Postni urad Celovec 2 — Verlagspostaml Klagenfurt 2
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsorf Klagenfurt
Posamezni izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 lilingov
&
P. b. b.
Letnik XVIII.
Celovec, petek, 16. avgust 1963
„Cfcnziva“ žkfvike
Trije dogodki so posebno značilni za sedanja stremljenja mladih afriških držav, da bi se v smislu, sklepov nedavne konference v Adis Abebi čim bolj uveljavile na mednarodni politični pozornici in si v svetovnih forumih priborile tisto mesto, ki jim gre: razprava v Varnostnem svetu o kolonialni politiki Portugalske in rasistični politiki Južnoafriške unije, vseafriška konferenca zunanjih ministrov v Dakarju in priprave Afrike na letošnje zasedanje Generalne skupščine OZN.
V varnostnem svetu, ki so ga afriške države »prisilile, da je spet razpravljal o Portugalski in Južnoafriški uniji, seveda ni prišlo do povsem zadovoljivih sklepov, ker zahodne države trenutno še niso pripravljene žrtvovati svojih ekonomskih koristi v teh dveh državah, vendar je že razprava sama po sebi uspeh, da niti ne omenjamo obeh resolucij, ki sta bili po predhodnih »ublažitvah* končno izglasovani. Dejstvo pa je, da je Varnostni svet obsodil tako Portugalsko kakor tudi Južnoafriško unijo in s tem ustvaril možnost, da se obe državi ponovno znajdeta na zatožni klopi na letošnjem zasedanju Generalne skupščine OZN, kjer bodo afriške in z njimi tudi vse druge demokratične sile sveta lahko pred mnogo širšim forumom opozorile na kolonialistično in rasistično politiko.
Zato se Afrika že zdaj temeljito pripravlja na to zasedanje, o katerem je predsednik alžirske vlade Ben Bela šele pred nedavnim izjavil, da bo »afriško zasedanje*. Na sedanji konferenci zunanjih ministrov afriških držav v Dakarju so namreč med drugim sklenili, da bodo voditeljem posameznih afriških držav predlagali, naj se osebno udeležijo jesenskega Zasedanja OZN. Ben Bela je dejal, da bodo voditelji afriških držav na tem zasedanju prepričljivo nastopili proti kolonializmu in rasizmu, s tem pa bo Afrika spodbudila tudi ameriške črnce v njihovem boju proti rasnemu razlikovanju.
Na konferenci v Dakarju sicer ni šlo vse tako v redu, kot bi bilo potrebno in so se med udeleženci pogajanj pojavila številna nasprotja. Po večdnevnih razpravah pa so tudi v spornih vprašanjih dosegli soglasje in sprejeli važne sklepe glede nastopa afriških držav v OZN, kakor tudi v zvezi z nadaljnjimi prizadevanji za uresničitev afriške enotnosti. Eden izmed teh sklepov se nanaša na prihodnji sestanek voditeljev afriških držav, ki bo Verjetno prihodnje leto meseca maja v Tunisu. Se pred to drugo vseafriško konferenco na vrhu se bodo ponovno sestali zunanji ministri. Poseben poudarek pa so na konferenci v Dakarju dali vprašanjem, ki so povezana z napori za osvoboditev preostalih afriških področij in bo skupna podpora vseh neodvisnih afriških držav gotovo veliko pomagala osvobodilnim gibanjem v tistih deželah, ki se še niso otresle tujega gospodarstva.
Po vsem tem je pričakovati, da bodo afriške države na bližnjem zasedanju Generalne skupščine OZN zelo aktivne in je že danes jasno, da bodo velik del svoje aktivnosti usmerile na obravnavanje problemov, ki so kakorkoli povezani s politiko rasizma in kolonializma. Vendar pa s tem njihova dejavnost se ne bo izčrpana. Afrika je v »ofenzivi* tudi Proti OZN sami in proti njenim ustanovam, kjer hoče doseči večje zastopstvo in s tem večji vpliv pri obravnavanju važnih mednarodnih problemov. Pri tem se sklicuje na dejstvo, da je v zadnjih letih postalo neodvisnih mno-8° afriških držav, kljub temu pa se njihovo Zastopstvo v posameznih ustanovah svetovne organizacije — predvsem v Varnostnem svetu in v Ekonomsko-socialnem svetu doslej še ni spremenilo odnosno izboljšalo.
Kakor je pokazala prej omenjena razprava ^ Varnostnem svetu, Afrika tudi pri teh svo-jib prizadevanjih ne bo imela lahkega Stališča. Večina afriških držav je proti blokovski Politiki in zato pri zagovornikih take polivke na »slabem glasu*. Toda v svetu čedalje k°lj prevladujejo načela miroljubne koeksi-stence in v tej perspektivi se tudi Afriki od-Ptrajo nove možnosti, da bo našla razumeva-$e in podporo vseh tistih sil, ki si iskreno že-ll>o miroljubno sožitje in enakopravno sodelo-Vanje med državami in narodi.
Ze cela vrsta držav je podpisala
moskovski sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov
Odkar so zunanji ministri Amerike, Sovjetske zveze in Velike Britanije v Moskvi podpisali sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov, je tudi vsem drugim državam dana možnost, da se pridružijo sporazumu med tremi velikimi silami. Te možnosti se je doslej poslužila že cela vrsta držav iz vseh kontinentov, katerih predstavniki so sporazum podpisali v eni izmed prestolnic treh velesil, mnoge druge države pa so se načelno tudi že izrekle za sporazum in je njihov formalni podpis le že vprašanje časa. Tako je pričakovati, da se bo v najkrajšem času pridružila sporazumu pretežna večina vseh držav sveta, kar je najboljši dokaz, da je svetovna javnost sprejela sporazum kot važen prispevek k stvari miru.
Le peščica držav je sporazum načelno odklonila — med njimi so Kitajska, Francija, Koreja, Albanija in Vietnam — medtem ko se je Zahodna Nemčija po prvotnem oklevanju končno le odločila za sporazum. Pač pa je bonnska vlada tudi ob tej priložnosti pokazala, da je pravzaprav njena politika največja ovira na poti sporazumevanja med Vzhodom in Zahodom. Pozitivno stališče do sporazuma je Bonn zavzel namreč šele potem, ko je bila na njegov račun izrečena najostrejša kritika, in to ne le s strani vzhodnih držav, marveč še prav posebno odločno v Ameriki.
V svojem trmastem vztrajanju na stališču, da je zahodnonemška vlada edini zastopnik obeh nemških držav, je Bonn kot pogoj za pristop k moskovskemu sporazumu zahteval
od Amerike in Velike Britanije posebna jamstva, da ne bosta priznali Vzhodne Nemčije. Ameriški zunanji minister Rusk se je po svojih razgovorih s predsednikom sovjetske vlade Hruščovom na povratku domov ustavil v Bonnu, kjer je razpršil pomisleke Adenauerja in njegovih somišlejnikov. Zaradi tega je bil v ameriškem tisku deležen ostrih kritik, češ da njegov .poklon" Adenauerju nikakor ni bil potreben, „kajti če je trajna razdelitev Nemčije cena, ki jo morajo Nemci plačati za to, ker so spravili svet v drugo svetovno vojno, naj bodo Nemci tudi pripravljeni, da danes plačajo to ceno".
Tako odločnih in nedvoumnih besed na račun Adenauerjeve politike doslej v Ame-riik še ni bilo slišati in je torej razumljivo, da se je Bonn v zadnjem trenutku le zbal nadaljnjega drsenja v popolno izolacijo.
“Rasistični izgredi v škmeviki se nadaljujejo
Po kratkem »premirju* se rasistični izgredi v Ameriki spet stopnjujejo in je prišlo do novih spopadov med demonstranti in policijo, katera je aretirala večje število črncev, ki so zahtevali enakopravnost z belim prebivalstvom. Neka ameriška filmska igralka, ki se je udeležila take demonstracije kljub svoji beli koži na strani črncev, je bila zaradi tega »zločina* obsojena na šest mesecev zapora. V New Yorku je bil neki črnec zaklan na odprti cesti, v Jersey cityju pa so beli rasisti ustrelili 14-letno črnsko deklico. Medtem so v teku zadnje priprave za veliko demonstracijo proti rasizmu, ki bo 28. avgusta v Wdshingtonu.
U Tant o moskovskem sporazumu:
Končni cilj je popolna razorožitev
Generalni sekretar Organizacije združenih narodov U Tant se je na poti iz Moskve, kjer je prisostvoval podpisu sporazuma o delni prepovedi jedrskih poskusov, za kratek čas ustavil v Kopenhagnu, kjer je poudaril, da se je ozračje v mednarodnih odnosih po podpisu moskovskega sporazuma v veliki meri popravilo. Sedaj je na človeštvu — je dejal — da spremlja razvoj dogodkov in dela za nadaljnji napredek, kajti končni cilj je popolna razorožitev. Izrazil je upanje, da bodo v tej smeri delale vse države članice OZN tudi na letošnjem zasedanju Generalne skupščine.
Da je sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov le začetek novega obdobja v odnosih med Vzhodom in Zahodom, poudarjajo tudi v prestolnicah treh velikih sil, kjer so si edini v mnenju, da bodo morali prvemu koraku slediti še nadaljnji napori. Predsednik sovjetske vlade HrušČov, ki je po podpisu sporazuma razgovarjal z ameriškim zunanjim ministrom Ruskom in drugimi člani ameriške delegacije, je sporazum imenoval zgodovinski akt, hladno vojno pa je primerjal z velikanskim starim hrastom, ki ga ni mogoče podreti z enim udarcem sekire, ampak le s potrpežljivim delom. V Moskvi podpisani sporazum pa je ocenil kot dobro zdravilo za bolno družbo in kdor se mu upira, »bi moral k psihiatru«.
Ameriški predsednik Kennedy je pred začetkom razprave o sporazumu v senatu zahteval od senata, naj ratificira sporazum kot instrument za »povečanje varnosti ZDA« in kot »korak na poti v svet brez nevarnosti in svet miru«. Zunanji minister Rusk pa je v svojem govoru pred senatom izrazil prepričanje, da bo s Sovjetsko zvezo mogoče doseči še nadaljnje sporazume, s katerimi bo zmanj-
Velika Britanija in EGS
Oktobra se bodo v Bruslju sestali zunanji ministri držav članic EGS in Velike Britanije. Obravnavali bodo splošna vprašanja evropske integracije in posebej vprašanje odnosov med EGS in Veliko Britanijo. To bo prva konferenca sedmih držav na ministrski ravni po neuspešnem zaključku pogajanj o vključitvi Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost pred kakimi sedmimi meseci.
Izgledi za vključitev Velike Britanije v EGS se v teh mesecih niso bistveno spremenili in zato tudi ni pričakovati, da bi na pogajanjih takoj dosegli zadovoljivo rešitev. Tega se zavedajo tudi v Londonu in je predsednik britanske vlade Macmillan v tej zvezi dejal: Mi kljub temu lahko živimo in živimo zelo dobro, zato ne bomo na kolenih čakali, da bi bili sprejeti v EGS.
šana nevarnost novega oboroženega spopada, med tem ko sedanji sporazum po njegovem mnenju predstavlja oviro za oboroževalno tekmovanje.
Predsednik britanske vlade Macmillan je v tej zvezi poudaril, da se je z moskovskim sporazumom »začel proces popuščanja napetosti, kar je treba pozdraviti«, medtem ko je britanski zunanji minister lord Home izjavil, da je po njegovem mnenju pričakovati, da bodo po ratifikaciji moskovskega sporazuma v ameriškem senatu storjeni nadaljnji koraki za sporazumevanje med Vzhodom in Zahodom. Britanski premier Macmillan je hkrati izrazil pripravljenost udeležiti se sestanka na najvišji ravni, če bi tak sestanek dobro pripravili in če bi bil zagotovljen njegov uspeh.
Vsekakor je pričakovati, da se bodo odnosi med Vzhodom in Zahodom še naprej odvijali v vzdušju, ki je bilo doseženo s sedanjim sporazumom. Do prvih kontaktov bo prišlo že v nekaj tednih, ko se bodo zunanji ministri treh velikih sil ponovno sestali na zasedanju Generalne skupščine OZN.
„Mala vojna"
na Južnem Tirolskem
Novi val dinamifskih atentatov na Južnem Tirolskem, o katerem smo kratko poročali že v zadnji številki našega lista, se je medtem razvil v pravo „malo vojno". V soboto zvečer je skupina teroristov začela z avtomatskim orožjem obstreljevati neko carinsko postojanko blizu italijansko-avstrijske meje, na kar so italijanski cariniki takoj odgovorili z ognjem in je streljanje trajalo skoraj 20 minut. Po tem dogodku je več ko 10.000 italijanskih vojakov-alpinistov začelo sistematično preiskovati vso pokrajino in je samo v mestu Bozenu več ko 2000 karabinjerjev preiskovalo hiše.
V teku preiskav so blizu meje aretirali nekega južnega Tirolca, ki je šele kratko pred tem dogodkom prispel čez mejo iz Avstrije in nosil s seboj dve vojaški puški, daljnogled in drugo orožje. Skupine teroristov, ki je obstreljevala carinarnico, pa doslej policiji ni uspelo izslediti, čeprav so preiskali vsako posamezno hišo in izvedli zasliševanja.
Razumljivo je novi val atentatov na Južnem Tirolskem sprožil silno ogorčenje, v italijanski javnosti, kjer so prepričani, da prihajajo iniciatorji takih akcij iz Avstrije in Zahodne Nemčije. Jasno se je uradna Avstrija odločno distancirala in obsodila uporabo sile pri reševanju južnotirolskega vprašanja. Nasprotno pa določeni krogi v Avstriji svojega navdušenja kar ne morejo prikriti in bi podobne metode očitno hoteli uporabiti tudi pri nas na Koroškem, kakor kaže opozorilo anonimnega „junaka”, ki je v ponedeljek po telefonu klical sedež Zveze slovenskih organizacij v Celovcu in zagrozil: „Heite Nocht fliegt eier Loger in die Luftl"
Sprejem ob Jugoslovanskem dnevu“
na letošnjem Koroškem velesejmu v Celovcu j
Prejšnji petek zvečer je bil v slavnostni dvorani celovške Trgovinske zbornice sprejem, ki ga je jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Boris Trampuž priredil ob tradicionalnem .Jugoslovanskem dnevu" na Avstrijskem lesnem sejmu — Koroškem velesejmu. Sprejema se je udeležilo veliko število predstavnikov Koroške in Jugoslavije, med njimi predsdenik deželnega zbora Rudolf Tillian, deželni glavar Ferdinand Wedenig s soprogo, namestnik deželnega glavarja Hans Sima ter deželna svetnika dr. Hans Kerstnig in Herbert Bacher, zastopniki političnih, gospodarskih in kulturnih ustanov ter zastopniki slovenskih organizacij na Koroškem, z jugoslovanske strani pa so bili navzoči tudi veleposlanik na Dunaju Ivo Serajčič s soprogo ter člani jugoslovanske delegacije, ki se je prejšnji dan udeležila otvoritve velesejma. Hkrati je bil to poslovilni sprejem sedanjega generalnega konzula Trampuža, ki bo tekom avgusta odšel na novo službeno mesto.
Vsakoletni .Jugoslovanski dan" poudarja pomen jugoslovanske udeležbe na celovškem velesejmu, kjer je Jugoslavija že dobrih deset let stalni gost. Letos je v jugoslovanskem paviljonu spet prirejena kolektivna razstava, na kateri sodeluje 42 podjetij iz Slovenije in 19 podjetij iz Hrvatske; poleg tega razstavljajo tri jugoslovanska podjetja v okviru splošnega sejma in prvič je tokrat zastopana tudi Reka s svojim pristaniščem.
Letošnja udeležba Jugoslavije na celo vškem velesejmu se precej razlikuje od prejšnjih let, ker daje mnogo večji pomen kot doslej industriji. Posebno močno je zastopana metalna industrija, saj razstavlja svoje proizvode kar 19 podjetij. Sledi ji elektroindustrija j 10 podjetji in kemična Industrija s 5 podjetji. Med .tradicionalnimi" panogami je seveda na prvem mestu živilska industrija, katero zastopa 13 podjetij. Poleg tega razstavljajo še podjetja tekstilne industrije in industrije usnja, lesne industrije ter domače in umetne obrti. Velik poudarek pa je dan tudi propagandi za turistične privlačnosti Jugoslavije.
Jugoslovanska razstava po svoji pestri in okusni ureditvi tudi letos vzbuja veliko zanimanje tako med obiskovalci velesejma kakor še posebno med poslovnimi krogi.
