m PRIH glasilo išr2 OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. Skrajni je čas, da bi italijanski uradni krogi od tistih v tisku — tako redko posejanih besed o potrebi zbližanja med obema jadranskima državam, prešli k dejanjem: ni nobenega dvoma, da bi moralo biti prvo dejanje storjeno v neri prekinitve protislovenske hajke v Trstu in v smeri priznavanja naših najosnovnejših pravic 1 TRST, četrtek 19. avgusta 1954 Cena 20 lir Danes se začne v Brusilu ggiočali usoda evropske vojske inoS' ^^,wyna ^bba iz Londona v Pariz in njegov sestanek z Mendes-Franceom BOS in do francoskih predlogov sporočeno šestim prizadetim državam vprašanje razgovorov z ZSSR - Razgovor Bonnet-Dulles - Komentarji tiska Pariz, is __ n • Poslanih- .. — tanski ve- čila, da ni pripravljena pri- v Franciji sir dvema a■ kl )e Pred can v , *v°ma nPjno pokli-Va so zanikalZan'ltah. Prav Jhnesel v p*®*1 da.bi Jebb »lad, 0 stališ-12 angleško no-. blišču Churchillove predlo- a!*e do f. ^nu tov gos "aneoskih aorjem, pa 3e novi- ^eovoru na rga tak°i po ali iPare du Nord »Svoje'stališče fga nimam P'smeno. Dru-olnSk° Veleono 0Vedat''a Pri- »'.“nrp-ie ^-franceu" ru I\roč'l Men-£?*. ^»ov«, po-stalisce ). Dru-.» Bri-pa je ji.— .® annlesVI”’ aa ie bila JJ*ndes-Pran. stališču do ?>a v pea°nVih predlogov še vPanz- ko je bil Londonu. Pred- 3“ »Ssss d0££icea^ ticer p0slana L a- -le. blIa "e le p- .včeraj, m ‘k;4^ud^vrm lr0e^ oQia^ee dobit, *atLy. 'ondonskih51'6"1. sta' osebVT10. da h Vlrih Pa 1? n.“ 5 Chu * d°b» Jebb ptanri ^steduiV111'13 navodi-tai>- da Pri Mendes-timi *Pt<>mis , Pristal na N»osyn»eru °stal'nii pe-- -fšnjo ki bi . _ e.vF°Pski j E^Vitii-L^ogočil čim je 1° Pogodbe yl_ j8triu j e j o, vlada sporo- stati na nov sestanek z ZSSR, dokler Moskva ne bi jasno pokazala, da je po berlinski konferenci toliko spremenila svoje stališče, da bi bilo mogoče upati v možnost sporazuma. Po angleškem mnenju, zatrjujejo v Londonu, bi bilo treba pogodbo o EOS ratificirati še pred začetkom morebitnih pogajanj z Rusi. Zaradi tega si London tudi želi, da bi v Bruslju našli takšno rešitev, ki bi omogočila, da bi načrt evropske obrambne skupnosti bil čimprej ratificiran in postal stvarnost. O angleškem stališču ne le do Francije, temveč tudi do razgovorov z ZSSR so obširno govorili včeraj na sestan-ko v Churchillovi poletni rezidenci; sestanka so se poleg Churchilla udeležili še Jebb, angleški veleposlanik v Moskvi sir William Hayter, trenutni Edenov namestnik v Foreign Officeu sir Ivone Kirkpatrick in podtajnik v Foreign Officeu sir Frank Roberts. Angleška vlada je, kot poročajo, v tesnem stiku z Wa-shingtonom. Kot je znano, so Angleži in Amerikanci že pred časom napovedali, da bodo podelili Zahodni Nemčiji popolno suverenost ne osnovi bonnskih pogodbenih sporazumov. če do jeseni pogodba o EOS ne bo ratificirana. Vendar svarijo zdaj v Londonu pred vsako naglico in zatrjujejo, da je treba predvsem počakati na izid bruseljske konference, nato pa bi se šele videlo, kaj kaže ukreniti. Prvotno so v Londonu s simpatijo gledali na Mendes-Franceove poskuse, da izdela tak načrt obrambne skupnosti. ki bi ga francoski parlament lahko ratificiral, kajti angleška vlada bi se rada, če je le mogoče, izognila izolirani oborožitvi Nemčije. Zdi se pa, da angleška vlada ni PREVZEL V BRUSLJU POSREDOVALCA in |flen(£' n'in's,er se je danes razgovarjal i Adenauer-"^vedanom, rance°ni, medtem ko se je Adenauer izognil futrlvr1' 18. Stanku s jrancoskim m mstrskim predsednikom >njibni° .Wrrenrele§ac>ie s a,«bn„ ln'strov sest ih »ts - sku- v evrn.u. evropske tebcpr‘sPeleKvPg°st' so ze da- S.1bo za&5?H- Konfe- Stls°stvn °zi° se in u- n predal •So n ^ b°d° kri Briu Prvi seii Sodijo, Su lka,3I svoip Vaak min>- mu tudi zatrdil, da po mnenju angleške vlade do konference štirih ne bi moglo priti pred ratifikacijo EOS. .1 ‘VU „ 01 SVni« Iilini- Prasania mnenje o C ,ProCeabla. nato pa bo ;°- CP’ a^° bi nr diskusija av ie K^ganizirali de-h.4iio. ikl‘oana' a k°n{erenca Pripravljanje odgovora na sovjetske note LONDON, 