZD je naslednje: Ljubljana istem času v letu 1972. Resnost poškoc 1, L), okolica 4, Ravne 1, Nizke gradnje pa j e v letu 1973 nekoliko manjša, kot 3, KO Ljubljana 2, KO Maribor 1, OGP letu 1972. Ljubljana 2, SPO Ljubljana 4, Centrala 1. Kadrovska služba poroča V letošnjem letu so sklenili, oziroma prekinili delovno razmerje: a) v času od 1. 1. 1973 do 15. 10. 1973 so se zaposlili: Celje — Anton Ocvirk, gradb. tehnik — pripravnik, Venčeslav Ojsteršek, gradb tehnik — iz JLA, Stanislav Mesareč-gradb. tehnik, Drago Košenina, gradb. tehnik — pripravnik, Viljem Rojc, ekonomski tehnik. Maribor — Danilo Habulin, gradb. tehnik — iz JLA, Smiljan Pernat, gradb. tehnik — iz JLA. Željko Petovar, dipl. gr. ing. — pripravnik, Peter Rubin, dipl. gr. ing. Ljubljana — Peter Jaklič, laborant — iz JLA, Dušan Divjak, gradb. tehnik, Peter Pugelj, gradb. tehnik — pripravnik. Ravne — Andrej Horjak, višji gr. tehnik, Rastislav Mrvičič, gradb. tehnik, Franjo Urnaut, gradb. tehnik, Feliks Kante, gradb. tehnik, Jadranka Matjaž, ekon. tehnik — pripravnik, Marijana Krevh, ekon. tehnik — pripravnik, Borut Mahorič, administrator, Boris Škrubej, strojni tehnik. Lj. — okolica — Dragan VukšiniČ, gradb. tehnik — pripravnik, Jože Bricelj, dipl. gr. ing. Jesenice — Veronika Dežman, ekon. tehnik — pripravnik, Dušica Rebelj, ekon. tehnik — pripravnik, Mihael Benedik, dipl. gr. ing. ~ pripravnik, Mihael -Kež-man, dipl. gr. ing. — pripravnik. Nizke gradnje — Slavica Dankovc, sam. likvidator, Franc Novak, gradb. tehnik, Miroslav Hausmeister, gradb. tehnik — pipravnik. KO Ljubljana — Jože Skreblin, strojni tehnik — iz JLA, Aleš Mihelič, strojni tehnik — pripravnik, Miomir Križaj, dipl. stroj. ing. LIO Šk. Loka — Zlata Tavčar, evi-dentičar. SPO Ljubljana — Marjetka Ravnik, dipl. ekon. — pripravnik. Biro Maribor — Milan Šeško, gradb. ing. — pripravnik, Anica Rep, višji gradb. teh, — pripravnik, Mira Kovačič, gradb. tehnik, Marjan Zupančič, gradb. tehnik — iz JLA. Biro Ljubljana — Pavle Mrak, gradb. tehnik, Vltal Ahačič, dipl. stroj. ing. Tomaž Medvešček, dipl. ing. arh., Mladen Marinčič, dipl. ing. arh., Marija Ravbar, dipl. ing, arh. Zveze, zveze kaj brez njih Zahvaljujoč razpisu se je Hinko končno zaposlil in upravičeno upal, da bo v novi sredini naletel, če ne na drugo, vsaj na prisrčno dobrodošlico in običajno tovariško razumevanje. No, sfvari so se odvijale povsem drugače, tako kot si Hinko niti pomisliti ni upal. Najprej se je šušljalo, tiho razpravljalo po hodnikih in stranskih prostorih podjetja, nato Pa so postajale predstave glasneje in jasnejše, — Je prišel, pravi, s pomočjo razpisa?! To ti je zgodba , . , Kako bi se sicer mogel zaposliti, če nima zvez! Hinko se v začetku ni oziral na ta prigovarjanja, vendar, mu je vse to počasi priraslo k srcu in to v tolikšni meri, da je vse pogosteje dobival srčne napade in končno šum na srcu. Uporno se je branil, dokazoval, da nima nobenega poznanstva in da je bil v bistvu njegov dohodek točno po pravilniku in ocenjen pod zelo strogimi pogoji. Ko je spoznal, da nič ne pomaga, je reagiral vse bolj plačno in vznemirjajoče, dokler se ni dokončno odločil: kar najhitreje zapustiti podjetje v interesu svojega zdravja, dati odpoved ali karkoli! Upal je, da bo vsaj po tem, ko se to razve, oproščen nekorektnega prepričevanja, vulgarnega zafrkavanja in temu primerno. Toda ... — Ali res?! Tudi mi nismo naivni! Kako bi, prosim, lahko dal odpoved, če človek nima zvez? Centrala — Anton Jesenovec, strojni teh-ni k — pripravnik, Božena šiško, adm. tehnik, Frančiška Gorjan, adm. tehnik, Dragica Vrančič, adm, tehnik, Mira Adam, ekon. tehnik — pripravnik, Olga Filipič, ekon. tehnik — pripravnik, Marija Dragar, gradb, tehnik — pripravnik, Milena Vestič, gradb. tehnik, Aleksander