Gospodarski stiki Avstrija — Jugoslavija
v luči Avstrijskega lesnega sejma — Koroškega velesejma v Celovcu
Ob letoSnjem 12. Avstrijskem lesnem sejmu — Koroškem velesejmu v Celovcu sta ljubljanski .Gospodarski vestnik” in zagrebški .Privredni vjes-nik” izdala skupno mednarodno Številko. Posebne članke o pomenu gospodarskega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo ter o udeležbi Jugoslavije na KoroSkem velesejmu so prispevali tudi predsednik Gospodarske zveze za SR Slovenijo Riko Jerman, predsednik Avstrijskega lesnega sejma — Koroškega velesejma Rudolf Novak in predsednik zbornice obrtnega gospodarstva KoroSke Wer-ner Pfrimer. Iz »eh člankov povzemamo nekaj misli:
O Rudolf Novak, predsednik Avstrijskega lesnega sejma
Gledano z Dunaja, glavnega mesta, ni v Avstriji nobene zvezne dežele, ki ne bi bila obmejna. Iz tega naravnost nujno izhajajo najrazličnejši stiki med avstrijskimi zveznimi deželami in mejnimi sosednimi državami. Politična konstelacija našega časa daje tem kontaktom raznovrstne aspekte; Koroški dovoljuje intenzivne stike z obema sosednima državama — Italijo in Jugoslavijo — in nikogar ne čudi dejstvo, da ima prav Avstrijski lesni sejem in Koroški sejem v tej povezavi pomembno vlogo, saj prav gospodarstvo ustvarja stično točko med dvema državama z različnimi jeziki, iz katere potem izhajajo različne posledice.
Jugoslavija, soseda Koroške in Avstrije, je tako rekoč stalen gost celovškega razstavišča — sprva.v šotorih, že nekaj let pa v stalnem, privlačnem paviljonu, ki vzbuja zanimanje številnih obiskovalcev.
Vsako leto večji sejemski kontingent ima za posledico naraščajoče pospeševanje obojestranskih gospodarskih stikov, ki ne more ostati brez posledic za medsebojno povezavo. Mnogo močneje pa se to izraža v tujskem prometu, ki že dolgo ne zajema več le obmejnih območij, pač pa posega globoko v obe državi.
Zelja vseh, z našim sejmom povezanih krogov je, da bi Celovški sejem svojo funkcijo v tem smislu naprej izpolnjeval ne le kot doslej, pač pa še v večji meri — v dobro obeh narodov, ki rada sodelujeta v tej izmenjavi najrazličnejšega blaga.
O Riko Jerman, predsednik Gospodarske zbornice za SR Slovenijo
V težnji po vedno globljih in tesnezših odnosih z našo severno sosedo na kulturnem, turističnem in gospodarskem področju predstavlja vsakoletni celovški sejem nedvomno dragocen pripomoček za dosego teh ciljev. Ob našem enajstem nastopu na tej prireditvi lahko ugotovimo, da je čedalje ugodnejša realizacija celovškega velesejemškega sporazuma usvarila pogoje za povečanje blagovne menjave z Avstrijo. Od pričetka delovanja do danes se je vrednost vsakoletne sejemske blagovne menjave skoraj podvojila. Vendar po to ni edini znak uspeha; nič manjšega pomena ni namreč dejstvo, da je ob prizadevanju obeh strani uspelo v marsičem spremeniti sestavo blagovne liste, v kateri se čedalje pogosteje in v večjih količinah pojavljajo naši industrijski izdelki. Tako pomeni celovški sejem tudi pomemben most, preko katerega si utira naša industrija pot na zunanje trge, ter postaja s tem odlična dopolnitev rednih trgovskih stikov z Avstrijo.
Naj ob zaključku poudarimo, da so dosedanji uspehi več kot desetletnega poslovanja po celovškem sejemskem sporazumu nedvoumno dokaz za njegovo gospodarsko utemeljenost in da mu obojestranski poslovni interesi zagotavljajo razmah tudi v bodoče.
* Werner Pfrimer, predsednik zbornice obrtnega gospodarstva za Koroško
Za stike med koroško trgovinsko zbornico in zbornicami sosednih republik Slovenije in Hrvatske je značilna iskrenost in prijateljstvo.
Radi se spominjamo, da je bila Jugoslavija ena prvih držav, s katero je Avstrija po vojni sklenila obojestransko pogodbo o blagovni izmenjavi na podlagi kliringa in da so naše zbornice kot prve po vojni iskale in našle za miroljubno vzdušje tako koristne osebne stike. Mislim, da lahko tudi trdim, da so na splošno gledano, naše napore, da bi s sejemskimi kompenzacijskimi sporazumi dosegli dodatne trgovinske možnosti in s tem razširitev obojestranske blagovne izmenjave, spremljali uspehi. Zelo cenim tudi to, da je dala trgovinska zbornica Slovenije svojemu gospodarstvu na Celovškem sejmu na razpolago poseben paviljon, ker menimo, da pomeni tudi to reprezentativno razstavno mesto demonstrativen prispevek dobremu sosedstvu.
Po avstrijski statistiki povzemam, da se je v zadnjem letu število mejnih prehodov v okviru malega obmejnega prometa močno povečalo. Ta razvoj me veseli, ker tudi lahko pripomore k boljšemu razumevanju med so-
b1 3 a 15	^ Slu i? B
v-e/Ckt/ruc^
Večji eksport - večje blagostanje
Vsaka sejemska prireditev daje povode za gospodarska razmišljanja, ne le v zvezi s proizvodnjo in protrošnjo blaga, ki mu je namenjena, marveč tudi v zvezi s splo-nim razvojem proizvodnje in potrošnje, s splošnim gospodarstvom. Sejemska prireditev pa, kot je vsakoletni Avstrijski lesni sejem, naravnost vzpodbuja k takim razmišljanjem, posebno še, ker so za gospodarstvo v Evropi v zadnjih letih nastale nove okoliščine, v katerih dosedanji pogoji in praksa v proizvodnji in na tržišču nagleje izgubljajo svojo veljavo, kot mi to večinoma dojemamo.
Les in njegovi izdelki so v naši državi produkt in blago, ki sta največjega gospodarskega pomena za nas vse in za vsakega posebej. V pogledu na bogastvo z lesom je naša država tretja v Evropi. Dve tretjini avstrijskega lesa gresta potom eksporta v denar. Les je potemtakem glavni faktor našega eksporta. Od njega je v veliki meri odvisno blagostanje naše države in njenega prebivalstva. V avstrijskem gozdnem in lesnem gospodarstvu pa igra naša ožja domovina Koroška še posebno vlogo. Več kot ena četrtina avstrijskega eksporta rezanega lesa, skoraj polovica izdelkov iz brusnega lesa in do dve tretjini lesnih plošč odpade na Koroško. Les je torej eden od osnovnih stebrov koroškega gospodarstva in od njega je odvisna stopnja blagostanja njenega prebivalstva.
Na posebni razstavi koroške zbornice obrtnega gospodarstva na letošnjem lesnem sejmu v Celovcu pade v oči zapisana resnica .Večji eksport — večje blagostanje", pod napisom pa lestvica primerjav vrednosti eksporta na osebo in deleža prebivalca na narodnem dohodku. Iz te lestvice primerjav je razvidno, da odpade pri nas letno na osebo 4.605 šilingov vrednosti eksporta in od narodnega dohodka 19.250 šilingov, na Švedskem pa pri 9.979 šil. vrednosti eksporta 40.952 šilingov narodnega dohodka.
Na drugem mestu je bilo v zvezi z našim
V petih letih novo Skopje
Jugoslovanska vlada je sprejela vrsto ukrepov, ki so potrebni, da bi se najprej omilile, nato pa odstranile hude posledice katastrofe v Skopju. Sklenili so, da bo tekom petih let zgrajeno novo mesto, trenutno pa je najbolj nujno zogofoviti do konca leta trajna stanovanja za 120.000 prebivalcev, ki morajo imeti nujno potrebne pogoje za normalno življenje, da bodo prevzeli nalogo za obnovo in akti-vizacijo gospodarskega ter drugega življenja v Skopju. V ta namen je bilo razpisano tudi posebno ljudsko posojilo.
lesnim gospodarstvom povedano, da pri nas nazaduje eksport rezanega lesa in da se manjša tudi možnost eksporta lesnih plošč, medtem ko se eksport pohištva sploh še ni mogel oživeti in tudi v prihodnje nima iz-gledov za to. Vzrok: Naš les je na svetovnem trgu predrag in ne more v pogojih EGS in GATT konkurirati lesu iz evropskega severa in vzhoda ter Afrike.
Izhod iz takega položaja ni enostaven, čeprav je zahteva .povečanje produktivnosti v gozdnem in lesnem gospodarstvu' enostavno izgovorjena. Biti si moramo na jasnem, da v našem lesnem gospodarstvu ne bomo prišli na zeleno vejo, če ne bomo omogočili večjega letnega prirastka v gozdu, če ne bomo prišli do racionalnejšega spravila lesa in njegovega žaganja, če žagarska industrija ne bo svojo zmogljivost prilagodila letnim dobavam lesa s strani gozdnega gospodarstva in če ne bo prišlo do boljše usoglašenosti industrije za predelavo lesa s potrošnjo njenih izdelkov in s povpraševanjem za rvjimi v inozemstvu.
Pred temi nalogami stoji naše gozdno in lesno gospodarstvo, neglede na to, s kakšnim rezultatom bodo zaključena pogajanja glede asociacije na EGS in s tem povezanega zmanjšanja uvoznih carin EGS za avstrijski les. Ne pridemo pa tudi mimo tega — kar smo povzeli iz vrste predavanj in diskusije na letošnjih zasedanjih predstavnikov in novinarjev lesnega gospodarstva ob celovškem sejmu — da moramo računati z daljšo stagnacijo v našem lesnem gospodarstvu, ki bo trajala tem dalje, čim dalje ne bo prišlo do dolgoročnega stvarnega gospodarskega načrta za sanacijo lesnega gospodarstva in zopetne pridobitve veljave avstrijskega lesa na evropskem trgu, ki jo je izgubil, ker je v naši lesni industriji in trgovini dominirala sebičnost nad interesom za stabilizacijo našega položaja na inozemskem trgu.
Do tega časa pa je raumljivo, da bomo morali — hočeš, nočeš — vsi plačevati račun, ki je s tem nastal. .Manjši eksport lesa, manjše blagostanje" je za našo državo bridka resnica, kajti možnosti, da bi manjše eksporte lesa mogli kompenzirati z večjim izvozom drugega blaga ali pa s turizmom, je malo ali pa jih sploh ni. Ne le za naše gozdno in lesno gospodarstvo, marveč za celotno naše gospodarstvo smo prišli iz mastnih v medlih sedem let.
Stanovanjska gradnja v Evropi
Gospodarska komisija za Evropo — ECE — s sedežem v Ženevi je objavila za leto 1961 statistiko o stanovanjskih gradnjah v evropskih deželah. Po teh ugotovitvah so leta 1961 pozidali v Evropi 5,5 milijona stanovanj. Največ stanovanj so zgradili v Sovjetski zvezi, namreč 2,701.000. Njej so sledile Zvezna republika Nemčija s 543.000, Francija s 316.000, Anglija s 310.700 in Italija s 307 tisoč 100 pozidanimi stanovanjskimi prostori.
Na splošno pa je zmogljivost stanovanjske gradnje v primeri z letom poprej nazadovala. V letu 1961 je stanovanjska gradnja napredovala v Belgiji, Angliji, Italiji. Norveški, Švedski, Švici, Španiji in v Jugoslaviji ter še v nekaterih državah vzhodnega bloka.
Gradnja stanovanj se je dvignila tudi v Avstriji. Leta 1961 so v Avstriji pozidali 40.100 stanovanj. Stopnjevanje stanovanjske gradnje
sednimi državami. Zato pozdravljam tudi dejstvo, da so bili nedavni obojestranski razgovori predstavnikov turističnih zvez usmerjeni v konstruktivno, za vse koristno sodelovanje. Zdi se mi celo, da bi sodelovanje na tem področju lahko prej obrodilo sadove kot dosedanja prizadevanja, da bi razširili komercialno bazo, ki na podlagi tako različnih razmer ne napreduje v zaželeni meri. Kljub temu pa sem prepričan, da bo vaša udeležba tudi na letošnjem Avstrijskem lesnem sejmu vodila k nadaljnji poglobitvi in pospeševanju medsebojnih stikov in želim slovenskim in hrvatskim razstavljanem, ki letos ponovno prikazujejo naraščajočo sposobnost svojega gospodarstva, najboljši gospodarski uspeh.
v Avstriji v treh letih je bilo naslednje: leta 1959 so dogotovili 35.500 stanovanj, leta 1960 38.900 in leta 1961, kakor že povedano, 40 tisoč 100.
Preračunano povprečno na 1000 prebivalcev prednjači v Evropi Sovjetska zveza v letu 1961 z 12,4 novozgrajenimi stanovanjskimi prostori. Pri tem sicer omfenjajo, da je prostornina povprečnih sovjetskih stanovanj (33m2) manjša, kakor povprečna prostornina v zahodnih državah (54 m2). Sovjetski zvezi sledi Švica z 10,2 in Zahodna Nemčija z 10,1 novozgrajenimi stanovanji na 1000 prebivalcev.
Primerjevalna številka za Avstrijo znaša 5,7 stanovanjskih izgradenj na 1000 prebivalcev ter se na tem gradbenem sektorju uvršča skoraj na višino Anglije s 5,9 in Belgije s 5,8. Avstriji sledijo z gradnjami stanovani na 1000 prebivalcev Jugoslavija s 5,5, Poljska s 5,1, Španija s 4,4, Portugalska s 3,1 in Irska z 2,1. Pri gradnji enodružinskih stanovanj je Avstrija prekosila Zahodno Nemčijo. Vodilna na tem področju stanovanjske gradnje pa je Anglija z 78 odstotki enodružinskih hiš, Irska pa celo z 90 odstotki.
Iz te štatistike je sklepati, da je Avstrija v pogledu stanovanske gradnje nekako v sredini evropskih dežel. Kljub temu pa je stanovanjska stiska v Avstriji še zelo velika in bi bilo treba podvzeti vse, da bi se stanovanjska gradbena zmogljivost povečala.
Gradbeni vzpon objektov nujno otežkoča stalno naraščanje gradbenih stroškov, pri čemer prednjači prav Avstrija. Podražil se je gradbeni material, podražilo se je delo. Plače za gradbene delavce so po indeksnem merilu 100 leta 1953 najvišje v Avstriji s 163, najnižje pa na Švedskem s 121.
osi R0KC(r> svetu
WASHINGTON. — Amerika pripravlja popolno obnovo diplomatskih stikov z LR Madžarsko. O normalizaciji meddržavnih odnosov sta se pred nedavnim razgovarjala madžarski odpravnik poslov in pomočnik namestnika zunanjega ministra Richard Davis. Ameriški časopisi piSejo, da je to novo sfaliSče Amerike posledica boljSega ozračja, ki je nastalo med Vzhodom in Zahodom. V tem okviru predvidevajo tudi izboljšanje odnosov z drugimi državami.
SEUL. — Južnokorejsko naglo sodiSče je obsodilo na smrt bivSega člana vojaSke vlade in dva upokojena generala, ki so bili obtoženi, da so sodelovali v zaroti proti južnokorejski vojaSki junti. Pet drugih obtožencev je bilo obsojenih na 2 do 10 let zapora. Obtožnica je navajala, da so nameravali prevzeti oblast in za poskus državnega udara, ki naj bi bil letos marca, uporabili nekatere vojaSke enote.
BEOGRAD. — Zvezni izvrSni svet je osnoval komisijo za ocenitev Škode v razruSenem Skopju in komisijo za tehniško pomoč mokedonskemu glavnemu mestu. Naloga prve komisije je oceniti celotno Škodo, ki jo je povzročil Skopju potres 26. julija letos, naloga druge komisije pa je koordinacija celotne tehniške pomoči Skopju iz Jugoslavije in iz inozemstva.
BERLIN. — Vrhovni tožilec NemSke demokratične republike je zahteval od vrhovnega tožilca Zvezne republike Nemčije, naj izvrSi kazen nad Hansom Globkejem, državnim sekretarjem v uradu kanclerja Adenauerja, katerega je vrhovno sodiSče NemSke demokratične republike pred nedavnim obsodilo na dosmrtno ječo zaradi nejgovcga sodelovanja pri nacističnih zločinih.