18. — Izvedenci treh zahodnih držav, ki pripravljajo skupen odgovor na zadnje sovjetske note o ev-da s“na za dva 'diri, roPsl{ib vprašanjih, so se da- *aVw‘°boto ane bo končala »nes ponovno sestali v Fo-. Dari‘tudi’v a Pa se. utegne | reign Officeu. Prednnlrt^11^ teclen. | Delegati so imeli preteklo u kato ?ein beW6i bila noč tajen razgovor s Chur-S ? i« Zurlsnf; Vlade- cbillom. na katerem so raz-v i*če ,*?ri Stiaaii1 m'nister j pravljalj tudi o vprašanju ev- .Uk • ki n - < Prik;.7»l ronslfo ntiro m lino clrnnnncti LVT^r Va • — “j* «bN Hermeylen iz"avriTnCiie lp0d °' b‘ p» h»M politlč-Vjbnosti n , povet '“»aist konferen^elgl-a za' Zdi ae’ da- se niso Se spora zumeli glede odgovora, Angleži in Američani bi hoteli baje odgovoriti z odločnim «ne» na sovjetski predlog, Francozi pa so baje mnenja, da ne bi smeli popolnoma zapreti vrat za morebitna bodoča pogajanja s Sovjetsko zvezo. "“e n^Detn "1 . kanclerjem * bo i«*i predpob bi!n*str0^!:allianski^C verietno BJ°’ da*1 ,n°tranjel l,anske zu- ?aPot M^v®dand_an«s s,1 Pria‘o do med S*!a«5r jsJšssz poUti^trdildeda8aV1J? ^ v0ea*jer“. St; p4vPoldne la taz2-ani Se**"65 SmSOrzialTuddr«8imV yQtt'isarjaritanskeg^ z name. da ^ških £!*r?«n l!?°ke hetile AH pričakovala, da bo šel Men-des-France v svojih načrtih tako daleč. Vsa ta diskusija se je vnela v času, ko predstavniki zahodnih velesil počasi in ne brez težav sestavljajo skupni odgovor na sovjetsko noto o evropski varnosti. Glavni razlog za počasno napredovanje razgovorv je obotavljanje Francije, ki želi. da se omogočijo novi razgovori z ZSSR o Nemčiji, in sicer preden se francoski parlament dokončno odloči o evropski vojski. V istem času kaže Washington vedno večje znake nestrpnosti zaradi odlašanja nemške oborožitve in se zavzema za «aktivnejšo» politiko. Danes so v Londonu izražali upanje, da francoski predlogi niso dokončni in da bo o njih v Bruslju mogoč sporazum z medsebojnim popuščanjem. Optimizem, ki ga kaže Foreign Office glede usode bruseljske konference, naj verjetno olajša to delo. Na drugi strani si ne prikrivajo, da bo v Bruslju glavna težava v razpravljanju o francoski zahtevi, naj francoski parlament ratificira spremenjeno pogodbo o EOS samo v prvem čitanju, nakar bi prišla na vrsto nova pobuda za razgovore z ZSSR in šele nato bi narodna skupščina pariško pogodbo ratificirala v drugem čitanju. se pravi, dokončno. Težko se namreč zdi, da bi Mendes-France hotel pri tej točki popustiti, na drugi strani pa je očitno, da je prav ta zahteva naletela na naj-odločnejše nasprotovanje Wa-shingtona. Francoski veleposlanik v Washingtonu Henri Bonnet se je medtem danes sestal z ameriškim državnim tajnikom Johnom Fosterom Dullesom. Včeraj je imel Bonnet dolg razgovor z Dullesovim namestnikom Bedellom Smithom. Dulles in Bonnet sta govorila. kot poročajo, o številnih mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo ZDA in Francijo, v prvi vrsti pa o evropski o-brambni skupnosti in o nekaterih vprašanjih Daljnega vzhoda Današnji sestanek, ki ga je zahteval Dulles, je bil napovedan že pred tednom dni. Po sestanku je Bonnet na številna vprašanja novinarjev, kako je z evropsko obrambno skupnostjo, odgovoril samo z izražanjem upanja, da bo v Bruslju dosežen sporazum. Ameriški tisk še vedno komentira francoski načrt in u-giba obenem o perspektivah bruseljske konference. Pri tem opažajo, da je «New York Timesu. ki je spočetka zavzel naklonjeno stališče do Mendes-Franceovih načrtov, polagoma zaostril ton; danes ugotavlja, da je na njih samo to pozitivno. da niso postavljeni v obliki ultimata, temveč da omogočajo diskusijo in pogajanja. «Ne\v York Herald Tribune« pa piše. da je Mendes-France «odprl pot do zavlačujočih pogajanj. morda pa tudi do popolne likvidacije načrta EOS«. Tudi francoski tisk. ki razumljivo posveča največ pozornosti razvoju dogodkov po objavi Mendes-Franceovih predlogov, večinoma poudarja, da obstaja možnost za pogajanja, obenem pa opozarja, da bi bilo v sedanjem trenutku skrajno zgrešeno, hoteti izolirati Francijo. Tisk