Resman, sam. mat. knjig., Milena Škodnik, adm, tehnik — pripravnik, Branka Cerovec, gradb. tehnik, Ladi Potočnik, adm. tehnik, Marjeta Skvarča, adm. tehnik, Anton Habič, elektrotehnik, Jože Murovec, kemijski tehnik, Franc Žibert, ekonomski tehnik, Jožica Možina, višji upr. delavec, Samo Kuder, programer IBM, Ivan Coh, gradbeni ing., Milena Lampe, ekonomist — pripravnik, Dominik Murn, socialni delavec — pripravnik, Marija Hribar, ekonomski tehnik, Dominik Presen, socialni delavec — pripravnik, Lucijan De Francheschi, vzgojitelj učencev, Dušan Berglez, tehnični risar, Marija Zalar, adm. tehnik, Marjeta Osolin, adm. tehnik. b) v istem obdobju so odšli: Celje — Vid Vertačnik, dipl. gr. ing., Dragica Belak, administrator. Maribor — Roman Salaba, skladiščnik, Janez Sadovski, strojni referent, Anton Lupše, gradb. tehnik. Ljubljana — Miran Jelen, gradb. tehnik — pripravnik. Jesenice — Ivanka Kogoj, sam ref. obračuna OD, Janez Gerčar, gradb. tehnik, Stanko Alatič, gradb. ing. Ravne — Alojz Klemenc, gradb. tehnik — štipendist, Jože Bolte, ref. za delovna razmerja — v pokoj, Voj mir Bukovec, gradb. tehnik. Lj, okolica — Janez Bolha, gradb. tehnik — v JLA. Nizke gradnje — Mirsad Grčič, gradb. tehnik, Vida Jeromel, vodja likvidature, Milenko Sižgorič, gradb. tehnik, Nikola Brenjo, dipl. gr, ing. Biro Maribor — Vlado Veltruski, dipl, gr. ing. — pripravnik. Koper — Franc Plazar, dipl. gr. ing. —pripravnik — v JLA. LIO Šk, Loka — Tatjana Jesenko, evi-dentičar, Marija Ahčin, administrator. KO Ljubljana — Danica Šinkar, ekonomski tehnik SPO Ljubljana — Saša Jeršin, — Hilda Mlakar, finančnik — v pokoj. LJDD — Anton Švajger, vodja UDD — v pokoj. Biro Ljubljana - Marjeta Premelč, dipl. ing. arh., Drago Elikan, gradb. tehnik, Stanislav Torkar, dipl. gr. ing. Centrala — Ana Cotič, ekonomski tehnik, Danilo Klepec, ekonomski tehnik, Boris Ražem, dipl. gr. ing., Renata Škr-gat, tehn. risar, Silva Šlamberger, vodja zavarov , Anton Gorenc, vodja kadr. in spl službe, Valter Ornik, dipl. ing. arh ,, Branko Kapelj, tehnični risar, Robert Ceglar, dipl. psiholog, Alojz Šepec, dipl. ekonomist, Ivanka Škraba, administrator, Lidija Lampe, administrator, Janko Ferlič, laborant. Pregovori in izreiii Unča sreče je boljša kot funt modrosti. (Valonija) Več ko znaš, več srečo boš imel, (Burma) V sreči ni partnerstva, (Francija) Kdor molči pomeni, da potrjuje. (Bonifacij) Pametnega človeka ne moreš užaliti. (Seneca) Skrivnost najbolje čuva mrtvec. (Calderon de la Barca) Kdor pozna vašo skrivnost, ta je izdajalec, Kdor izda svojo, sin moj, ta je bedak. (Voltaire) Preveč sreče je nevarno. (Rusija) Sreča in steklo, kako naglo se zdrobita. (Nemčija) Velika sreča je cesto kamen spotike. (Francija) Za tistega, ki ima srečo, nese celo petelin jajca. (Grčija) Vsakdo ima zlato gos, ki nese jajca, če bi le to vedel. 'ZDA) Informiranost v prvi plan — iz sestanka urednikov in novinarjev industrijskega tiska Med športniki so Sportske novosti priljubljen časopis Gradisove! med defilejem ob svečani otvoritvi Solidne 3. mesto za SR Slovenijo V. športne igre gradbenih delavcev Jugoslavije V organizaciji skupščine sindikata gradbenih delavcev Bosne in Hercegovine ter pokroviteljev iger: gradbenih podjetij iz Sarajeva, so bile od 4. do 7. oktobra V. športne igre gradbenih delavcev Jugoslavije. V šestih športnih disciplinah — malem nogometu, kegljanju, odbojki, šahu, namiznem tenisu in streljanju se je pomerilo nad 500 športnikov iz vseh socialističnih republik. Kljub malo spremenjenim propo-zicijam iger, da na njih ne smejo nastopati zvezni ligaši, je bila kvalitetna raven iger na zadovoljivi višini. Kot vse kaže, v drugih republikah, posebno v zadnjem času, posvečajo veliko večjo pozornost športni aktivnosti svojih