OVIEDO. — Stavkovno gibanje v Španskih rudnikih se Se vedno nadaljuje in je Španska vlada začela zapirati tiste rudnike, v katerih se »neupravičeno* ustavi delo. Najprej je bilo zaprtih Sest takih rudnikov, zdaj pa je vlada v premogovnem bazenu Asturije zaprla Se pet rudnikov, da bi pritisnila na rudarje, ki stavkajo.
CANBERRA. — Delegacija sveta sindikatov Canberre je izročila predstavnikom fancoskega veleposlaništva v Avstraliji pismo z zahtevo, naj francoska vlada opusti atomske poskuse na južni polobli. V pismu je izražena tudi zahteva, naj se Francija sploh odpove atomskim poskusom v skladu s sporazumom, ki je bil sklenjen med Ameriko, Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo.
BEOGRAD. — AmeriSki kmetijski minister Orvill Freeman je več dni bival na obisku v Jugoslaviji, kjer je med drugim obiskal tudi Skopje. Po ogledu razdejanega mesta je ameriški minister izjavil, da je veliki kup ruSevin napravil nanj močan vtis. Ko je govoril o pomoči, ki jo je ameriSka vlada doslej že nudila Skopju, je Freeman dejal da upa, da bo njegova vlada Se nadalje pomagala pri odstranjevanju posledic te tragedije, prav tako pa tudi pri izgradnji novega Skopja.
HELSINKI. — Predsednik Britanske vlade Macmillan je med svojim obiskom na Finskem izjavil, da bi bil pripravljen udeležiti se sestanka na najviSji ravni, če bi tak sestanek dobro pripravili in če bi bil zagotovljen njegov uspeh. Po njegovem mnenju je važno, da gredo po poti postopnega reSevanja problemov, s trdnim namenom, da se sporazumejo.
SEUL. — Bivši predsednik južnokorejske vlade Jo čan je pozval generala Park Čung Hia, ki je sedaj Sef vojaSke junfe na Koreji, naj se odpove predsedniški kandidaturi na oktobrskih volitvah in naj prihrani deželi »nezaslišano nacionalno krizo”. Jo Can zahteva, naj vojaki izroče oblast civilistom, sedanji vojaški junti pa očita, da je glavni povzročitelj revščine in gospodarske nestabilnosti v državi ter krivec za vso korupcijo.
KAIRO. —- Po sporazumu, ki so ga pred dnevi podpisali v Kairu, bo Amerika dala Združeni arabski republiki posojilo 7 milijonov egiptovskih funtov. ZAR bo dobila to vsoto od prodaje ameriških kmetijskih viškov, ki so jih izročili ZAR. Denar bodo uporabili za finansiranje objektov gospodarskega razvoja ZAR. Združena arabska republika je doslej na ta način dobila približno 40 milijonov egiptovskih funtov, ki jih bo odplačevala v obdobju 30 let.
BERLIN. — Na letošnjem jesenskem sejmu v Leipzigu, ki bo od 1. do 8. septembra, bo sodelovalo 6500 razstavljavcev iz 50 držav in bo razstavljenih več kot 850.000 proizvodov potrošnega blaga. Hkrati bo v Leipzigu mednarodni knjižni sejem, na katerem bodo sodelovali razstavljavci iz 16 držav.
MUNCHEN. — Sedanji gospodarski minister Zahodne Nemčije Erhard, ki bo letos jeseni prevzel mesto kanclerja, je že začel pogajanja s predstavniki političnih skupin o politiki, ki jo bo vodila zahodno-nemSka vlada pod njegovim vodstvom.
DUNAJ. — Vedno bolj se množijo vesti, da bo blv-Si kancler ing. Raab odstopil tudi kot predsednik OVP-jevske gospodarske zveze. Med kandidati za novega predsednika imenujejo tudi namestnika koroškega deželnega glavarja ing. Truppeja. Do spremembe bo verjetno prišlo letos oktobra, ko bo imela OVP-jevska gospodarska zveza svoj zvezni kongres.
CELOVEC. — Notranji minister Olah, ki se je poleg drugih članov zvezne vlade udeležil otvoritve letošnjega koroškega velesejma, je imel ob tej priložnosti tudi razgovore z deželnim glavarjem Wcdenigom. Obljubil je, da bo v okviru svojih možnosti vedno z razumevanjem upošteval želje KoroSke.
BEOGRAD. — Predsednik sovjetske vlade HruSčov bo po vesteh iz dobro obveščenih krogov prihod' nji teden prispel na daljSi obisk v Jugoslavijo, kamor ga je med svojim zadnjim obiskom v Sovjetski zve-iz povabil predsednik SFRJ maršal Tito. Za isti čas pričakujejo v Jugoslaviji tudi obisk predsednika madžarske vlade Kadarja.
PARIZ. — Bivši francoski minister In predstavnik Francije na razorožitvenih pogajanjih Jules Moch 'c je zavzel za priznanje Vzhodne Nemčije in dejal, sedanje nasprotovanje zahodnih držav takemu priznanju ustvarja nevarno ozračje.
\h*AyCrr\As&
Kričeči nedostatki na šolskem področju
Pred nedavnim so bili v zveznem zakoniku objavljeni učni načrti za ljudske, glavne in posebne šole (BGBI. Nr 134/1963), po katerih se bo začelo poučevati že v novem šolskem letu 1963-64. V tej zvezi je treba opozoriti na nekaj problemov, ki se nanašajo na tako imenovano manjšinsko šolstvo na Koroškem.
Predvsem je treba ugotoviti, da so učni načrti izšli samo za nemške šole, ne pa tudi za dvojezični pouk na ljudskih šolah južne Koroške, kakor tudi še ni novega učnega načrta za oddelke s slovenskim jezikovnim poukom na glavnih šolah dvojezičnega ozemlja.
Medtem ko je za pouk slovenščine na glavnih šolah dvojezičnega ozemlja že obstojal provizorični učni načrt, pa obvezne dvojezične ljudske šole, ustanovljene z odredbo iz leta 1945, učnega načrta sploh niso imele in ga tudi sedanje dvojezične ljudske šole, kot jih predvideva manjšinski šolski zakon iz leta 1959, vse do danes nimajo. In to kljub temu, da člen 7 državne pogodbe in § 19 manjšinskega šolskega zakona izrecno določata, da mora ministrstvo za pouk izdati učne načrte za manjšinske šole v sporazumu z deželnim šolskim svetom za Koroško. Bivši referent za dvojezične šole in sedanji vodja oddelka za manjšinsko šolstvo pri deželnem šolskem svetu je po 15 letih svojega poslovanja baje leta 1960 končno le predložil ministrstvu osnutek takega učnega načrta. Če to drži, potem res ne moremo razumeti, zakaj vprašanje še vedno ni rešeno, saj bo jeseni že 18 let, odkar se brez učnega načrta poučuje slovenščina na dvojezičnih šolah južne Koroške. Brez učnega načrta pa je lahko vsaka šola tip zase in noben učitelj pravzaprav ne ve, kaj in koliko mora poučevati. Zato je nujno potrebno, da pristojna oblast v najkrajšem času izda tudi učni načrt za dvojezične ljudske Šole!
KULumneDROBCine
#	Anketa, ki so jo izvedli pri UNESCO, je ugotovila, da je v dvanajstih letih v Evropi prenehalo delovati 9000 kinematografov. Povprečni letni obisk je v tem času padel od 24,2 na 10,2. Evropska država, kjer se je ta kriza najbolj pokazala, je Nemčija, kjer je bilo leta 1962 le 480 milijonov gledalcev, medtem ko jih je bilo leta 1956 Se 818 milijonov. Število kinodvoran v Nemčiji pa se je v zadnjem letu zmanjšalo od 6675 na 6300.
#	Svečanosti za 150-lefnico rojstva Giuseppa Verdija v Parmi se bodo začele 5. oktobra z „Requiemom”, zaključile pa se bodo 26. decembra z opero »Ernani”. Vmes bodo na sporedu »Macbeth” ter dva koncerta.
#	Folklorni ansambel Kosova in Metohije je zaključil turnejo po Vojvodini, Sloveniji in Hrvatski. Program ansambla »Kosmet poje in pleie” so povsod sprejeli z navdušenjem, ves čisti dobiček turneje pa so izvajalci na-mnili za poruSeno Skopje. V Številnih mestih, kjer je ansambel nastopil, so ga ponovno povabili na gostovanje za prihodnje leto, povabilo za nastope pa je sprejel tudi iz Italije in Nizozemske.
% AmeriSki nacionalni simfonični orkester že več let prireja brezplačne koncerte za Šolsko mladino pod naslovom »Glasba za mlado Ameriko”. Posebni koncerti so namenjeni osnovnoSolski mladini, drugačni predSolski mladini, dijakom in Študentom. Za dijake in Študente organizira omenjeni orkester vsako leto po dva tečaja, kjer lahko mladi glasbeniki izvajajo in dirigirajo svoje kompozicije.
Tudi provizorični učni načrt za glavno šolo bo treba spremeniti v definitivnega ali pa izdelati novega in ga prilagoditi stanju, ki ga je ustvaril novi šolski zakon. Sedaj je namreč kot „živ tuj jezik" našteta v učnem načrtu za glavno šolo (skupina prve vrste) poleg angleščine, francoščine, italijanščine, ruščine in hrvaščine tudi slovenščina. Vse avstrijske glavne šole si bodo torej med omenjenimi jeziki lahko izbrale tisti jezik, katerega se bodo morali učenci učiti kot tuj jezik. Na Koroškem je po § 17 manjšinskega šolskega zakona iz leta 1959 slovenščina na nemških obveznih šolah lahko neobvezen predmet, po novem učnem načrtu za glavno šolo pa spada — kot že povedano — med žive tuje jezike in bi se, seveda če bi šole hotele, na glavnih šolah lahko poučevala. Za marsikaterega otroka, ki se na glavni šoli muči z angleščino, medtem ko slovenščino pozna že od doma, bi bilo veliko lažje, ko bi starši premagali strah in odpor ter bi se njihovi otroci učili slovenščino, jezik naroda soseda. V teh primerih tudi ni potrebna posebna prijava k slovenskemu pouku, marveč gre za izbiro med tujimi jeziki.
Posebno poglavje pa so oddelki s slovenskim jezikovnim poukom na glavnih šolah, v katerih so združeni učenci, ki so prija v I j e n i k pouku slovenščine na podlagi manjšinskega šolskega zakona iz leta 1959. Če obiskuje k pouku slovenščine prijavljeni učenec razred skupine prve vrste (1. Klassenzug), potem se mora poleg slovenščine in nemščine obvezno učiti tudi angleščine. Učiti se mora torej kar tri jezike, enega več kot vsi ostali šolarji po Avstriji, in pristojni činitelji najdejo to v redu, če so se sploh že kdaj poglobili v to vprašanje. Vendar vse kaže, da se še niso ba-vili s tem problemom, kajti sicer bi morali biti učenci, ki so prijavljeni k slovenskemu jezikovnemu pouku, oproščeni obveznega pouka angleščine, kakor je to urejeno na primer na učiteljišču. Po § 21 manjšinskega šolskega zakona iz leta 1959 so namreč učiteljiščniki, ki obiskujejo sloven-
ščino, oproščeni pouka angleščine. Zakaj taka ureditev ne bi bila možna tudi za glavno šolo?!
Končno še nekaj besed o vprašanju prijav. § 13 manjšinskega šolskega zakona iz leta 1959 določa, da mora zakoniti zastopnik učenca k slovenskemu pouku izrecno prijaviti pri vstopu v ljudsko odnosno glavno šolo. Tudi tukaj marsikaj ni jasno. Kaj je razumeti pod .vstopom" in kako dolgo traja .vstop”? Glede veronauka je prosvetno ministrstvo že leta 1950 izdalo poseben izvedbeni odlok (Vbl. 122/1950) in ga pozneje še izpopolnilo (Schulwesen in Karnten, 16/1951). Torej bi bilo treba glede »vstopa" tudi pri prijavah k slovenskemu oziroma dvojezičnemu pouku čim prej izdati jasna navodila! V tej zvezi naj opozorimo še na odredbo deželnega šolskega sveta (Vbl. 9/1963), ki določa, da mora šola vpisati otroka takrat, ko se zanj začne šolska obveznost. Konkretno se mora vpis otroka izvesti že meseca maja za novo šolsko leto, ki se začne jeseni. Kdaj torej .vstopi” otrok v šolo: ali z .vpisom” ali z začetkom šolskega leta? K* temu bi bila potrebna
posebna navodila, da ne bi učitelji lahko delali po svoje.
V zvezi s prijavami pa je treba opozoriti še na zelo pogosto protizakonitost, ki so ji krivi posamezni učitelji. Čeprav prijava k dvojezičnemu pouku po zakonu velja za c e -I o ljudskošolsko dobo in je treba otroka na novo prijaviti le ob prestopu na glavno šolo, se številni učitelji in šolski upravitelji z enkratno prijavo nočejo zadovoljiti in zahtevajo, da morajo starši otroka vsako leto na novo prijaviti.
Za vse te nejasnosti nosi v veliki meri odgovornost oddelek za manjšinsko šolstvo pri deželnem šolskem svetu in zato tudi nanj pade krivda za sedanje nevzdržne razmere. Zlasti pa že teh nekaj konkretnih primerov kaže, da sedanja ureditev šolstva za koroške Slovence ne more biti zadovoljiva. Lahko bi navedli še celo vrsto drugih nedostatkov: na primer pomanjkanje šolske nadzorne oblasti, neupoštevanje slovenščine na posebnih šolah itd. Vendar naj za tokrat zadostujejo navedeni primeri, saj že ti dovolj jasno pričajo, da je trenutno stanje na šolskem področju zelo pomanjkljivo in da smo še daleč od tega, da bo šolsko vprašanje rešeno res pravično in zadovoljivo!
Ugibanja o nastanku človeške govorice
Že dolgo se jezikovslovci vprašujejo, kako in kdaj je človek začel govoriti. Nekaj časa so vztrajali pri domnevi, da se je človeški govor razvil kot posledica posnemanja živalskih glasov, gibov, ki so jih spremljali kriki, ali krikov pri izražanju čustev, ki jih je izzvala bolečina, veselje in jeza.
Nova odkritja in spoznanja na tem obsežnem področju pa so jezikoslovce prisilila, da so to staro teorijo zavrgli. Pobudnik nove teorije je znani angleški jezikovslovec dr. Diamond, ki pravi, da so prve besede, ki jih je človek spregovoril, bili vzkliki: Usekaj! Udari! Zlomi! Zdrobi! Ubij! in so izražale zahtevo po pomoči.
Dr. Diamond se pri dokazovanju opira na dva najstarejša jezika, ki sta se le malo spremenila. To sta jezik bantu in hebrejščina, pri katerih so se ohranili skoraj nedotaknjeni besedni koreni omenjenih vzklikov in podobni
Slovenski etnografski muzej hrani velike zaklade
Povprečni obiskovalci Etnografskega muzeja v Ljubljani, kjer je trenutno zelo zanimiva razstava »Slovenske ljudske maske«, največkrat ne vedo, da so take razstave muzeja le majhen del gradiva, s katerim muzej razpolaga in ga hrani v shrambah, omarah, predalih in drugod. Sem sodi nad 12.000 etnografskih predmetov, od katerih jih je stalno razstavljenih le 750, vse ostale pa hrani muzej v shrambah pod isto streho kot je uprava in stalna razstava, deloma pa v velikem kletnem prostoru sosedne Moderne galerije. To so predmeti, povezani z vsemi panogami ljudske kulture od pohištva, gospodarstva, obrti in noše, dalje predmeti, povezani z običaji, glasbo in ljudsko umetnostjo. Vsak predmet zase nam nekaj pove, domala vsak je izdelek kmečkih rok, vsak je po svoje lep in zanimiv.
Poleg te velike zbirke domačih etnografskih predmetov ima muzej še okoli 1500 predmetov, povezanih s kulturo tujih ljudstev Afrike, Amerike, Azije in Oceanije. Muzej pa nima opraviti samo s predmeti. V arhivu, ki je povsem dokumentarnega značaja, se je nabralo nad 20.000 fotografij, okoli 14.000 negativov ter nad 10.000 prostoročnih in tehničnih risb. To ilustrativno gradivo ima celo določene prednosti pred zbirkami predmetov, saj pokaže na primer tudi stvari, ki jih stalna razstava ne more. To so predvsem naselja, domovi in najraznovrstnejše ljudske stavbe z vseh etničnih območij Slovenije, dalje obrti in gospodarske panoge, pokazane v svojem naravnem okolju.