ugotavlja tudi, da so med vsemi reakcijami na Mendes-Franceov načrt v državah EOS belgijski komentarji najbolj umerjeni, in izraža mnenje, da bo belgijski zunanji minister Spaak poskušal na konferenci igrati vlogo posredovalca. O bruseljski konferenci pi- šejo tudi moskovska «Izvestja», ki poudarjajo predvsem nevarnost nemške oborožitve. Do Mendes-Franceovih načrtov, ki jih francoski kominformisti ostro napadajo, «Izvestja» ne izražajo jasnega stališča Angleški tisk se pa v prvi vrsti ukvarja z včerajšnjo večerjo v Chartwellu in zajema vprašanje bolj na široko, v okviru perspektiv za sporazum z Rusi o evropski varnosti. V vseh prizadetih glavnih mestih pa z največjim zanimanjem pričakujejo vesti iz Bruslja, kjer bo Mendes-France jutri začel svojo veliko bitko. Konferenca, na kateri se bo odločala usoda evropske obrambne skupnosti, se bo začela jutri predpoldne ob 10.45. Kakor smo te dni poročali, se v Indiji vedno bolj širi gibanje za priključitev tujih posesti k indijski zvezi. Na sliki vidimo skupino prostovoljcev na (nenasilnem pohodu« na portugalsko ozemlje Goo. TEŽAVE ITALIJANSKE VLADE zaradi francoskih predlogov Odhod italijanske delegacije v Bruselj - Rim je gradil svojo zunanjo in notranjo politiko na BOS, ki utegne zdaj pasti v vodo > Nesoglasja med demokristjani in socialnimi demokrati (Od našega dopisnika) RIM, 18- — Danes popoldne se je z rimskega letališča Ciampino odpeljala italijanska delegacija za konferenco šestih zunanjih ministrov evropske skupnosti v Bruslju. Delegacija, ki jo vodi zunanji minister Piccioni, je precej obsežna, kar tudi potrjuje pomen, ki ga ima nenadni obrat v vprašanju EOS za italijansko politiko. Ob odhodu je Piccioni dejal, da ne more dajati podrobnih izjav in da lahko samo pove da bo tudi v Bru- ropski obrambni skupnosti ker je mnenja, da bi bilo treba predvsem ustvariti politično skupnost evropskih držav, ki bi ji bila evropska vojska samo obrambno sredstvo, medtem ko gre politična linija, ki jo zagovarja tudi italijanska vlada in ki ji botruje Wa-shington, v nasprotno smer, namreč k dajanju popolne prednosti temu «sredstvu«,, medtem ko se pozablja na j |flg(] StdVk3]0Q<{Dl 10 POlICljO cilj evropske politične združitve. Smith zaprosil Zarubina, naj pošlje svojega predstavnika, toda poslanik je odgovoril, da ni noben član sovjetskega poslaništva na razpolago. V ameriških krogih zatrjujejo, da je Zarubin vedel, da je povabilo v zvezi z zadevo Raztovorova. Spopadi v Muenchenu pravljena po svojih močeh nuditi čim večjo pomoč za ta sklad. Scheyven je ob zaključku poudaril, da se je med svojimi posvetovanji prepričal, da industrijsko razvite države smatrajo, da je podpora nerazvitim državam zelo važna in potrebna. V upravi za gospodarsko tehnično pomoč v Beogradu so izdelali predlog programa tehnične pomoči Združenih naro- Anglija nasprotuje vključevanju Formoze v področje S E ATO V Foreign Officeu izjavljajo, da nima Anglija nobenih obveznosti glede obrambe oloka - 0 trgovini med Veliko Britanijo in Kitajsko Južnokorejska skupščina proti umiku ameriških čet s Koreje Sploh se zdi, da je vpra- slju «ostal zvest onim evrop- sanje francoskih načrtov po- skim načelom, ki že leta navdihujejo zunanjo politiko italijanske vlade« in da bo v okviru te politike poskušal «čim več prispevati k temu, da se premagajo nekatere obstoječe težave in da bi prišlo med šestimi državami do takšnega sporazuma, ki bi o-mogoči) čimprejšnjo ustanovitev obrambne skupnosti, ki je bistvena etapa v procesu evropskega združevanja«. Med osebnostmi, ki so Pic-cionija pozdravile ob odhodu, je bil tudi podtajnik demo-kristjanske stranke Rumor, ki se je od njega poslovil tudi v imenu vodstva stranke. Posebno zanimanje demo-kristjanske stranke za zadnji razvoj vprašanja EOS kaže tudi dejstvo, da se je danes predpoldne zaradi tega sestalo vodstvo stranke in da je na seji, v navzočnosti političnega tajnika Fanfanija, podtajnik Rumor poročal o vprašanjih, ki so jih sprožili zadnji francoski predlogi o spremembi pogodbe o EOS. Poročilo