delavcev kot doslej. Temu primerni so tudi rezultati. Če bomo slovenski gradbinci hoteli še naprej obdržali korak z njimi, se bomo morali posebno v nekaterih panogah malo popraviti. Res je sicer, da nam je letos »ušlo« drugo mesto po zaslugi dveh neresnih šahistov, ki sta pozabila doma zdravstvene izkaznice in je potem ekipa zgubila nekaj dvobojev brez borbe. Vsekakor pa gre vse priznanje slovenskim gradbincem za izredno borbenost, ki so jo pokazali med samim tekmovanjem. Izmed Gradisovih ekip so nas tudi tokrat zastopali le igralci namiznega enisa, ki pa niso uspeli ponoviti lanskega uspeha Prehitela jih je še ekipa domačega Unior.in-vesta in tako so pristali na 4. mestu. Slovensko zastopstvo se torej vrača z bronastim odličjem v skupni uvrstitvi. Toda v posameznih panogah pa smo bili le nekoliko boljši. Naj večji uspeh so dosegle strelke ma- riborskega Stavbarja, ki so osvojile prvo mesto. Njihovi strelci so se odvezali le nekoliko slabše in bili 2., kot tudi kegljači iz trboveljske cementarne. Tudi odbojkarji in pingponga-šice Ingrada iz Celja so bili odlični z osvojenim drugim mestom Nogometaši Kovinsko iz Ajgovščine pa so bili četrti. Zaradi usodne napake (po zabij ena zdravstvena izkaznica) so šanisti Ingrada pristali na zadnjem mestu, čeprav bi bili po rezultatih na drugem mestu. Jubilejne V, športne igre gradbenih delavcev Jugoslavije so se končale z zmagoslavjem gradbincev iz Srbije, drug; so bili Hrvati, tretje mesto pa so osvojili gradbinci iz Slovenije. Poleg srečanj na športnih igriščih, ki so bila zelo vzorno pripravljena, pa so organizatorji tudi sicer poskrbeli za dobro počutje vseh sodelujočih, Program tekmovanja ni bil prenatrpan, tako da si je večina športnikov lahko ogledala tudi nekaj znamenitosti Sarajeva. Posebno veselo je bilo na svečanem zaključku v društvenem domu Famosa v Hrast niči, kjer so najboljše ekipe prejele lepe pokale in priznan'a, Prijateljsko srečanje ob zaključku iger pa je bilo samo ponoven dokaz, da športna srečanja gradbenih delavcev Jugoslavije niso samo srečanja na športnih igriščih, temveč tudi vez za še tesnejše sodelovanje med posameznimi organizacijami V republiki kot tudi izven njih. mk V odbojki je vedno dovolj razburljivih trenutkov Namiznoteniška ekipa Gradisa, ki nas že nekaj let zastopa na igrah: ing. Dolenc, Jeršan (vodja slovenskih gradbincev) ing. Pogačnik, Krnc. VONJ Brunčkova Lizika ni bila kaj prida navajena na čistočo. Ni se rada umivala niti preoblačila. Učiteljici je bilo tega" dovolj in zato je Liziki napisala v beležko: »Gospa Brunčkova! Prosim, da vašo Liziko redno kopate in oblačite, kajti ne vonja preveč nežno.« Odgovor je bil naslednji: »Tovarišica, naša Lizika ni roža, zato je ne duhajte, ampak učite!« SENZACIJA K cirkuškemu direktorju pride možakar in prosi za zaposlitev. »Ali ste artist?« »Tako rekoč,« de možakar. »Kakšna je vaša točka?« »Smrtni skok!« »Nič novega, kaj pa izvajate?« »Stojim na vrvi pod kupolo, skočim na glavo v menežo in obsta-nel v stoji na glavi!« »Nemogoče,« pravi direktor. »Kje ste že nastopali s to točko?« »Nikjer, tu jo bom prvič izvajal,« skromno odvrne možakar. »Kakšno plačilo zahtevate?« 200 dinarjev za skok.« »V redu! Sedaj mi pa pokažite ta skok,« meni direktor. In gresta v šotor, možakar se povzpne po lestvi pod vrh kupole. Kratka koncentracija, nato leti skozi zrak, top udar in možakar obstoji na glavi. »Edinstveno, fantastično!« je direktor vzhičen. »Angažirani ste! 200 din za skok!« »Nak gospod« za- stoka možakar, »400 din za skok!< »Kako, prej ste vendar dejali 200 din!« »Da, prej, samo prej nisem, vedel, da tako zaboli, ker nisem še nikoli kaj takega poskusil!« Danes naša delovišča na avtocesti ni več težko najti — nešteto puščic kaže, kje je ta ali oni objekt