To ilustrativno gradivo se praktično izkorišča in uporablja. Z njim pomaga muzej narazličnejšim interesentom: arhitektom, dijakom strokovnih in drugih šol, gledališkim in filmskim delavcem ter mnogim drugim, ki se zanimajo za razlike med pristnim in nepristnim, med domačim in tujim.
koreni. Dr. Diamond trdi, da so prvi začeli govoriti tisti potomci človeške rase, ki so živeli v bližini velikih afriških jezer.
Teorijo dr. Diamonda podpirajo tudi izsledki ameriškega zemljepisnega združenja. Najstarejše sledove, človekove ostanke, so našli prav na afriški celini. Prav tako so znanstveniki ugotovili, da je človek ledene dobe naredil svoje najprimitivnejše orožje iz kamnov z obal jezera Tanganjika. Domnevni čas tega dogodka: pred 500.000 leti.
Ne glede na izvor se je jezik izredno hitro razširil. V njegovem kratkem »bivanju« na zemlji je nastalo 2500 do 5000 različnih jezikov, k jih lahko združimo v kakih 200 izrazitejših skupin. Sleherni jezik teh skupin je popoln. Čeprav to še tako nasprotuje razširjenemu mnenju, se niti najprimitivnejša plemena ne sporazumevajo s kruljenjem ali renčanjem.
■aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiniij;
Film o Skopju
2 = | V Skopje je prispela ekipa petnaj- =
| stih filmskih delavcev, ki bo pod vod- =
| stvom znanega jugoslovanskega reži- |
| serja Veljka Bulajiča posnela doku- = E	—
= mentarni film o veliki nesreči, ki jo je |
| potres prizadel temu mestu in njego- |
| vim prebivalcem. Režiser Bulajič je o |
| načrtu za film dejal: Na vsak način |
| bomo skušali izpovedati tragično |
= zgodbo glavnega mesta Makedonije, §
§ zgodbo o bratstvu in enotnosti jugo- |
| slovanskih narodov, ki sta se manife- |
| stirali v teh dneh, pa tudi zgodbo o §
| veliki mednarodni solidarnosti. Na f
| vsak način bodo prebivalci porušene- |
| ga Skopja glavni igralci našega filma. |
?T m 111111111 m m 111 i 111111111 u i l 11111111 m n 111 m 111111111111111 m 11111 n 11 n m ir.
Nenadomestljiva kulturna škoda v Skopju
Glavno mesto Makedonije Skopje je veljalo za eno najlepših mest Jugoslavije, slovelo pa je predvsem po svojih številnih zgodovinskih in kulturnih spomenikih. Ob nedavnem potresu so bile tudi te dragocenosti ali močno poškodovane ali pa sploh uničene. Zdaj, ko je večji del Skopja pod ruševinami, seveda še ni mogoče oceniti, kakšno neprecenljivo škodo so utrpeli kulturno-zgodovinski spomeniki in ustanove s področja kulture in prosvete. Sploh pa številke te škode ne morejo prikazati, ker gre v večini primerov za izredno pomembne zgodovinske in nacionalne dokumente in narodno blago, ki ga prekrivajo ruševine. Izguba je toliko večja, ker gre večidel za lastnine v izvirniku.
Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug je nekaj dni po potresu objavila članek, iz katerega povzemamo tudi naslednje podatke:
Po prvih delnih ocenah je popol-norna uničenih več kot trideset ustanov na področju kulture. Hudo so Poškodovani vsi domovi kulture, uničena je vsa materialno podlaga kulturnih ustanov glavnega mesta Makedonije. Med uničenimi zgradba-mi so: hiša ansambla za norodnc ple-Se in igre »Taneč«, državna filharmonija, republiška koncertna direk-cba> manjšinsko gledališče, mladinsko gledališče, zgradba radia in tele-v*zije, zgodovinski muzej, arheološki jnuzej, republiški zavod za zaščito kulturnih spomenikov, ljudska knjiž-
nica, univerzitetna knjižnica, državni arhiv, poslopja »Vardar-filma« in »Makedonija-filma« ter založniški hiši »Kultura« in »Prosvetno delo«.
Veliko je tudi število takih kulturnih ustanov in spomenikov, katerih poslopja so popolnoma onesposobljena za nadaljnje delo. Med temi je narodno gledališče, umetniška galerija, inštitut za nacionalno zgodovino in folkloro ter prirodoslovno znanstveni muzej. Pod ruševinami arheološkega muzeja so redki arheološki materiali iz prazgodovine in srednjega veka, bogata strokovna li-
teratura, konservatorski laboratorij in veliko fresk. Med dragocenimi spomeniki je velikega pomena ikona Kristusa iz zakladnice cerkve sv. Klementa o Ohridu iz XIV. stoletja, slavna »Tetovska Menada« in številne druge redke dragocenosti.
Zgodovinskemu muzeju se je do potresa posrečilo zbrati veliko listin in gradiva iz nacionalno revolucionarnega obdobja Ilindenske vstaje in narodnoosvobodilne borbe. Muzejska zgradba je popolnoma uničena in vse zbrano gradivo leži pod ruševinami. Podobno je z velikim številom likovnih del iz zgodovine makedonskega naroda. Uničeni so tudi najrazličnejši laboratoriji in delavnice.
Trdnjava »Kale«, brez katere si silhuete Skopja ne da zamisliti, je popolnoma porušena. Štiri petine zidu iz turškega obdobja je šlo pozlu, najstarejši zid bizantinskega izvora pa bo tu zemljišče še drselo, kar utegne je do polovice uničen. Po ugotovitvah geologov obstoji nevarnost, da popolnoma uničiti trdnjavo in povleči za sabo tudi ruševine arheološkega in zgodovinskega muzeja ter ostanke republiškega zavoda za zaščito kulturnih spomenikov.
Uničen je tudi »Kuršumni han«. Že sam po sebi je bil redka zgodovinska in arheološka znamenitost, mimo tega pa je bilo v njem spravljenih veliko eksponentov iz arheološkega muzeja ter urejen bogat lapidarij. Do temeljev se je podrl tudi državni arhiv, ki je zbral in uredil veliko listin iz zgodovine makedonskega ljudstva od začetkov turškega obdobja pa do danes. Na tleh je tudi zgradba narodne in univerzitetne knjižnice, ki je imela 450.000 knjig, časopisov in revij. Biblioteka je bila opremljena s sodobnim pohištvom, imela je tudi številne čitalnice in kabinete za znanstveno delo.
Potres ni prizanesel niti marmorni in krepko grajeni skopski radioteleviziji. Po zaslugi kolektiva so del opreme rešili in prenesli v vas Madžari, od koder je skopska radijska postaja že prvi dan po potresu začela spet oddajati. Potres je za daljšo dobo onemogočil dejavnost vsem trem ansamblom narodnega gledališča, to je drami, operi in baletu. Uničena sta tudi znana spomenika iz turškega obdobja »Suli han« in »Djulciler han«, zelo pa so poškodo-
vane džamija sultana Murata, džamija Mustafa paše, »Dautpašev aman« ter »Tulbe gazi baba«. Vse te spomenike so najčešče obiskovali tuji in domači turisti.
Nadaljnjega dela niso zmožni tudi vsi kinematografi v mestu ter filmska podjetja »Makedonija-film«, »Zavod za kulturno prosvetni film« ter druge ustanove te vrste. Pod ruševinami so kopije vseh desetih igranih filmov in 167 kratkometraž-nih filmov, katere je posnel »Var-dar-film«. Skupaj s filmsko produkcijo je šla v zgubo vsa snemalna tehnika.
V tem kratkem »seznamu« pa še niso naštete mnoge druge kulturne ustanove, kot na primer šole, knjigarne, zbirke umetnin in podobno. Vendar je že iz zgornjih nepopolnih podatkov razvidno, kako ogromno in nepopravljivo škodo je potres povzročil samo na področjih kulture, umetnosti in zgodovine. Skopje se je zrušilo v kup razvalin, z njim pa so bile uničene ali vsaj težko poškodovane tudi dragocenosti, ki so mestu daje posebno privlačnost.
Krožne vožnje z ladjo po Kazaškem jezeru
RADIO PROGRAM
Od sobote dalje je na Velikovškem oziroma Kazaškem jezeru, ki je nastalo zaradi zgraditve veleelektrarne v Kazazah, uvedena dnevno dvakratna krožna vožnja z novo ladjo »Klopein«. Z uvedbo te novosti bo novo 21 kilometrov dolgo tretje največje jezero na Koroškem še bolj mikavno za tujce in domačine ter bo s tem tujski promet v tem kraju gotovo znatno krepkejši.
Ladja odpluje vsak dan ob 8.30 uri in ob 13.30 uri iz pristanišča Dule pri Tinjah blizu Dravskega mostu. Vozna cena za odrasle osebe je 20 šilingov, za otroke od 4. do 14. leta pa 10 šilingov. Domačini in tuji gostje imajo ugodno priložnost, da si ob prijetni vožnji ogledajo prelestno pokrajinsko lepoto spodnjega kraja naše domovine. Vožnja na ladji je dopuščena za 100 oseb. Pri vsaki krožni vožnji je pristanek v Kazazah s polurnim ogledom elektrarne, katera ima ogromno zmogljivost električne proizvodnje.
Direktor Avstrijskih dravskih elektrarn (DDK) je izjavil, da bodo naseljevanje na obrežju jezera izvajali načrtno in na ta način preprečili nesmotrne in divje gradnje obektov okoli jezera, kakor je to neugoden primer pri drugih jezerih. Okoli jezera naj bi nastalo več naselbinskih središč, ki morajo biti opremljena z vsemi sanitarnimi napravami in ustrezati gospodarskim pogojem. Na ta način hočejo preprečiti tudi nakane zemljiških špekulantov z nakupovanjem in prodajanjem zemljišč, kakršnih se je že doslej dovolj oglasilo, oziroma že prej, ko jezero sploh še ni bilo dogo-
Hude živali
Tudi domače živali — govedo utegne biti človeku nevarno. Znano je, da se z biki sploh ni igrati in primerilo se je večkrat, da je kakšen razjarjen bik človeka celo udušil ali ga hudo poškodoval. Neprijetno srečanje z bikom je imela pred nedavnim 63-letna rent-nica Marija Stiickler v Št. Jakobu pri Št. Petru na Vašinjah. Šla je skozi zagrajen pašnik, ko jo je nenadoma napadel bik. S hudimi poškodbami so jo morali odpeljati v deželno bolnišnico v Celovec.
V drugem primeru je govedo pred kratkim napadlo v Kotmari vasi 79-letno rentnico Marijo Moser. Tudi to ženo so morali odpeljati v bolnišnico v Celovec.
Vedno spet poročamo o prometnih nesrečah po naših cestah, poročamo o njih v svarilo in opomin vozačem in drugim udeležencem prometa: Pazite, na cesti preži smrt!
V dveh dneh koncem preteklega tedna je motorizirani promet na koroških cestah zahteval tri smrtne žrtve in razen tega vrsto bolj ali manj poškodovanih oseb.
Pri Schrotenburgu je 23-letni študent medicine Gert Berger trčil z motornim kolesom z nekim tovornim vozilom, pri čemer je strmoglavil na cesto in se smrtno poškodoval. Še so ponesrečenega medicinca prepeljali v
Moto-cross v Tržiču
V	nedeljo, dne 1. septembra 1963, z začetkom
ob 14.30 uri bo v Tržiču II. mednarodni moto-cross. Pri motornih tekmah bodo nastopile naslednje tekmovalne ekipe:	Avstrija, Bolgarija,
Belgija, Italija, Demokratična republika Nemčija, Zvezna republika Nemčija, Madžarska, Švica, Sovjetska zveza in Jugoslavija.
V	avstrijski ekipi bo nastopilo 5 prvoplasira-nih tekmovalcev z avstrijskega državnega prvenstva. Na moto-crossu nastopa prvič v Jugoslaviji kategorija 500 ccm. V tej kategoriji nastopa državni prvak Avstrije Schnbdl, kateri je dosegel 8. mesto na svetovnem prvenstvu. Nastopila bo tudi najmočnejša ekipa Sovjetske zveze, ki potuje na svetovno prvenstvo v Belgijo.
Moto-cross bo nudil edinstveno priložnost o-gledali si tekmovalce v tako Številni in kvalitetni zasedbi.
tovljeno, na primer več graških odvetnikov. Takrat sklenjene kupne pogodbe pa Koroška zemljiško prometna komisija ni odobrila.
Uporabe motornih čolnov elektrifikacijska družba ne bo dovolila in to zaradi močnega hrupa in zato, ker taki čolni povzročajo močne valove, ki pljuskajo k obrežju. Pač pa bodo dovoljeni čolni na vesla in jadra kakor tudi čolni na električni pogon.
Tudi kopanje v jezeru bo mogoče. Vodna temperatura Drave znaša le 16 stopinj, toda v zalivih jezera so je ugotovili 24 stopinj.
Avstrijska zveza za prirodno zaščito, deželna sekcija za Koroško, hvali novo podjunsko jezero kot najlepši kos Koroške.
Obvestilo staršem
Povratek druga skupine otrak z letovanja v Savudriji
Otroci, ki se nahajajo v drugi skupini na počitniškem letovanju v Savudriji, se vrnejo v torek, dne 20. avgusta t. I.
V Podrožčico pridejo z vlakom iz Jesenic ob 15.51 uri. Otroke, ki so doma ob progi Podrožčica—Beljak in v Zilji, naj starši čakajo na železniški postaji v Beljaku ob 16.43 uri.
Otroci iz Spodnjega Roža, Gur in Podjune pridejo v Celovec ob 17.05 uri naravnost iz Podrožčice ali pa čez Beljak ob 18.31 uri. Starši naj otroke čakajo pri vlaku na železniški postaji Celovec ob 17.05 uri. Če jih s tem vlakom ne bo, naj čakajo do 18.31 ure.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Lov na jerebe letos prepovedan
Lovci v lovskem letu 1963-64 ne smejo od-streljevati jerebov in velja to za čas od 1. 4. 1963 do 31. 3. 1964. Lov na divje pe-teline je dovoljen od 24. aprila do 31. maja, lov na ruševce pa od 24. aprila do 30. junija.
bolnišnico v Celovec, kjer pa mu tudi zdravniki niso več mogli rešiti življenja. Podlegel je hudim poškodbam in na nenaraven način je ugasnilo mlado nadebudno življenje. Razumljiva je žalost prizadetih staršev in drugih svojcev ob takšnem nenadnem udarcu.
Na občinski cesti v Žitari vasi pa je s traktorja padel Rudolf Moličnik, 65-letni rentnik iz Nograda. Peljal ga je neki traktorist in rentnik je stal na stopnišču traktorske hidravlike. Padec je bil tako usoden, da je nesrečni mož na posledicah hudih notranjih poškodb umrl, še preden je prispel zdravnik na kraj nesreče.
V okraju Št. Vid na Glini je osebni avto do smrti povozil 83-letnega rentnika Jurija Braunsbergerja, ko je le-ta hotel prečkati cesto.
Bistrica v Rožu
Dravski most na Bistrici v Rožu bo kmalu dograjen. Pričakovati je tudi, da bodo kmalu začeli z gradnjo načrtovane elektrarne. Dobro napredujejo tudi gradbena dela ceste od rožanske državne ceste k dravskemu obrežju. Zmogljivost mostu bo znašala 200 ton, kar je važno za privoz gradbenih potrebščin za elektrarno, ki jo bodo postavili na levem obrežju reke. Most bo odprl pomembno zvezo z Rožem, še posebno, ko bo zgrajena tudi cestna zveza s tako imenovano Razgeldno cesto.
RADIO CELOVEC
I.	PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45 , 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00.
Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti
—	9.00 Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00
Pestro mešano —	13.05 Opoldanski koncert —	14.00
Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.30 Odmev časa.
Sobota, 17. 8.: Naš hišni vrt — 8.15 Komorna glasba
—	14.15 Pozdrav nate — 15.30 .Mali brat*, roman — 15.50 Za filateliste — 16.00 Iz knjige gostov — 16.30 Sirni pisani svet — 17.00 Popoldanski koncert — 18.25 Ljudske pesmi — 19.20 Mešano za vas — 20.15 Straussova opera .Kavalir z rožo".
Nedelja, 18. 8.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Popevke od včeraj, do danes še ne pozabljene — 11.00 Dunajski zajtrk v zelenem — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba ob petih — 18.00 Veselo petje, veselo igranje — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 20.10 Človek ne jezi se (iz Poreč ob Vrbskem jezeru) — 21.18 Na lepi modri Donavi.
Ponedeljek, 19. 8.: 8.15 Majhen koncert — 13.30 Majhne melodije	—	15.00	Posebej	za vas	— 15.45	Koroški
knjižni kotiček — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.25 Za vas? Za vsel — Dober večer, dragi poslušalci — 20.00 Koroška lovska ura — 21.15 Operete Rudolfa Katfnigga.