o sestanku, ki ga objavlja agencija ANSA, pravi, da je vodstvo DC izrazilo željo, da bi se na bruseljski konferenci «ohranile one osnovne značilnosti pogodbe o EOS, ki omogočajo, da tudi obrambna skupnost pripravlja ustanovitev .politične skupnosti«. To zatrdilo prejkone ni brez zveze z mnenjem, ki prevladuje, kot se zdi, med demokristjansko levico, zlasti Gronchijevo, da namreč ne kaže zavračati francoskih predlogov. Gronchiju pripisujejo že dolgo časa nasprotovanje sedanjim načrtom o ev- ..... Alle^om 4a'1d0°Tta>išč°ubvest‘iatAdie30' •bngpejk« viti P°godbe ^ogovj in t iNDOKINA 2 TUNIS 4 ekonomski PROBLEMi Tr?A L\f/ ■vr, •-A’ v '■s* t vzročilo določeno razcepljenost v vladni trrnti. Kot je znano, so socialni demokrati nasprotovali evropski vojski vse do nenadnega preobrata, ko so se odločili vstopiti v Scelbovo viado. Socialdemokratska levica je tudi takrat obdržala neke pridržke, danes pa je precej blizu Gronchije-vim nazorom. Toda tudi za PSDI kot celoto ni mogoče reči, da z dopadenjem gleda na stališče, ki ga je po prvotnem omahovanju in ne-orientiranosti zavzela Scelbo-va vlada, kakor hitro je ameriško državno tajništvo obja- MUENCHEN, 18. — Danes je . dov Jugoslaviji za leto 1955. že deseti dan stavke bavar-1 Predvidena je tehDična po-skih kovinarjev; vsi doseda-1 moč v višini 700.000 dolarjev, nji poskusi za sporazum so j Ta finančna sredstva ho Jugo- bili brezuspešni, ker delodajalci odklanjajo zahteve sindikatov. Danes pa je prišlo do prvih resnih incidentov v Muen. chenu. Pred vhodom v tovarno Siemens so se stavkajoči delavci spopadli s policisti. Bilo je okoli 20 ranjenih. Stavkajoči delavci so pretrgali kordon okoli 200 policistov. ki so zastražili vhod v tovarno, zato da bi ščitili stavkokaze. Bavarski minister za delo | je danes predložil nov načrt javija uporabila za študij 367 štipendistov v tujini in za prihod 46 sodelavcev Združenih narodov v Jugoslavijo, kakor tudi za nabavo razne laboratorijske opreme. Stalno tajništvo balkanske zveze od 1, januarja v Ankari BEOGRAD. 18. — Stalno u . za kompromis. Zdi se, da J tajništvo ankarskega sporazu- viio neeativo izjavo o Men-1 predvideva novi načrt postop- ma bo do konca leta imelo des-Franceovih predlogih. I Sese^Sfgov^na uro to pa1 ^ ‘edež v Beogradu. Po Razvoj EOS pa prizadeva | “r^dlag" deiovne zmožnost! blejskem. sporazumu je posta-končno vso vladno zunanjo poedinih * delavCev. Sindikati U- tajništvo organ predvide-■ *___i „ Rum n e * •_____ __ __ MON D1EU 1 ZOPET PRIHAJA! (Karikatura iz britanskega tiska). in notranjo politiko. Svojo zunanjo politiko gradi Italija že več let skoraj izključno na načrtih evropskega združevanja in na tem, da z maksimalno podporo washing_ tonskim željam pridobi od ZDA čim večjo podporo za svoje posebne cilje. Zdaj, ko zaradi oklevanja ustanovitve EOS VVashington postavlja v ospredje nemško oborožitev, z evropskim združevanjem ali brez njega, se je rimska diplomacija znašla na razpotju. Na drugi strani je Scelbova vlada dober del svoje notranje politike gradila s perspektivo ratifikacije EOS; dajala je koncesije desnici, da bi jo pridobila za ratifikacijo in skratka delala na tem, da ustvari čim širšo fronto zagovornikov evropske vojske. Ce se bo bruseljska konferenca ponesrečila, bo najbrž tudi italijanska ratifikacija pogodbe o EOS postala odveč, z njo pa bodo zastareli tudi odnosi, ki jih je Scclba s to perspektivo u-stvarjal. Zaradi tega se zdi, da si bo italijanska delegacija v Bruslju prizadevala posredovati med nasprotnimi stališči, da bi se dosegel sporazum, ki bi omogočil ustanovitev EOS v obliki, ki bj bila sprejemljiva za Bonn, Washington in Pariz, čeprav bo obenem v skladu z ameriškimi navodili odklanjala Mendes-Fran-ceove predloge. ^ Zanikujejo govorice o odpoklicu Zarubina WASHINGTON, 18. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja je danes zanikal govorice, da je ameriška vlada imela namen zahtevati odpoklic sovjetskega poslanika v Washingtonu Zarubina, ker je v petek odklon 1, da bi poslal svojega predstavnika v državni departma Do incidenta je prišlo v petek, ko je državni departma predstavil ameriškemu in tujemu tisku bivšega sovjetskega vohunskega agenta Raztovorova, o katerem niso imeli uradno nobenih vesti, odkar je 24. januarja izginil v Tokiu. V petek zjutraj je državni podtajnik Bedeli Smith povabil Zarubina, naj pride v državni departma, ne da bi povedal vzrok povabila. Zarubin je odgovoril, da se ne počuti dobro. Tedaj jo Bedeli zahtevajo 10 pfenigov na uro za vse delavce. V sindikalnih krogih pa izjavljajo, da so se do sedaj v 109 tovarnah delavci vrnili na delo, ker so bile sprejete njihove zahteve. Predstavniki delodajalcev in delavcev so danes ločeno nadaljevali s proučevanjem zadnjih predlogov bavarskega ministrstva za delo. V Duesseldorfu so se danes začela pogajanja glede mezd porurskih delavcev. Položaj je še vedno napet med nameščenci v prometu javnih služnosti. Jutri in pojutrišnjem bo med nameščenci v prometu in javnih služnosti referendum glede proglasitve stavke. Nezadovoljstvo je na-lastlo, ker so zvezne oblasti odklonile udeležbo pri pogajanjih. Zvezni finančni minister je to opravičil s poudarjanjem, da bi zahtevani poviški povzročili visoke dodatne izdatke v centralni upravi, v poštni službi in pri železnicah, zaradi česar bi morali zvišati poštne tarife, prevozne stroske in davke. nega stalnega sveta ministrov teh držav. Sedež stalnega tajništva bodo s 1. januarjem premestili v Ankaro, ob koncu prihodnjega leta pa iz Ankare v Atene. LONDON, 18. — Predstavnik Foreign Officea je danes uradno izjavil, da britanska vlada nima nobenih obveznosti, ki bi ji nalagale pomagati pri obrambi Formoze. Ta izjava je bila podana zaradi vprašanj, ki so jih novinarji postavili zunanjemu ministrstvu v zvezi z izjavami predsednika Eisenhowerja na včerajšnji tiskovni konferenci. • V londonskih političnih kro. gih so mnenja, da je malo verjetnosti, da bi se kitajske sile skušale izkrcati na For-mozi. prav tako pa je jasno, da angleška vlada ne bi podpirala nobene zamisli o vključitvi Formoze v področje SEATO. Predstavnik Foreign Officea je tudi izjavil, da ZDA niso nikoli predlagale, naj bi For-mozo vključili v ta načrt, ter je ponovno poudaril britansko stališče in izjavil, da vprašanje SEATO in Zahodnega Pacifika ne vključujeta Formoze. Iz Taipeha pa javljajo, da bosta vrhovna poveljnika prve in sedme ameriške flote prišla ta teden na Formozo, kjer se bosta posvetovala s Cangkajškovimi voditelji. Cangkajškove oborožene sile pa imajo sedaj splošne manevre na južnem področju Formoze. V zvezi z bivanjem britanske laburistične delegacije v Pekingu pa je danes pekinški radio poročal, da je narodni odbor kitajske ljudske politične posvetovalne konference priredil sprejem na čast delegaciji. Dvorana je bila prevlečena z britanskimi in kitajskimi zastavami. Sprejema se je udeležilo nad 600 kitajskih osebnosti in več tujih novinarjev. Podpredsednik omenjenega odbora je imel priložnostni govor, na katerega sta odgovorila Attlee in Bevan. Novinarji, ki spremljajo britansko delegacijo, so se danes udeležili tiskovne konference. ki jo je priredil načelnik oddelka za zahodne zadeve v kitajskem zunanjem ministrstvu. Ta je med drugim izjavil, da so se številne britanske pomorske družbe ponudile, da bi prevažale na Kitajsko kovine, orodne stroje za predelovanje jekla in za izdelovanje težkega materiala Zatem je izrazil mnenje, da Francija, Nemčija in Belgija mnogo bolj želijo trgovati s Kitajsko kakor Velika Britanija. Ameriški obrambni departma je nocoj javil, da bodo v prihodnjih mesecih umaknili s Koreje štiri ameriške divizije. Južnokorejski ministrski predsednik pa je izjavil, da je bila njegova vlada obveščena, da nameravajo ZDA umakniti dve tretjini svojih kopnih sil z Južne Koreje do junija prihodnjega leta. Pripomnil je, da južnokorejska vlada nasprotuje umiku ameriških kopnih sil s Koreje, ((dokler ne bodo, kitajski komunisti umaknili odgovarja- jočega števila sil«. Ministrski predsednik je dodal, da bi morale ZDA ((okrepiti južno-korejsko vojsko ali pa počakati, da Kitajci umaknejo svoje čete«. S tem v zvezi je bilo dane* tudi izredno zasedanje južno-korejske skupščine, ki je soglasno odobrila resolucijo, v kateri izjavlja, da nasprotuje umiku ameriških čet s Koreje, «dokler ne bo Južna Koreja pripravila svojega načrta za okrepitev obrambe«. Vojaška konferenca Commonwealtha LONDON. 18. — Danes se je v Londonu začela vojaška konferenca, na kateri sodeluje 60 načelnikov glavnega štaba in vrhovnih poveljnikov oboroženih sil držav Britanske skupnosti. Na konferenci, ki se bo zaključila v petek, bodo razpravljali o koordinaciji oboroženih sil držav Britanske skupnosti v primeru vojne, z uporabo atomskega orožja, ter o vprašanjih, ki se tičejo evakuacije in grupacij. Načelniki glavnega štaba bodo razen tega proučili tudi možnost ustanovitve vojske Common-vvealtha z divizijami v Evropi ter na Bližnjem in Srednjem vzhodu, ki bi predstavljala strateško rezervo, ki bi bila uporabna bodisi za obrambo Commonvvealtha. kakor tudi ostalih zahodnih držav. Razen tega bodo razpravljali tudi o paktu za Južnovzhodno Azijo. General De Castries bo danes izpuščen HANOJ, 18. — Vietminško poveljstvo je danes izročilo 750 francosko-vietnamskih vojnih ujetnikov, in sicer 350 v Vietri, 300 pa v Samsonu. Francosko poveljstvo javlja, da bodo od danes dalje vsak dan zamenjali v Vietri 400 vietminških ujetnikov za 500 ujetnikov Francoske unije. Približno enako število ujetnikov bodo zamenjali vsak dan v Samsonu. Vietminško poveljstvo je tudi sporočilo, da so general De Castries ter polk. Lalan-de, Langlais in Tranquart na seznamu skupine 280 francoskih častnikov, ki jih vietminško poveljstvo namerava izročiti francoskim oblastem v Vietri in v Samsonu. General De Castries je baje zahteval, naj bi ga izpustili na svobodo šele po izpustitvi vseh njegovih vojakov, toda vietminške oblasti ga nameravajo izročiti jutri francoskim oblastem. Vietminška delegacija je izročila v Bulocu, kjer je sedež mešane komisije za premirje, seznam 4.910 vojnih ujetnikov, ki jih bodo vietminške oblasti izročile Francozom v Vietri. Francosko-tuniški sporazum o uradnem začetku pogajanj Pogajanja se bodo začela prve dni septembra v Tunisu na podlagi sporočila Mendčs-Francea o avtonomiji iia se ie vinila iz BEOGRAD. 18. — Sinoči se ie vrnila v Beograd jugoslovanska kmetijska delegacija, ki je na vabilo sovjetskega ministra za kmetijstvo Benediktova bila v začetku tega meseca na obisku na stalni poljedelski razstavi v Moskvi. V delegaciji je bilo nekaj znanih gospodarskih strokovnjakov pod vodstvom Cedomira Obračeviča, direktorja institu-ta za živinorejo v Beogradu. Na otvoritev stalne kmetijske razstave v Moskvi so bili povabljeni zastopniki 20 držav. \i\m o_________ BEOGRAD, 18. — «Ni nobenega dvoma, da se svetovno javno mnenje vsak dan bolj zaveda, da je nujno potrebno nuditi pomoč gospodarsko nerazvitim državam«, je izjavil posebni odposlanec glavne skupščine Združenih narodov Ravmund Scheyven diplomatskemu sodelavcu Jugopressa. Scheyven, ki je prišel 15. t. m. v Beograd, je imel že več razgovorov s predstavniki jugoslovanske vlade o ustanovitvi posebnega sklada Združenih narodov za pomoč nerazvitim državam. Jugoslavija je pri- PARIZ, 18. — Tuniški ministrski predsednik Tahar Ben Amar in državni minister Masmudi sta se danes zjutraj udeležila pripravljalne seje v ministrstvu za tuniška in maroška vprašanja. Popoldne je bila nova seja. Ob zaključku razgovorov je ministrstvo za maroška in tuniška vprašanja objavilo sporočilo, v katerem pravi, da se bodo francosko - tuniška pogajanja uradno začela v Tunisu prve dni septembra. Poročilo dodaja, da so pripravljalni razgovori potekali prisrčno, in nadaljuje: ((Tuniški ministri so potrdili, da se tuniški bej in tuniška vlada strinjata z vsebino izjave, ki jo je francoski ministrski predsednik poslal 31. julija beju, Ta izjava . pojasnjuje namen francosko - tuniških konvencij, o katerih se bodo v septembru začeli pogajati, zlasti glede medsebojnih obveznosti obeh dežel in