Torek, 20. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Posebej za vas — 15.30 Komorna glasba — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.15 Iz prve roke ... — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.15 XY ve vse — 20.15 Iz Solno-grada: »Faust*, II. del.
Sreda, 21.	8.:	8.10	Zveneči	jutranji	pozdrav	— 8.15
Jutranji koncert — 15.00 Vesele počitnice — 15.15 Ljudske pesmi in plesi — 16.00 Glasba zate — 17.00 Glasba, ki se nam dqpade — 18.00 Ljudske pesmi — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.30 Iz Solnograda: Orkestrski koncert.
Četrtek, 22. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.45 Ura pesmi — 15.15 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.05 Ljudske pesmi — 18.20 Oddaja za delavce — 20.15 Domoznanstveno potovanje — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 23.	8.:	8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav	— 8.15
Glasba mojstrov — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Kulturno zrcalo	—	16.00	Glasba	zate —	17.00 Popoldan-
ski koncert — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci —-
20.15	Hitri ritmi, priljubljeni plesi — 21.00 Iz Solnograda: Serenada.
II.	PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00, 23.00, 00.00.
Sobota, 17.	8.:	8.20	Prosimo, prav prijazno	— 8.00
Dobrodošli v Avstriji — 9.45 Ti in žival — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudstvo in domovina — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.35 Agrarna politika — 14.00 Mi igramo — 15.15 Vsaka stvar ima dve strani — 16.00 Za delovno ženo	—	16.30	Veseli za konec tedna	— 18.00
Melodije Nica	Dostala	— 19.35 V zvezdah je	zapisano
—	20.00 Glasba zate, glasba zame — 21.00 Strauss vam igra.
Nedelja, 18.	8.:	7.05	Godba na pihala — 8.05 Ej, ti
moški — 9.00 Operni koncert — 10.00 Dobrodošli v Avstriji — 10.20 Glasbena mešanica — 13.10 Za avtomobiliste — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.40 Prelepi Bregen-ški gozd — 16.00 Glasba iz vsega sveta — 18.30 Pariz in njegove zvezde — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Iz Bregenza: Komorni orkester — 21.15 V zvezdah je zapisano.
Ponedeljek, 19. 8.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudska glasba —	13.30	Za prijatelja opernih	melodij — 15.00
Poletje, sonce in glasba — 16.00 Otroška ura — 17.40 Oddaja za	žene	—	19.00 Tega ne slišimo vsak dan —
20.00 »Angel, ki	je	padel* — 21.00 Iz	Solnograda: Se-
renada.
Torek, 20. 8.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudska glasba —	13.20	Teden pri Združenih	narodih — 13.30
Znani orkestri — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto — 18.00 Dobro razpoloženi — 19.30 Godba na godala — 20.00 Glasba iz operet in musiklov — 21.30 Lahko govorimo o tem.
Sreda, 21. 8.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov
—	10.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Lepa pesem — 18.00 Od plošče do plošče — 19.30 Vam v veselje — 21.10 Majhen koncert.
Četrtek, 22. 8. 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Orkestrski koncert
—	14.10 Znani orkestri — 15.00 Poletje, sonce in glasba
—	16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Od popevke do popevke — 19.30 Pozori Snemanje — 20.30 Večer pesmi Oskarja Czerwenke.
Petek, 23. 8.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov
—	10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudske pesmi
—	13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — ^5.00 Poletje, sonce in glasba
—	16.00 Otroški oder — 16.30 Koncertna ura — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Dobro razpoloženi — 19.30 »Kača v jezeru" — 21.00 Zaljubljene gosli.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 17. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 18. 8.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 19.	8.:	14.15 Poročila, objave, pregled
sporeda. 2ena in dom. — 18.00 Za našo vas.
Torek, 20. 8.: 14.15 Poročila, objave. Ura pesmi.
Sreda, 21. 8.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite zaigramo.
Četrtek, 22. 8.: 14.15 Poročila, objave. Športni obzornik.
Petek, 23. 8.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Iz ljudstva za ljudstvo.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.14, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Uddaja na sieanjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz
Dnevne oddaje: 4.00 Dobro jutro — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Oddaja za voznike in potnike motornih vozil — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in 'po svetu — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik.
Sobota, 17. 8.: 8.35 Mali ansambli v plesnem ritmu —
10.15	Pojo vokalni ansambli — 12.05 Zabavna glasba —
12.15	Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.30 Za oddih in razvedrilo — 14.05 Jugoslovanski pevci v francoskih operah — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 17.50 Z lokom po strunah — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Po domače ... — 20.58 Za konec tedna — ples.
Nedelja, 18. 8.: 8.00 Mladinska radijska igra — 8.30 Kratek obisk pri skladatelju Marijanu Kozini — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši ... — 10.30 Pisano nedeljsko dopoldne — 11.50 Tisoč pisanih taktov ja dober tek — 12.05 Voščila — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 Operni koncert — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 Danes popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 »Pod lipco zeleno ..." — 20.40 Z lokom po strunah — 21.00 Galerija opernih likov.
ra »Slava Klavora" — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni pesmi jugoslovanskih narodov — 10.15 Od instrumentalne arije do plesa — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 12.45 Poje Slovenski oktet — 13.30 Zabavna glasba — 14.05 Glasbena uganka — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Pisana ruleta — 20.00 Prijetne melodije — 20.45 Kulturna kronika — 21.05 Koncert Sarajevske filharmonije.
Torek, 20. 8.: 8.05 Zbori iz ruskih oper — 8.35 Ob glasbenem avtomatu — 10.15 Napevi iz znanih operet —
12.05	Zabavna glasba — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.30 • Za oddih in razvedrilo — 14.05 Laječevi samospevi — 14.35 Voščila — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan ja vas — 17.05 Koncert po željah — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Pojo jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 20.20 Radijska igra.
Sreda, 21. 8.: 8.05 Opera in balet — 8.55 Otroške razglednice — 9.25 Popevke — 10.30 Človek in zdravje —
12.05	Zabavna glasba — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.30 Monologi in dueti iz slovenskih oper — 14.05 S sprejemnikom na dopust — 15.40 Amaterji pred mikrofonom — 17.05 Promenadni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.45 Ljudski parlament
—	20.00 »Bagdadski brivec", opera.
Četrtek, 22. 8.: 8.05 Od potrkanega plesa do kola — 9.10 Vesele počitnice — 10.15 Četrtkov dopoldanski operni spored — 12.05 Zabavna glasba — 12,25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.30 Iz arhiva zabavne glasbe — 14.05 Iz oper Verdijevih rojakov-sodobnikov — 14.35 Voščila —• 15.15 Zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Slovenski pianist Andrej Jarc v Sieni
—	17.27 Slovenske popevke — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Turistična oddaja — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Zasanjana godala — 21.00 Literarni večer.
Petek, 23. 8.: 8.05 Iz slovenske solistične glasbe — 8.30 Igrajo veliki zabavni orkestri — 9.25 Dopoldanski koncert — 10.15 Popevke in vedre melodije — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.47 Hammond orgle
—	15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zabavna glasba — 15.40 Skica na koncertu — 17.05 Dragulji iz oper — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Veliki plesni orkestri — 20.00 Orkester Jožeta Privška — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — 20.30 Griegovi večeri — 21.00 Kitara in hammond orgle — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
XX Le VIZIJA
Sobota, 17. 8.: 10.00 Eurovizija iz Danske — 14.00 Svetovno prvenstvo veslačev — 19.00 »Goljuf* — 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 Poročila — 19.40 čas v sliki
—	20.00 »Nemirna krogla" — 21.25 Poročila.
Nedelja, 18. 8.: 18.00 Za otroke od 11 let: »Casey Jones, vodja lokomotive" — 18.30 Svet mladine — 19.00 Sedem dni časovnihw dogajanj — 19.20 Zanimalo vas bo
—	19.30 Oknar — 20.00 Poročila — 20.15 »Postiljon iz Lonjumeje”, opera — 21.50 Poročila.
Ponedeljek, 19. 8.: 19.00 šport — 19.30 Poročila —
19.40	čas v sliki — 20.00 »Naglojezni mladi mož" —
20.40	Žarki iz vesolja — 21.25 Poročila.
Torek,	20.	8.:	19.00	Leteča policija ISAR 12 — 19.30
Poročila	—	19.40 Oknar — 19.45	Čas v sliki — 20.00
»Senca", moderna pravljica — 21.20 Poročila.
Sreda,	21.	8.:	17.40	Za otroke	od 5 let: »Listamo v
slikanici” — 17.25 Za otroke od 11 let — 17.50 ,Fury"# zgodba konja — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Poročila
—	19.40 Oknar — 19.45 Čas v sliki — 20.00 »Družinski izlet", nemi film — 20.15 Kaj sem? — 21.00 Film — 21.35 Poročila.
četrtek, 22. 8.: 19.00 Lutkovne igre — 19.30 Poročila —
19.40	čas v sliki — 20.00 Kratki film — 20.05 »Zadnja priložnost”, sodobna reportaža — 21.45 Poročila.
Petek,	23.	8.:	19.00	Televizijska	kuhinja — 19.30 Po-
ročila — 19.40 Oknar — 19.45 Čas v sliki — 20.00 »Državna afera", komedija — 21.30 Poročila.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec - Klagenfurt, Gasometer-gasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec - Klagenfurt 2» Postfach 124.	(J|J
j|lllllllllllllllMII!llllllllllllllllllll||||||i||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i|i|,|||||||||||||tl|||||ll
I Vabilo na
( PROSLAVO TRIDESETLETNICE SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE IN DESETLETNICE KMETIJSKE ŠOLE V P0DRAVLJAH
v nedeljo, dne 25. avgusta 1963 v Podravljah
= Spored:
Ob V2 10. uri jubilejni občni zbor SKZ v kmetijski šoli Ob V2 3. uri proslava v dvorani gostilne Maček Po proslavi prosta zabava.
Igrajo »Veseli planšarji'
Pojeta Janez Jeršinovec in Silva Vetrih
Člani in prijatelji, predvsem mladina prisrčno vabljeni.
Upravni odbor Slovenske kmečke zveze
.............mn,milim,,,
Smrt na cestah ne počiva
2a/ beseda
Medved se je zapletel v trnje. Mimo pride drvar in ga reši. Medved je to videl in dejal.:
»Zahvaljen, mož! Veliko uslugo si mi napravil. Hočeš, da postaneva prijatelja!"
„Ne vem, ali bi!"
»Zakaj pa ne!"
»Eh, kako bi ti povedal... Medvedu ni zaupati... pa vsi medvedi menda le niste taki, kaj!"
Medved je odgovoril:
»Sicer tudi človeku ni verjeti. Toda ti nisi fak človek!”
In postala sta prijatelja. Večkrat sta se srečala.
Nekega večera ujame drvarja noč v gozdu. Ni imel kje spati. Zlezel je k medvedu v brlog in ta ga je lepo sprejel. Zjutraj se je drvar odpravil. Medved ga je poljubil in mu dejal:
»Oprosti, brat, da fe nisem pogostil, kot se spodobi."
»Ne ženi si k srcu, medved," je odgovoril drvar. »Lepo sem se imel. Le eno ml ni všeč: smrdiš!"
Medvedu se je zamerilo. Dejal je:
»Vzemi sekiro in me udari po glavi!"
Drvar je dvignil sekiro in ga rahlo udaril po glavi.
»Močneje, močneje!" je rekel medved.
Drvar je udaril močneje. Ulila se je kri. Toda medved ni reke! nič in drvar je odšel. Minila so leta. Nekoč se drvar spet znajde v medvedovem brlogu. Medved ga sprejme in ga lepo pogosti. Ob slovesu reče drvar:
»Kako je kaj z rano, medved!"
»Kakšno rano!" vpraša medved.
»Ko sem fe udaril po glavi."
»A, bolelo je, pa je nehalo. Zaraslo se je in čisto sem pozabil nanjo. Toda tiste besede, ki si mi jo tedaj rekel, ne bom nikoli pozabil."
Bolgarska pravljica
Kača je delila zlato
Nekje je živel braman Haridata. Obdeloval je polje, toda polje mu je slabo rodilo. Nekega dne, ko je minila vročina, je ves poten in utrujen zadremal v senci košatega drevesa. Predramil se je in zagledal strašno kačo z velikim čopom na glavi, kako je lezla iz mravljišča nedaleč od njega. Misli si je:
„To je gotovo poljsko božanstvo, kateremu nisem niti enkrat izkazal časti. Zato nimam s svojim poljedelstvom prav nobenega dobička. Takoj bom božanstvu izkazal čast in spoštovanje!"
Tako je pomislil, šel nekam po mleko, 9a nalil v skodelo, šel k mravljišču in rekel:
»O gospodar poljal Tako dolgo nisem vedel, da tukaj prebivaš. Zategadelj te nisem nikoli počastil; prosim, odpusti mi!"
Ko je to izgovoril in daroval mleko, je šel domov. Ko je prišel drugo jutro zopet sam na polje, je zagledal v skodeli zlatnik. In tako je hodil dan za dnem sam na polje, dajal kači mleka ter vselej našel zlatnik v skodeli.
Nekega dne pa je braman ukazal sinu, naj nese mleko k mravljišču, sam pa je šel v neko drugo vas. Sin je prinesel mleko, ga postavil k mravljišču ter se vrnil domov. Ko je naslednji dan tja prišel, ja zagledal zlatnik, ga pobral in si mislil:
»Tole mravljišče je gotovo polno zlatnikov. Zato bom kačo ubil in vzel vse zlato hkrati.
Bramanov sin je drugi dan prinesel kači nileko, pri tem pa jo udaril s krepelcem po 9tavi. Kača si je po volji usode komaj rešila življenje. Zato pa je vsa razkačena Pičila s strupenimi zobmi mladeniča tako hudo, da je bil pri priči mrtev. Njegovi ljudje, ki so bili v bližini, so ga pobrali ter pokopali.
Drugi dan se je oče vrnil. Ko je od svo-
jih ljudi zvedel, kako je njegov sin umrl, ni kači nič zameril ter je rekel:
»Kdor je neusmiljen celo do živali, ki mu dobro hočejo, temu se prav godi, če ga zadene kazen."
Tako je rekel braman, vzel naslednji dan zopet skodelo mleka s seboj, šel k mravljišču ter glasno hvalil kačo. Po dolgem času se je kača prikazala, ostala pa je pri vratih mravljišča in govorila bramanu:
»Iz same pohlepnosti in lakomnosti po denarju si prišel sem; niti žalost zaradi smrti
lastnega sina te ni zadržala. Odslej ne more biti več prijateljstva med menoj in teboj. Mene je tvoj sin v mladostni nespameti udaril, zato sem ga pičila. Kako naj pazbim ta udarec s krepelcem? In kako moreš ti pozabiti na žalost in bolečino nad smrtjo svojega sina?"
Ko je to izgovorila, mu je dala niz dragocenih biserov ter odšla. Prej pa mu je še rekla: »Nikoli več ne smeš priti sem.”
Braman je vzel bisere, preklinjal nespamet svojega sina ter se vrnil domov.
ELISABETH ORTON JOHNES:
Zadrega z velikimi nogami
Pred davnim, davnim časom je živel kralj, ki je imel zelo velika stopala. In prav vsakdo je vedel, da se kralj nikoli ne smeji. Kdo bi se pa tudi mogel smejati, če bi bil kralj in bi imel take noge, da jim je bil samo en par čevljev prav?
Pa so poklicali v palačo čevljarčka. Kralj je svoj edini par čevljev vzel iz prostora, ki so mu rekli kraljev kabinet čevljev.
Dejal mu je: »Desni čevelj moraš okrog obšiti, levega pa napraviti mehkega, kajti moj kraljevski desni palec je nad vse občutljiv. In skrbi, da bo jutri opravljeno! Noben kralj ne sme več kot en dan biti bos!«
»Razumem,« je odgovoril čevljarček in pobral čevlje.
Ves desni čevelj je izvrstno obšli. Toda, ko je vzel v roke levega, se je jel praskati po glavi. »Kako naj ga napravim mehkega?« je tuhtal.. In čim dlje je tuhtal, tem bolj se je praskal po glavi.
Njegov mali vajenec ga je vprašal: »Kaj bo, mojster, če kraljevi čevelj do jutri ne bo mehak?«
»Cik! Odsekali nama bodo glavi je odvrnil čevljar.
Mali deček se je močno prestrašil. Stekel je pred palačo. Stekel v stražarnico. Stekel v hišo najboljših kraljevih lasuljarjev. Pa nihče ni vedel kaj in kako.