jamstev, ki bodo priznana Franciji in Francozom v okviru francosko-tuniškega prijateljstva in sodelovanja. Fran' coski ministri pa so potrdili priznanje in proglasitev notranje avtonomije tuniške države s strani francoske vlade, ki jo namerava načelno uveljaviti in dovoliti njeno praktično izvedbo takoj po sklenitvi francosko . tuniških konvencij«. Poročilo dodaja, da bo predsedniku francoske republike predložena vrsta ukrepov za pomilostitve v Tuniziji. Iz Tunisa pa javljajo, da je tuniški bej poslal predsedniku francoske republike posebno poslanico, ki jo je prinesel v Pariz tuniški ministrski predsednik Ben Amar. za turške Železnice BEOGRAD, 18. — Jugoslovanske tovarne vagonov v Kraljevu, Kruševcu, Smederevski Palanki in Slavonskem Brodu so že izročile 2.000 tovornih vagonov turškim železnicam. Zastopniki jugoslovanskih tovarn, ki so se pravkar vrnili iz Turčije, javljajo, da so Turki zadovoljni s kvaliteto jugoslovanskih proizvodov ter da so izrazili željo za sklenitev pogodbe o novih naročilih turškim železnicam. Vagoni, ki so jih jugoslovanske tovarne izdelale za turške železnice. so 28-tonski, zelo lahki in gibljivi. Letos bodo jugoslovanske tovarne izdelale še sto takih vagonov za jugoslovanske železnice. Indonezijske zahteve Slede Nove Gvineje NEW YORK, 18. — Indonezijska delegacija v OZN je danes uradno zahtevala od glavnega tajnika, naj vpiše na dnevni red prihodnjega zasedanja glavne skupščine OZN vprašanje zahodne Nove Gvineje. Indonezijski delegat v OZN je danes popoldne izjavil, da Indonezija želi, naj bi ji glavna skupščina OZN pomagala, da se najde mirna rešitev v sporu glede zahodne Nove Gvineje. «Za Indonezijo — je pripomnil — ta mirna rešitev pa lahko obstaja samo v priključitvi zahodne Nove Gvineje k indonezijski republiki, ki bi nizozemsko suverenost zamenjala s svojo suverenostjo nad vsem ozemljem Nizozemske Indije. Predstavnik ni hotel povedati, ali bi indonezijska vlada morda sprejela kompromis, ki ne bi predvideval priključitve zahodne Nove Gvineje k Indoneziji. Medtem se je izvedelo, da se bosta Velika Britanija in Avstralija uprli vpisu te zadeve na dnevni red glavne skupščine. Ameriška delegacija pa sedaj samo izjavlja, da skrbno proučuje indonezijske zahteve. Avstralski zunanji minister Casey je danes v parlamentu izjavil, da se bo uprl vpisu te zadeve na dnevni red. Dodal je, da po mnenju Avstralije bolje ščiti interese prebivalcev zahodne Nove Gvineje nizozemska uprava, kakor bi jih ščitila indonezijska uprava. BEOGRAD, 18. — Danes je prispel z letalom v Beograd polkovnik Humbert 0’Neil, načelnik centra za soff shore« naročila za Evropo. Polkovnika 0’Neila je sprejel predstavnik uprave jugoslovanske vojne industrije polkovnik Vojko Radkovič. WASHINGTON, 18. — Bela hiša javlja, da bo pakistanski ministrski predsednik Mohamed Ali 16. oktobra prižel ▼ Washington na vabilo predsednika Eisenhouverja. Se pred prihodom v Washington bo obiskal nekatera amerižkm mesta. i PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 19. avgusta Mit srtmmsRi ihikvi Na današnji dan so se leta 1944 pričeli hudi boji koroških partizanskih enot z motoriziranimi sovražnimi silami. DANES, četrtek 19. avg*** Ludovik, Ljudevit j Sonce vzide ob 5.09 in>2» j 19.07. Dolžina dneva D.M. vzide ob 21.12 in zaton« JUTRI, petek 20. avgusta Bernard, Zorka KAJ PRAVIJO STATISTIČNI PODATKI ZA MESEC JUNIJ TRŽAŠKA INDUSTRIJA MOČNO ORČUTI VEDNO HUJŠO GOSPODARSKO KRIZO Večina težkih in srednjih industrijskih podjetij obratuje z minimalnim izkoriščanjem svojih naprav - Le redke izjeme Objavili smo že nekatere podatke o tržaškem gospodarskem življenju v mesecu juniju, ki smo jih vzeli iz redne mesečne publikacije Tržaške trgovske in industrijske zbornice. Sedaj pa poglejmo še podrobnejše podatke o stanju industrije v omenjenem mesecu. Lafljedelniška industrija je bila v juniju zelo slabo zaposlena, o čemer nam pričajo odstotki izkoriščanja naprav, ki so tako nizki, kot še niso bili v zgodovini tržaških ladjedelnic. V ladjedelnici Sv. Marka