Ko je utrujen tisto noč legel na svoje ležišče, je še prišepetal stari modri mački z ze-se, kako bi naredel kraljevi čevelj mehak!«
Vse modre in mogoče tudi ostale mačke si iz lastnih kožuščkov spulijo krznene kosmiče, da bi svojim mladičem pripravile mehko posteljico.
Prihodnje jutro se je čevljarček prenehal praskati. »Glej, glej!« je zaklical. In vajenčka je vrglo iz postelje, da bi videl.
Kraljevi levi čevelj je bil ne le podložen s krznom, v njem je sladko spalo sedem novih muck, stara modra mačka z zelenimi brki pa je bila na moč ponosna.
»To je pravo!« je zavriskal čevljar in vzel mucke iz čevlja, da jih je položil materi.
»To je pravo!« je poskočil mali deček, ki je imel mucke od vseh živali najrajši.
»To je pravo!« je rekel kralj in je zasedel svoj prestol, obut v podloženi čevelj. In na vsem lepem se je njegovo veličanstvo nasmehnilo.
Nasmejali so se dvorjani v prvi vrsti. Tisti
■»Cr,
'TUC
iz druge vrste so se zahihitali. Tretja vrsta se je zakrohotala, četrta pa kar valjala po tleh.
In visoki dvorni vitez, ki je bil zadolžen z naslovi in državnimi prazniki, je izjavil: »Današnji dan naj bo praznik po vsej deželi, kajti kralj se meji!«
»Trikrat hura!« so zavpili dvorjani.
»Čevljar, ki je napravil kraljev čevelj mehak,« je nadaljeval visoki dvomi vitez, »naj postane čevljar vesoljne dežele!«
»Trikrat hura!« so zavpili dvorjani.
In čevljarček je postal sloviti mož. Toda stara, modra mačka z zelenimi brki in njenih sedem muck je živelo pri njem in pri malem vajenčku in jedle so najboljše stvari, kar sta jih imela.
Kajti ona je bila tista, ki je rešila njuni glavi, ko se je spomnila, kako napraviti kraljevi čevelj mehak.
lenimi brki v uho: »Prosim te, draga, spomni (Angleška pravljica)
Hvaležni medved
(Slovenska narodna pripovedka)
Nekje v gorah, ne vem, če je bilo to v Mencigoju ali na Naravniku, je v senci velikega drevesa sedela žena. Poganjala je zibelko z malim otrokom in pri tem nekaj šivala.
Nenadoma se ji je približal orjaški medved In iztegnil proti njej ogromno šapo, v katero se mu je zaril velik trn.
Žena se je prestrašila. Medved pa je neprestano ponižno cvilil in momljal. Nazadnje se je žena ojunačila in mu izdrla trn.
Ali, glej! Medved je naenkrat prevrnil zibelko, dete je padlo v travo, a medved je pograbil zibelko in izginil.
Ni minilo četrt ure, ko se je mrcina vrnila in postavila pred ženo zibelko polno hrušk.
Travniška
kronika
23
Daville se je sam pri sebi jezil na malenkostna prazno-Verja, vendar so mu stalno rojila v mislih. Taka je bila tadi vraža, da so v Travniku poletni meseci nesrečni in da ^selej prineso nekaj neljubih presenečenj. Trdil si je, da i6 to povsem naravno. S poletjem se začno vse vojne in Vstaje. Poletni dnevi so daljši in imajo ljudje več časa, |°r®j tudi več možnosti za razne neumnosti in zla dela,
so jim stanovitna in globoka notranja potreba. In ko si ta vse to lepo razložil, se je že po nekaj minutah spet ',iel v iste misli: poletje spremljajo nevšečnosti, poletni doseči (»tisti, v katerih ni črke r") so v vseh pogledih n®varnejši od drugih.
To poletje se je res naznanilo s slabimi znamenji.
Nekega majskega dne, ki se je dobro začel z dveurnim p6lom nad stihi Aleksandreide, je sedel Daville z mladim ressinetom. Trgovec je prišel, da mu ustno razloži težko stanje »francoskega hrana" v Sarajevu in vse nezgode fran-c°ske tranzitne trgovine skozi Bosno.
Fressinet je sedel na verandi med cvetjem in govoril na svoj živahni, južnjaški način.
Sedaj je že drugo leto v Sarajevu; med tem je samo enkrat prišel v Travnik, toda z generalnim konzulom si je stalno dopisoval. V teh dopisih je čedalje huje tožil čez ljudi in razmere v Sarajevu. Mladi mož je bil docela razočaran in oplašen. Shujšal je, lasje na temenu so se mu zredčili, obraz je dobil nezdravo barvo. Daville je opazil, da mu drhte roke, iz glasu pa zveni grenkoba. Popolnoma je splahnela mirna jasnost, s katero je lani na tej terasi ugotavljal stvari. (Vzhod, si je mislil Daville s podzavestno škodoželjnim veseljem, s katerim pri drugih odkrivamo in opazujemo sledove bolezni, ki nas muči. Vzhod je pro-niknil v kri temu mlademu možu, ga skrhal, vznemiril in spravil v slabo voljo.)
Mladenič je bil zares zagrenjen in brez poguma. Razdražljivo nezadovoljstvo z vsem in vsakomer, ki napade in premaga tujce, ko pridejo po opravkih v te kraje, ga je očitno vsega prevzelo in ni imel moči, da bi ga premagal ali zatajil v sebi.
Njegovi predlogi so bili koreniti: treba je vse likvidirati, čim prej, tem bolje, pa poiskati nova pota po kaki drugi pokrajini, v kateri je z ljudmi mogoče živeti in delati.
Davillu je bilo jasno, da je mladi mož okužen z »orientalskim strupom" in na tisti stopnji bolezni, ko človek kakor v vročici ne vidi stvarnosti niti je ne more prav presojati, temveč je z vsakim vlaknom in sleherno mislijo v nenehnem sporu in boju s svojo okolico. Konzul je tako dobro poznal to stanje duha, da je pred mladim trgovcem lahko igral vlogo starejšega in zdravega človeka, ki tolaži in pomirja. Mladenič pa se je branil vsake tolažbe kakor osebnega napada in žalitve.
»Seveda," je rekel pikro. »V Parizu še slutijo ne, kako se tukaj živi in dela; nihče ne more vedeti. Le kdor živi
s temi ljudmi in se ubada z njimi, lahko sprevidi, kako so ti Bosanci nezanesljivi, ošabni, surovi in potuhnjeni. To vemo le mi."
Davillu se je zdelo, da posluša svoje lastne besede, ki jih je tolikokrat izgovoril in napisal. Napeto je poslušal gosta, drhtečega od zatajene razkačenosti in globokega studa. »Takle torej sem bil videti v očeh des Fossesa in vseh tistih, s katerimi sem tolikokrat govoril ravno isto z enakim tonom in načinom," si je mislil Daville. Na glas je pa položil in pomirjal razburjenega trgovca.
»Da, razmere so težke, to vsi vemo iz izkušenj, toda treba je potrpeti. Francoski razum in ponos morata navsezadnje zmagati nad boječnostjo in ošabnostjo teh ljudi. Treba je le ...'
»Treba je le zbežati od tod, gospod generalni konzul, pa čimprej. Kajti tukaj zapravljamo ponos in razum in nakopičeno moč, ne dobimo pa nič. To velja za posel, zaradi katerega sem jaz prišel sem."
Ista bolezen, isti simptomi, si je mislil Daville. Še naprej ga je pomirjal in uverjal, da je treba potrpeti in čakati. Dela ni mogoče kar preprosto zapustiti. V velikem imperialnem načrtu o kontinentalnem sistemu in organizaciji evropske gospodarske celine je Sarajevo pomembna, čeprav nehvaležna točka; popuščanje v katerikoli stvari pa lahko zmede vso zamisel in škoduje cesarjevim načrtom.
»To je naš delež naporov in grenkob in moramo ga sprejeti nase, pa naj se zdi še tako težak. Čeprav ne vidimo smisla in smeri načrta, pri katerem sodelujemo, bo vendar dal svoje sadove, ako vsak vzdrži na svojem mestu in ne popusti. Venomer se moramo zavedati, da nam je dala Previdnost največjega vladarja vseh stoletij; on ravna vse usode, tudi naše, in njegovemu vodstvu se moramo slepo zaupati. Usoda sveta ni po naključju v njegovih rokah. Napoleonov genij in njegova srečna zve-
Vključevanje in izključevanje električnih porabnikov
Čim dlje je kak porabnik električne en rabi. Znano je tudi, da od trajanja uporabe Slišali pa smo prav tako, da se življenjska no vključujemo in izključujemo. Kako naj spodinjskimi porabniki!
Začnimo pri razsvetljavi. Strošek za energijo pri le-tej je minimalen. Čim dlje žarnica gori, prej se iztroši, njeno trajanje pa skrajšujejo tudi prepogoste odključitve in priključitve. Zato je upravičeno ugasniti žarnico le v primerih, če razsvetljave dlje časa ne rabimo. Izključevati žarnico, če je ne rabimo le nekaj minut, je nepotrebno. Pač pa je nujno treba izključevati žarnico, če ta utripa zaradi slabega stika v okovu, stikalu ali instalaciji. Utripanje zelo škodi.
Pri kuhalnikih in štedilnikih je zadeva drugačna. Večja plošča porabi na uro 1,2 kWh. Zato predstavlja plošča, ki je po nepotrebnem priključena, določeni izdatek. Sedaj proizvajajo samo plošče z regulacijo moči segrevanja.
PRAKTIČNI NASVETI
■	Kakovost jedilnega olja lahko gospodinja preizkusi, če steklenico dobro pretrese. Če se olje prične peniti, pomeni, da ni najboljše. Gospodinja bo kupila prihodnjič izdelek kake druge tovarne
■	Če bi radi povaljali meso v moki, ne da bi si pri tem umazali roke, dajte nekoliko moke v papirnato vrečico in jo z mesom vred dobro pretresite.
■	Palačinke bodo sočne, če boste v testo nastrgali nekoliko preprečenca.
■	Cvetačne glavice se kuhajo hitreje od debla. Da bo vsa cvetača omehčana v istem času, deblo pred kuhanjem prerežite v obliki križa
■	Nož, s katerim režemo limone, pomaranče, kislo zelje in podobno, takoj po uporabi splaknite. Kislina škoduje rezilu — nož se hitreje skrha.
ergije vključen, lem več kilovatnih ur po-zavisi življenjska doba vsakega aparata, doba električnih naprav krajša, če jih stal-torej ravnamo z našimi električnimi go-
Konstrukcija plošč in stikal je že izvedena tako, da je predvideno pogosto vključevanje in izključevanje. Zato je nujno, da vsako ploščo odključimo takoj, ko je ne rabimo. Še več: potrebno je z regulacijskim stikalom zmanjšati zakost plošče, če začne jed na plošči vreti. Na ta način prihranimo pri izdatkih za električno energijo in podaljšamo življenjsko dobo našega aparata.
Hladilnik ima avtomatično stikalo, ki ga vključuje, ko se temperatura dvigne preko tiste, ki je izbrana, priključen pa je na instalacijo s kablom in vtičnico. Poraba hladilnika ni velika. Ko ga priključimo in dokler se temperatura ne zniža, porabi nekoliko več energije, potem pa manj, pač odvisno od zunanje temperature in če ga dosti odpiramo za koliko časa.
Izključevati hladilnik pri vtičnici je koristno le, če ga delj časa ne bomo rabili, (n. pr. med dopustom). V tem primeru je nujno hladilnik pred tem temeljito oprati, ker se drugače v njem lahko razvije neprijeten vonj, ki ga kasneje težko odpravimo. Zato je najbolje, v primeru, če hladilnika za krajši čas ne bomo rabili, da |a pustimo vključenega na temperaturo najvisje stopnje (nižje številke na ploščadi), če pa ga v celoti izključimo brez pred-
hodnega čiščenja, pustimo vratca odprta. _
Prav tako kakor hladilnik ima avtomatično stikalo bojler, ki je vezan s termostatom. Le-ta aktivira grelec, čim temperatura vode pade izpod tiste, na katero je bojler reguliran. Z instalacijo je bojler povezan preko stikala, kar je bolj priporočljivo, ali preko vtičnice. Nekateri mislijo, da ni dobro, če bojler odklapljamo, ker bi s tem skrajšali njegovo življenjsko dobo. To ne drži, kajti če je bojler stalno vključen, deluje avtomatsko stikalo, ki vključuje grelec, čim se voda shladi. Številnejšim izklapljanjem se izognemo, če sami izključimo bojler, ko je voda v njem vroča, in je takoj ne potrebujemo. S tem se izognemo tudi izguhi toplote, ki je precejšna, ne glede na izolacijo.
Radijski in televizijski sprejemniki ne potrebujejo dosti energije, zato daljša uporaba le-teh ne vpliva bistveno na izdatke pri električni energiji. Opozoriti pa je treba na to, da jim škodujejo motnje v omrežju in utripanje napetosti. Če torej opazimo, da aparat ne deluje pravilno, ga nujno odključimo in popravimo kontakte oziroma počakajmo, dokler se napetost ne ustali. Utripanje zelo škoduje elektronkam.
Našteli smo nekaj porabnikov, ki so trajno o uporabi. Vse ostale porabnike potrebujemo le občasno in pri njih ne pride v poštev varčevanje z energijo, kajti vključujemo jih le takrat, ko jih uporabljamo. S smotrno uporabo naštetih porabnikov lahko namreč bistveno znižamo stroške za električno energijo.
Kako barvamo staro nylon perilo
Bele ali drugobarvne sveile nylon kombi-neže čez čas postanejo rumenkaste, in čeravno so še cele, jih ne nosimo več rade. Takšno perilo lahko pobarvamo v poljubno barvo. Postopek pa je takle:
V lončku zavremo dve žlici vode, dodamo za noževo konico barve za barvanje tkanin. Barva mora prevreti, da se raztopi. Potem v drugo posodo natočimo dva do tri litre vroče vode, v katero precedimo skuhano barvo. Kombinežo pred tem splokne-mo v hladni vodi, jo ožmemo, nato pa potopimo v barvno raztopino in večkrat pregnetemo z rokami. Raztopini dodamo pol žličke soli, še enkrat pregnetemo kombinežo, nato jo vzamemo ven in večkrat splaknemo v hladni vodi. Sušimo kot običajno. Če želimo močnejši ton barve, uporabimo več barve. Tako pobarvana kombineža bo videti kot nova.
O zagorelosti in sončnih opeklinah
Koristni varnostni ukrepi
Nos in rame so najbolj občutljiva mesta telesa. Skrbite, da si jih kdaj pokrijete. Varovati morate tudi glavo in oči, najbolje s širokim klobukom ali z ruto. Če hočete, da vam bodo veke pravtako zagorele kakor ostali obraz, se boste morali odpovedati sončnim očalom.
Tudi če vam je telo že lepo rjavo, se ne smete muditi na soncu več kot štiri ure dnevno, tudi če se stalno gibljete. Razen tega se ne sončimo pri zračni temperaturi nad 40 stopinj. Po obedih se vsaj eno uro dolgo ne odpravite na sonce. Po sončnih kopelih skrbite za to, da zopet vzpostavite telesno ravnotežje; skočite v vodo ali pa stopite pod prho! Če to ni mogoče, se dobro odpočljte v hladni senci. Ker sonce hrani vaš organizem, se ne silite, da bi jedli več, kakor vam tekne. Če vam za sončenje ni, ali če postanete na soncu živčni, se ne silite k temu. Na počitnicah ste zato, da se odpočijete in okrepite, ne pa da bi po sili morali zagoreti kot kak črnec.
KAJ PA OPEKLINE!
Kljub vsej previdnosti se opeklinam pogosto ne moremo izogniti. Kaj storiti v takih primerih!
Sončne opekline lajšamo in zdravimo enako kakor navadne opekline; opeklo mesto namažemo z mazilom proti opeklinam — proti takim, kakor nam jih zada recimo vroč likalnik. Opekline mažemo vedno le z maščobami. Šele ko bolečine popuste, jih negujemo z lanolinom. Dobro ga vtrimo v kožo. Lanolin izmed vseh maščob kožo najbolj poživi.
Če hočemo preprečiti, da se koža ne bi luščila, ponovimo postopek vsake 4 do 5 ur skozi nekaj dni. Pravijo, da je primeren za zdravljenje sončnih opeklin tudi jajčni beljak. Stolčemo ga v sneg in ga dve do tri ure pustimo na opeklem mestu. Nato ga speremo.
Kdor bi se rad kopal, pa je opečen, naj si namaže kožo z mandljevim oljem ali lanolinom; voda mu kože ne bo dražila. To je priporočljivo tudi, če gremo takoj po sončenju v vodo. Ako se pa kopamo v morju, je mazanje odveč. Morska voda namreč tudi opečeni koži prija.
Če vas zaradi opeklin napade vročica, si položite na noge zelo vroče obkladke s kisovo vodo in pijte vroč bezgov ali žajbljev prevretek.
Vsaka mali mora vedeli
Otroci se zelo radi igrajo z vrstniki iz soseščine. Večkrat pa se zgodi, da staršem ni všeč družba, v katero zahaja njihov otrok. Pri tem mnogokrat grešijo, ker pred svojimi otroki preveč očitno kažejo, da jim nekdo iz te družbe ni všeč in da otroku branijo hoditi s tistim, ki si ga je sam izbral za »kolega«. Bolje je, da otroka, katerega obnašanje jim ni všeč, večkrat povabijo k sebi, ga skušajo dodobra spoznati in razumeti, ker bodo le tako lahko ugotovili, kaj je pravzaprav tisto, kar jim na sosedu ni všeč.
Prav je, da otroka iz soseščine, ki je zapuščen in se starši nikoli ne ukvarjajo z njim, pustite v družbi, kjer je tudi vaš sin ali hčerka, da se igrajo skupaj pod nadzorstvom. To je priporočljivo ne le zaradi tega, da tega otroka lahko venomer opozarjate na nepravilnosti, pač pa, da otrokom sami nudite možnost, kritično oceniti svojega tovariša.
Če bomo otrokom branili hoditi s tovarišem, bodo to delali na skrivaj.
Otroci večkrat slišijo kletvice, bodisi na cesti, v parku, od svojih vrstnikov ali celo doma. Žal je nekaj staršev tudi takih, ki otroke sami učijo kletvic in se jim zdi nekaj imenitnega, ko majčken otrok izgovori neokusno psovko. Nagovarjajo ga, da jo ponavlja in se mu pri tem od srca smejijo. Razumni starši tega ne počno in skušajo otroka čimprej odvaditi neprimernih besed, ki se jih je kjerkoli »nalezel!« Treba je, da otrok sam uvidi, da starši takih besed ne uporabljajo, pri otroku pa jih je treba enostavno prezreti. Želo napak storijo tisti, ki otroka, ko izgovori psovko, opozorijo, da tega ne sme več storiti, kajti otrok šele tedaj postane pozoren na to, kar je rekel, čeprav besede ne razume.
Otroci, posebno dečki, se včasih zelo radi tepejo. Zdi se nam, da skoraj morajo iti skozi to obdobje, ki je včasih tudi boleče in škodljivo. Vendar pa jih moramo poučiti in jim na primeren način povedati, da pretepi niso prav nič lepi. Povedati jim je treba, da smejo udariti le tedaj, če jih kdo napade in se drugače ne morejo braniti. S pretepanjem se ne bodo razvili v zdrave močne fante, kakršni bi radi bili, pač pa je za to boljše sredstvo: 'šport v vseh letnih časih!
Dobra večerja
RIŽEV NARASTEK
20 dkg riža, 1 I mleka, sol, 6 dkg margarine ali surovega masla, 8 dkg sladkorja, limonina lupinica, 2 rumenjaka, sneg iz dveh beljakov.
V osoljeno mleko zakuhamo riž in ga skuhamo. Riž, maščobo in sladkor dobro premešamo, dodamo rumenjake, nastrgano limono, na koncu pa primešamo še sneg dveh beljakov. Zmes denemo v pomaščen pekač in jo pečemo vsaj pol ure v vroči pečici. Po želji lahko riž, ko je 2» v pekaču, obložimo z narezanimni jabolki ali pa ga, ko je že pečen, polijemo z malinovcem.
KROMPIRJEVI ZREZKI
1,5	kg krompirja, 3 žlice moke, sol, mast za pečenje.
Opran oluplen krompir naribamo, ga nekoliko odcedimo, dodamo moko in sol ter dobro premešamo. V ponvi za cvcrtje razbelimo 2 žlici masti, z veliko žlico oblikujemo hlebčke in jih opečemo na obeh straneh. Serviramo tople zrezke s solato.
zda krmita k dobremu koncu. Oprimo se na to misel, pa bomo svoje delo lahko opravljali mirno in z zaupanjem, kljub največjim težavam."
Daville je govoril počasi in mirno, se pazljivo poslušal, čudil besedam in razlogom, ki jih v svojih vsakdanjih omahovanjih in dvomih nikoli ni znal najti. Postajal je vse bolj zgovoren in prepričljiv. Davillu se je zgodilo isto kot stari pestunji, ki otroku pripoveduje dolge pravljice, dokler ne uspava še sebe in zaspi ob budnem otroku. Na koncu govora je bil vesel in utrjen, a mladi Fressinet, ki so mu sarajevski trgovci in tovorniki zastrupljali življenje, je samo rahlo odkimaval in gledal konzula. Ustnice je grenkobno kremžil, drgetajoči obraz mu je kazal sledove slabe prebave in razlitega žolča.
V tem trenutku je stopil Davna, se opravičil, ker moti pogovor, in potiho sporočil konzulu, da je sinoči prišel iz Carigrada sel in prinesel novico o pomoru v Ibrahim pašinem haremu. Kuga, ki zadnje tedne razsaja po Carigradu, se je vtihotapila tudi v vezirjevo hišo na Bosporu. V kratkem času je pomrlo petnajst ljudi, največ služab-ništva, toda med njimi sta tudi najstarejša vezirjeva hči in dvanajstletni sin. Vsa ostala družina je pobegnila v gore in v notranjost dežele.
Ko je poslušal bridko Davnovo novico, se je Davillu zdelo, da jasno vidi veliko, smešno nališpano in vedno v desno ali levo nagnjeno vezirjevo postavo, kako podrhteva pod novimi udarci.
Na Davnov nasvet in po dobri orientalski šegi je Daville sklenil, da ne zaprosi takoj za sprejem pri vezirju, temveč počaka; naj mine nekaj dni in z njimi prvo, najhujše občutje nesreče.
Ko je Davile nadaljeval pogovor z mladim francoskim trgovcem, se je počutil še bolj modrega in potrpežljivega, utrjenega po tuji nesreči. Drzno in brez omahovanja je
obljubil trgovcu, da bo prihodnji mesec osebno obiskal Sarajevo in se na mestu uveril, kaj je mogoče doseči pri oblasteh za boljše pogoje francoskega tranzita.
Tri dni kasneje je vezir sprejel Davilla v prvem nadstropju, v poletnem divanu.
Iz vročega poletnega dneva je konzul brez prehoda stopil v mračno in hladno pritličje Konaka in se stresel kakor pri vstopu v katakombe. V prvem nadstropju je bilo malo več svetlobe, toda v nasprotju s sijem in prigre-vico zunaj je tudi tu kraljevala hladna senčnina. V odprto okno je sililo bohotno listje trt in se povešalo v sobo.
Vezir je sedel na navadnem prostoru brez kakršne koli vidne spremembe, v svojem polnem ornatu in sključen po strani kakor kak star spomenik. Ko ga je Daville videl takega se je potrudil tudi sam, da bi bil videti navaden in nespremenjen, in je samo napeto mislil, kaj mora reči o nesreči, ki se je zgodila, da bo povedano toplo in obzirno ne da bi določno omenil tiste, ki so umrli, posebno ne hčere, da pa vendar pokaže svoje razumevanje in sožalje.
Z moralno otrplostjo, ki se je docela ujemala z njegovo fizično negibnostjo, je vezir konzulu olajšal zadevo. Ko je brez giba in spremembe na obrazu poslušal do kraja Davillove besede v Davnovem prevodu, je brez omembe mrtvih takoj prešel na usodo in delo živih.
„Vidite, tudi kuga je prišla nad Stambul, in celo v okraje, kjer ne pomnijo, da bi že kdaj razsajala," je rekel vezir s težkim, hladnim glasom, kakor bi govorila kamnita usta, „vidite, tudi kuga ni mogla mimo. Morala je priti zavoljo naših grehov. Gotovo sem jaz prav tako grešnik, ker je obiskal tudi mojo hišo.”
Vezir je umolknil, Daville je pa urno naročil Davnu, naj omeni kot zdravnik, da je ta bolezen pač take vrste in je vse polno primerov, ko so svetniško nedolžne osebe
in hiše trpele zaradi slučajnega prenašanja klic te nevarne kužne bolezni.
Vezir je počasi zasukal glavo in prvič pogledal Davno, kakor bi ga bil šele zdaj opazil s slepim pogledom svojih črnih oči, ki gledajo in ne vidijo, pa se spet takoj obrnil h konzulu.
„Ne! Zavoljo greha, zavoljo greha prihajajo nesreče. Ljudje v prestolnici so zgubili pamet in poštenje. Vsi so ponoreli in se pognali za grehom in razkošjem. Na visokih mestih pa ne ukrenejo ničesar. To je zato, ker ni več sultana Selima. Dokler je on živel in imel oblast, so v prestolnici preganjali greh, pijančevanje, nepoštenost in lenobo. Toda sedaj . ..”
Vezirju so se pretrgale besede, nenadoma kakor v navitem mehanizmu, Daville je pa poskusil, da bi rekel kaj tolažilnega in blažilnega, mu razložil, da se morata greh in kazen navsezadnje uravnovesiti in bo tako menda vendarle konec pokori.
„Bog je eden. On pozna mero," je vezir odklanjal vsako tolažbo.
Skozi odprto okno je odmevalo gostolenje nevidnih ptičkov, od katerih je podrhtevalo listje, povešeno v sobo. Na pobočju, ki je zapiralo pogled, so rumenele njive zrelega žita, ograjene z zelenimi pasovi ali živimi mejami* Nenadoma je v tišini, ki je nastala po vezirjevih besedah, odjeknilo s pobočja ostro in grobo rezgetanje žrebca.
Sprejem je bil zaključen z besedami o sultanu Selimu, ki je umrl kot svetnik in mučenik. Vezir je bil ginjen, čeprav tega ni bilo moči opaziti ne v glasu ne na obrazi).
»Naj vam Bog podeli vse radosti v vaših otrocih," j® rekel Davillu ob slovesu.
Daville je hitro odgovoril, da bo po sedanji bridkosti tudi vezirja obsijalo veselje.
(Se nadaljuje)
Lovro Kuhar — Prežihov Varane
Ljudje pod Uršljo goro
Na Uršlji gori stoji cerkev, ki so jo pred več ko tri sto leti postavili kmetje iz njenega vznožja za zveličanje duš svojih prednikov, ki so bili šli vsi v luteransko vero. Poleg cerkve je pred štiridesetimi leti nemški Alpenver-ein postavil turistovski dom. Okrog teh dveh stavb stojita še še dve gostilni, ki sta bili nekdaj ovčji staji.
Takrat še na tem koncu naše dežele ni bilo partizanov. Okupator je tlačil deželo in ljudje so tiščali glave k tlom, ker niso vedeli, kako še bo. Toda nekega lepega dne se je kmalu pokazalo, kako bo.
Nekega dne, že zjutraj je začel goreti turistovski dom. Gorel je mogočno, z visokim plamenom, ker je bila streha smoltnata. Ljudje v dolinah so se spraševali, kaj je to. Nemci so strmeli proti gori in molčali. Bila je njihova postojanka, ki je gorela tako mogočno.
Takrat še ni bilo partizanov v tem koncu naše dežele.
A že drugi dan je šlo od hiše do hiše: »Partizani so zažgali.«
Kdo ve od kod so prišli, nekje iz štajerske dežele, in so zažgali tisto veliko lepo hišo, da je pocvetela kakor kup hoste. To je bil prvi plamen naše borbe, ki se je videl tja daleč v nemške kraje.
Drugi dan je šel Štajnarjev Lojz v les, prvi iz teh krajev. Navaden tesač je bil, ki je sproti lahko pojedel, kar je zaslužil. Šel je v lesove pod goro in ni ga bilo več. Ljudje so rekli: »Tak lahko gre, ker nima nič izgubiti.«
Sem pa tja se je pokazal h kaki hiši, da so mu dali jesti in, ko je odhajal, je rekel ljudem:
»Nas bo kmalu več.«
Ljudje so majali z glavami in niso mogli takoj razumeti vsega tega.
Potem je nekega dne na gori spet gorelo. Nemci so odgovorili za turistovski dom. Goreli sta obe gostilni, ki sta bili včasih ovčji staji in od katerih je bila ena za farovž pri cerkvi na gori. Tedaj so Nemci nosili glave Pokonci. Bili so tisti, ki so zažgali ti dve hiši. Zažgali so jih zato, da bi se v njih ne mogli skrivati partizani.
Ali partizanov takrat še ni bilo na tem koncu naše dežele. Bili so daleč tam za solčavskimi planinami in le včasih je kaka čudna novica prodrla do Uršlje gore. Le Štajnarjev Lojz je bil v gori, ta divjak. Ljudje okrog gore so stikali glave in si mislili:
»Nekaj že mora biti, drugače bi Nemci teh bajt ne zažgali.«
Nemci, ki so tako ponosno strmeli na goro, ko sta goreli ti dve bajti, so sami dali signal, da so v borbi za to prečudno goro.
Izpod gore pa so takrat izginili v goro štirje drugi fantje. Dva sta bila taka, ki nista imela ničesar zgubiti, ker sta bila brata Štaj-narjevega Lojza, dva sta bila kmečka sinova, ki sta imela kaj izgubiti.
Potem je nekega lepega dne zagorelo pri Šiserniku, najvišjem kmetu pod goro. Videlo se je po celi dolini do Celja, kako gori. Zakaj Sori? Ali žge Šisernik »novne«, kakor so to yčasih delali. Šisernikovi predniki, ko so krčili svet in brali Trubarjevo sveto pismo kri-ve vere.
Prišla je novica:
»Nemci so zažgali, ker so pri Šiserniku skrivali partizane.«
Ljudje pod goro so zadrževali sapo. Šiser-mki so prignali živino k sosedom, kolikor so 19 mogli oteti. Večinoma so jo pograbili Nem-°> in jo odgnali. To je bilo na južni strani go-r9- Na severni strani gore je odšlo po Šiser-mkovem požaru spet pet fantov in mož v hribe. Pet mater in žena je začelo plakati pod Soro. Iz lesov je odmevalo:
»Kje je Štajnarjev Lojz?«
. Štajnarjevega Lojza ni bilo nikjer in gora Je postala spet tiha, kot grob.
Nato je prišla zima in pozimi ne gori rado, ker je sneg. Nemci so rekli, da bodo zma-?ali, ker so prodrli daleč na Rusko do Stalin-Smda in je cela Evropa pred njimi na kolenih. ■Pod goro je bilo še veliko kmečkih hiš. Ali nekega dne, ko še ni bilo vigredi pod goro, je jjačelo goreti pri Obretanu. Ljudje so pod goro ^akali, da bi zvedeli, zakaj je pogorelo, toda nikogar ni bilo, da bi jim povedal in raz-mžil, zakaj od Obretana ni bilo žive duše v dolino. Potem so zvedeli, da so vso živino oddali Nemci v trg in jo pojedli, a ljudi so °dgnali zvezane na postajo in jih odpeljali kdo Ve kam, Obretanove hiše ni bilo več.
Kmalu nato je pogorelo pri Jelenu.^ Tudi Nkaj so zažgali Nemci. Tisto leto je še pogorelo pri Logarju in Veranci, nato pri Na-v°rniku in potem še pri Macigoju. Povsod so P°2igali Nemci, vse poropali in ljudi odgnali na, Nemško v svoja taborišča. Le nekaterim Se je posrečilo pobegniti v goro. In tako so go-reh kmečki domovi po visokih in nizkih le-Sah in gQra je bila skoraj zmerom zavita v jhm, kadar ni bila pokrita z oblaki. Bilo je, k° da bi se prebivalci spet povrnili k novi-?.am, kakor takrat, ko so krčili svet in prežgali polja. Gora je vsa dimasta strmela v "Nine pod seboj, kakor bi se ne mogla naču-ltl temu, kar se godi okrog nje.
Štajnarjev Lojz se je umaknil globoko v go-,° ln ga ni bilo iz nje. Potem se je nekega dne e °glasil. Zgodaj zjutraj je zagorel velik ogenj
v vasi pod goro. Tam so napravili Nemci, kmalu potem ko so prišli, veliko leseno barako in so rekli, da je to otroški vrtec. Nato so se nastanila v tej baraki mlada dekleta iz Nemčije, ki so tam opravljala delovno službo, to se pravi, da so pomagala delati tistim kmetom, ki so bili nemški podrepniki, zato se je iz vasi razlegalo petje hitlerjanskih pesmi.
Ko je baraka gorela z velikim plamenom, so tista nemška dekleta stala okrog ognja in plakala na ves glas nad to deželo, ki se ni dala pokoriti. Tedaj so jih obstopili možje, ki so prišli iz gore, in so jim rekli, da morajo zapustiti vas v štiriindvajsetih urah, ako si hočejo rešiti življenje.
»To je slovenska zemlja.«
Še tisti dan so dekleta povezala svoje culice in so odšla in se niso nikoli več vrnila, čeprav so nekatera še gredoč vpila nazaj proti gori:
»Me se bomo še vrnile, to je nemška zemlja.«
Zato so potem zaprli nekaj ljudi iz okolice.
Nemci so ošabno hodili po deželi in trdili, da bodo zmagali, čeprav so časopisi pisali, da so jih začeli goniti iz Rusije nazaj. Pravili so, da delajo nepremagljivo orožje, ki bo ves svet zrušilo v prah in pepel.
Podoba je bila, da imajo prav, zakaj tovarna, ki je stala na severni strani gore, je začela rasti na širjavo in na višino. Iz njenih visokih dimnikov so neprestano sikali žareči ognji in pod njimi je teklo železo in jeklo po velikih glinastih žlebih. Iz teh ognjenih curkov, ki so goreče gomazeli na vse strani, so nastajali tanki, topovi, bombe, in granate. Blizu tovarne so Nemci, ko so prišli v deželo, ogradili velik prostor z bodečo žico, za njo so zgradili veliko lesenih, dolgočasnih barak, kamor so nagnali vse polno raznih ljudi, ki so potem neumorno hodili v tovarno in se vračali iz nje s počasnimi, trudnimi koraki. Okrog tovarne in okrog tega taborišča so noč in dan hodili nemški vojaki z nasajenimi bajoneti. Kmetje so morali voziti v taborišče, kar se je dalo: krompir, zelje, koprive in druge stvari, in otroci so morali noč in dan nabirati
razno listje, korenine in druge odpadke, ki so jih potem vozili tja k tovarni, kjer so ljudje te stvari morali jesti. Kmalu je tovarna s tistimi rjavimi barakami pokrila pol doline. Na zapadni strani gore je bila ista stvar s svinčenim rudnikom. Gora je bila na vseh koncih in krajih navrtana in iz nje je tekla svinčena ruda v velike plavže, od koder se je potem cedil vojni material.
Bilo je hudo. Gora je dala že toliko žrtev, toliko gorskih domov je bilo že prah in pepel, tovarne pa so delale neumorno dalje. In tam so bili ljudje, ki so včasih prvega maja hodili v dolgih procesijah po cestah z rdečimi zastavami. Ali do njih Štajnarjev Lojz ni prodrl.
Prodrl je tudi tja. Nekega dne se je zvedelo, da je šlo nad sto knapov izpod gore v hribe. Kmalu nato se je zvedelo, da so gošarji porušili veliko industrijskega tira pri rudniku in potem je zgorela velika žaga, ki je delala samo za vojno. Gorela je teden dni in gora sedaj ni bila zavita le v dim tistih hiš, ki so jih požigali Nemci, ampak tudi tistega, ki jih je žgal Štajnarjev Lojz. Bog ga ohrani tega divjaka grdega. In iz tiste tovarne, kjer je noč in dan teklo žareče jeklo, je nekega dne ušlo dvajset mladih fantov in mož v gore in z njimi tudi sam obratovodja. Dvajset mater
in sestra je zaplakalo ne zato, ker bi plakale za gošarji, ampak zato, ker je bilo v dolini hudo. Tovarna je pokazala, da spada k deželi pod goro.
Neke jesenske nedelje je prišel Štajnarjev Lojz v vas pod goro. V cerkvi je bilo oznanjeno opravilo, zakaj od nekod je prišel nemški duhoven, da bi oznanjal božjo besedo sredi klanja ljudi in požiganja hiš. In k temu opravilu je prišel tudi Štajnarjev Lojz, toda ne sam, ampak s celo četo svojih tovarišev. S seboj so nosili veliko slovensko zastavo. Obkolili so vas in postavili stražo, potem so se podali v cerkev. Med opravilom so bili lesni verniki čudno tihi, ko pa je nemški duhovnik začel govoriti faranom v nemškem jeziku, je Štajnarjev Lojz glasno zavpil proti njemu:
»Duhoven, povej po slovensko, da te bo narod razumel!«
In ker duhoven ni znal slovenski, je bilo tudi konec opravila. Pred cerkvijo so potem gošarji imeli shod, potem so šli nazaj v goro, od koder so prišli. Ljudje so otrpnili, ali ko bi smeli, bi kričali od velike notranje sreče, ki je napolnila njihova srca. Po tem opravilu je odšlo v hribe več ljudi, med temi tudi pet deklet, ki so tako postale prve partizanke tiste gore.
Tista zima je bila huda, padlo je veliko snega in mraza ni hotelo biti konec. Navzlic temu je bila gora vsa živa ljudi. Ljudje v gori so začeli živeti z ljudmi pod goro, ki so jim nosili in vozili hrano med skale, ki so jim nosili pošte, ki so z vpregami brisali sledove za njimi.
Pod goro je bilo tudi nekaj nemških podrepnikov, katerim so hribovci odganjali živi-vino in odjemali živež zato, ker so bili izdajalci Štajnarjevega Lojza. Tedaj so se zbrali tisti podrepniki in so šli v Celovec prosit nemško oblast, da bi ta poslala stalno posadko v vas pod goro, da bi oni sami brezskrbno mogli živeti. Posadka je kmalu nato res prišla pod goro in z njo je prišlo gorje nad njene prebivalce.
Novi kresovi kmečkih domov so zagoreli okrog gore in vedno več ljudi je romalo v nemška taborišča. Dva izmed kresov sta bila posebno krvava, zakaj Nemci so jih netili z ljudmi, z živimi ljudmi. K Roženku pod goro so prišli Nemci rekvirirat in domačini so se jim zoperstavili. Trije Roženkovi sinovi so morali to plačati s svojimi mladimi življenji. Lastno hišo pa je zažgala njihova sedemdesetletna mati, preden je pobegnila v goro, ker ni hotela, da bi sama gora dobila nemško postojanko pod njeno streho.
Še bolj krvav je bil kres na Breznici pri Rakitniku. Tja so prišli Nemci, da bi našli sina, ki je baje iz gore hodil domov. Ker so ga res našli doma, so zažgali domačijo skupaj z ljudmi. Sedem ljudi je zgorelo takrat v tej hiši. Na prebivalce pod goro je legel duh ožganega mesa in bilo je hudo. Ali bo gora to vzdržala.
Gora je nato odgovorila, kakor je bilo zapisano. Neke noči so prišli hribovci in so odgnali v goro tistega podrepnika, ki je gnal nemško deputacijo v Celovec prosit pomoči za izdajalce in odpadnike. Prav pod vrhom gore je padel strel in z njim vred tudi tisti odpadnik. Potem so ga Nemci našli in so napravili velik pogreb, ali daleč stran od gore, v trgu. V vas pod goro si niso upali. Tako je gora kaznovala svojega nezvestega sina.
Ali nemška zver je bila še močna. Za tistega odpadnika je moral dati svoje življenje ubogi bajtar, Prežihov Anza, ki so ga ubili neko jutro na domu v coklah. Ta jim je bil najbolj v napoto. Pod goro je bilo hudo, ljudje so otrpnili, ker niso videli ne konca ne kraja. Štajnarjev Lojz se je spet zakopal v gozdove in malo je bilo slišati o njem. Le živ je še bil in dokler je živ on, je živa tudi gora. Okrog gore se je naselil strah in ta ni popadel le ljudi, ki so upapolno zrli v goro, ampak tudi tiste, ki so s strahom zrli vanjo. To so bili odpadniki, ki so pričeli zapuščati svoje domove in se seliti v bližnja mesta in trge, kjer so bili varnejši pred goro.
To je vžigalo ljudem pod goro novega poguma. Ali najbolj živo je vžgal Mihevov sin izpod gore takrat, ko je bila potreba največja. Ta sin je študiral na Dunaju, ko je bila gora že vsa živa ljudi. Njegov oče se je na smrt bolan vrnil iz zaporov in ležal doma. Sin se je neke noči pripeljal z vlakom z Dunaja in je šel v goro, naravnost v goro mimo rodne hiše, ne da bi se gredoč ustavil pri bolnem očetu. Takrat so ljudje še huje otrpnili, kakor pa takrat, ko so pod goro- goreli živi ljudje. Zgrozili so se pred tisto tajno silo, ki goni sinove iz tujine mimo rodnih hiš v goro.
Vojna je šla dalje. Tovarna v dolini in plavži za goro so še vedno delali noč in dan nepremagljivo orožje za zmago fašizma. Ali ta zmaga se je vedno bolj odmikala. Vedno več peči in vedno več strojev je ostalo praznih, ker so jih delavci zapuščali in bežali v goro. Gora ie nespremenjena strmela okrog sebe, njene skale in pečine so bleščale kakor pred vojno, ko so ljudje mirno živeli okrog nje. Prišla je nova zima in bližala se je nova pomlad.
Takrat je planilo iz gore:
»Štajnarjev Lojz je padel.«
Takoj nato je izza Pohorja zažarelo sonce svobode.
Tisti, ki je prvi izročil svojo usodo gori, ker ni imel ničesar izgubiti, je zadnji dal gori svoje borno žvljenje zato, da so ga njeni prebivalci zopet lahko uživali.
Tschojerjeve omare za prekajevanje in shrambo mesa
Totalizirane z najnovejšo notranjo izolacijo iz vbrizganega az-best-cementa, obnovljene s šamotnim kuriščem, v dveh izvedbah ,,Kmečki ponos11 in ,,Kmečki prijatelj11. Različne velikosti! Brezkonkurenčne cene. Jamčimo za prvovrstno prekajeno meso, tisočkrat preizkušena in za vsako gospodinjstvo shramba za vse letne čase. Enostavno upravljanje, popolnoma avstrijski proizvod, odlikovan z 2 zlatimi in 2 srebrnimi kolajnami. Dobava od podjetja Dropolje - Tropolach. Plačilne olajšave, tri mesece brez obresti.
WILHELM TSCHOJER
TRČPOLACH, GAILTAL, KARNTEN : 0 4284/23604
Zahtevajte še danes brezplačne prospekte in brezplačno nasvetovanje s strani naše
(strokovne zunanje službe.
Pri nakupu razstavljenega izdelka povrnemo prevozne stroške.
Obiščite me na Koroškem velesejmu na mojih obeh razstaviščih na prostem in v hal( 4, koja 131
Sovjetski znanstveniki predlagajo:
Mednarodno sodelovanje pri načrtih za pošiljanje ljudi na Luno
Ta teden vam priporočamo
#	LEPOSLOVNE KNJIGE
Louis Adamič: SMEH V DŽUNGLI,
416 str. pl. 25 šil. France Bevk: KAPLAN MARTIN ČEDERMAC,
224 str. br. 20 šil.
Stanko Cajnkar: SLOVEN IZ PETOVIJE,
192 str. ppl. 8 šil. Fran S. Finžgar: POD SVOBODNIM SONCEM, 464 str. pl. 72 šil. Oskar Hudalec: KRIŽAR LENART,
568 str. ppl. 91 šil. Anton Ingolič: NA SPLAVIH,
284 str. ppl. 46 šil. Juš Kozak: ŠENTPETER, 432 str. pl. 55 šil. Miško Kranjec: MLADOST V MOČVIRJU,
608 str. pl. 115 šil.
#	PRIROČNIKE ZA VSAK DAN
SLOVENSKI PRAVOPIS, 1056 str.
polusnje 175 šil. France Tomšič: NEMŠKO-SLOVENSKI SLOVAR, 1368 str. pl. 120 šil. France Tomšič: SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR, 952 str. pl. 100 šil. SLOVENSKA SLOVNICA,
336 str. ppl. 34 šil. Ivan Špolar: ZA KRMILOM, nasveti šoferjem, 176 str. ilustr. br. 10 šil. Ing. Mitja Tavčar: ELEKTRIKA ZA DOMAČO RABO, 176 str. ilustr. br. 10 šil. Špolar-Tavčar: STANOVANJE, oprema in u-reditev, 144 str. ilustr br. 10 šil. VELIKA SODOBNA KUHARICA,
732 str. m 16 str. sl. pril. ppl. 85 šil.
#	SLIKANICE ZA OTROKE
z večbarvnimi Ilustracijami
GULIVER V DEŽELI VELIKANOV	12 šil.
PIKAPOLONICA	33	šil.
FANTA MALA AFRIKANKA	17	šil.
VESELA ABECEDA	26	šil.
ZGODBA IZ ZOOLOŠKEGA VRTA	18 šil.
SNEGULJČICA	8	šil.
MOJI PRIJATELJI	17	šil.
JEŽEVA HIŠICA	22	šil.
PASTIRČEK	14	šil.
SONČNA GORA	20	šil.
O ŽABICAH V RDEČIH KAPICAH	16 šil.
Knjigarna „Naša knjiga" Celovec, Wulfengasse
Angleški astronom sir Bernard Lovell, ki je pred nedavnim obiskal Sovjetsko zvezo, kjer se je razgovarjal z glavnimi sovjetskimi znanstveniki, je sporočil voditeljem ameriškega vesoljskega programa, da se je Sovjetska zveza odrekla svojemu lastnemu načrtu, da pošlje človeka na Luno, marveč bi želela ta program uresničiti z mednarodnim sodelovanjem.
Razlogi, zaradi katerih se je Sovjetska zeza odrekla načrtu, da pošlje človeka na Luno, so — kakor pravi Lovell — naslednji: 1. Sovjetski znanstveniki vsaj za sedaj ne vidijo možnosti, da bi zaščitili kozmonavte pred smrtno nevarnostjo sončnega žarče-nja. 2. Z gospodarskega vidika je sedaj nemogoče poslati na Luno zadostno količino materiala, ki naj bi zajamčil uspešen izid izstrelitve z možnostjo vrnitve na Zemljo. 3. Sovjetska akademija znanosti je prepričana, da bo moč znanstvena vprašanja v zvezi z raziskovanjem Lune rešiti hitreje in z manjšimi stroški v okviru sovjetskih programov, k predvidevajo pošiljanje kabin z aparati na Luno.
Lovell je izjavil, da predvideva, da bo Sovjetska zveza skušala v nekaj mesecih doseči »lahen pristanek" vesoljske ladje brez posadke na Luni. Dodal je, da je mogoče, da bodo sovjetski znanstveniki skušali leta 1965 ali 1966 postaviti v tir okoli Zem-
lje v višini 320 kilometrov astronomski observatorij, na katerem bodo znanstveniki. Ti bi ostali na tiru okoli Zemlje približno teden dni in bi se vrnili na Zemljo, takoj ko bi se pokazalo, da postaja sončno žarčenje smrtno nevarno.
Ravnatelj ameriške ustanove za osvajanje vesolja NASA ja na Lovellovo sporočilo odgovoril, da, če je sovjetska akademija znanosti zainteresirana na takem ali drugačnem mednarodnem sodelovanju na področju vesoljskih načrtov, »mi z zanimanjem upoštevamo možnost nadaljnje proučitve zadeve z razgovori med sovjetskimi znanstveniki". Prav tako pa sta tudi že dva ameriška senatorja izrekla željo po sovjetsko-ameriškem sodelovanju na tem področju in poudarila, da bi skupno sodelovanje omogočilo obema državama velike prihranke.
Iščemo za Švico (St. Gallen) spretne šivilje po možnosti z dobrim predznanjem. Priučitev mogoča. Smo moderna oblačilna tovarna s petdnevnim delovnim tednom in lastno hišo za svoje nameščence. Dobra plača. Povrnitev potnih stroškov. Starost 18 do največ 38 let.
Prošneje je treba poslati na: W. Kriese-mer & Co. A. G. Wassergasse 23, SL Gallen (Sclvweiz)
"

tief . . nreduzierte FVejse!
IH!:
besonders arosse Ausvvahl!
VOM 17. 8. BIS 31. 8. 1963
KLAGENFURT, Bahnhofstrasse 37
Ob desetletnici
obratovanja se priporoča
Tiskarske in založniške družbe z o. j. Drava
ki Vam tiska in dobavi:
■	vse vrste poslovnih in osebnih tiskovin,
■	privlačne lepake in moderne prospekte,
■	etikete (tudi v večbarvnem tisku),*
■	knjige in brošure, osmrtnice itd.|
v najkrajšem dobavnem roku