so tako gradili komaj dve ladji in izkoriščali 16 odstotkov naprav; izredno nizek je bil odstotek izkoriščanja naprav v Tovarni strojev Sv. Andreja, kjer je dosegel komaj 33,8 odst.; delavnica mostov in dvigal je izkoriščala 73,4 odst. naprav, medtem ko so v ladjedelnici Sv. Roka gradili plovni žerjav, manjšo petrolejsko ladjo in dva motorna čolna ter skupno izkoriščali le 37,7 odst. naprav. Kot vidimo, je v najkritič-nejšem položaju največja tržaška ladjedelnica Sv. Marka. Stanje se tudi v prihodnjih mesecih kljub novemu načrtu gradnje ladij ne bo mnogo popravilo in bo ladjedelnica tudi v primeru, če se bo načrt izvajal brez vsakih zavlačevanj, v prihodnjih mesecih izkoriščala komaj okrog 38 odst. naprav. Nekoliko boljši je položaj v ostalih ladjedelnicah, čeprav se tudi tu stanje stalno slabša. V juniju so tako v ladjedelnici Felszegy skoro dokončali 2300- tonsko petrolejsko ladjo in pričeli graditi drugo petrolejsko ladjo enake tonaže. V ladjedelnici Sv. Justa pa so gradili dve slični 2300. tonski petrolejski ladji. V prvi ladjedelnici so izkoriščali 85 in v drugi 70 odst. naprav. Tržaški arzenal je v juniju zabeležil sicer rahlo izboljšanje, vendar pa je. kot pravi poročilo, bil še vedno zelo1 slabo zaposlen, če že ne kritično brez dela. V ILVI so v juniju obratovale; dve skupini naprav za proizvodnjo koksa, visoka peč, martinovka, blooming in 25. junija je pričela obratovati tretja skupina peči. Proizvodnja je bila šibka. Močno se je sicer povečala proizvodnja litega železa, ki je dosegla za povojno obdobje skoro rekordno številko 8382 ton litega železa, kar pa je še vedno komaj 65.9 odst. v primerjavi s stanjem pred drugo svetovno vojno. Za 17 odst. pa je padla pro. izvodnja jekla in za 8,9 odst. proizvodnja jeklenih plosc. Znižala se je tudi proizvodnja vseh ostalih obratov ILVA, to je proizvodnja plina. koksa in katrama. Tudi tržaške čistilnice beležijo iz meseca v mesec padec zaposlitve. Vedno bolj se namreč čuti konkurenca na italijanskem potrošnem trgu, kjer proizvodnja _ čistilnic znatno presega potrošnjo ben. cina. Zaradi tega so se povečale zaloge bencina in je A-quila v omenjenem mesecu izkoriščala 58,3 odst. naprav. V ostalih številnih manjših podjetjih položaj ni bil mnogo boljši in v številnih panogah celo mnogo slabši. Far. macevtska industrija je sicer izkoriščala 80-85 odst. naprav, vendar pa se čuti zmanjšanje naročil na notranjem trgu, medtem ko naročila iz tujine ne naraščajo. Tovarne mila so že dalj zasa V krizi, ki se v juniju ni prav nič olajšala. Poročilo industrijske zbornice pravi, da je bila proizvodnja mila v odnosu s produkcijskimi možnostmi v juniju zelo ni/k a. Edino izjemo predstavlja pa proizvodnja barv in lakov, ki je bila v juniju zadovoljiva in tržaško mlinarstvo, saj so so mlini «Variola» izkoriščali kar 94,1 odst. naprav. Precej dobro so bile zaposlene tovarne testenin, kjer pa se opaža znižanje naročil tako na notranjem kot na zunanjem trgu. Obe največji tovarni «Pa»tificio Triestino« in »Os-soinaek« sta proizvedli 5-J77 stotov testenin in izkoriščali 33 odsnosno 62 odst. naprav. Vsa ostala mala industrija pa je v resni krizi. To velja tako za proizvodnjo likerjev in drugih žganih pijač, kjer se je proizvodnja znižala ne samo zaradi sezonskih vplivov, temveč je mnogo nižja kot v istem obdobju preteklih let. Zlasti pa velja to za proizvodnjo piva in drugih nealkoholnih pijač. Proizvodnja piva tovarne »Dreher« se je v juniju iz sezonskih razlogov sicer dvignila v primerjavi s prejšnjimi meseci, vendar za mnogo manj kot v istem obdobju preteklih let. Potrošnja nealkoholnih pijač pa je bila letos kar za 25 odst. nižja kot lani. Podjetje Coca-Cola se tu-dr pritožuje nad nizko potrošnjo in izkorišča komaj 46,2 naprav. Znižanje proizvodnje piva in ostalih nealkoholnih pijač govori na eni strani o močni konkurenčni borbi, poleg tega pa dokazuje, da imajo Tržačani letos manj denarja, kar je tudi eden izmed številnih jasnih znakov krize. Lesna industrija preživlja krizo že vsa povojna leta in zahaja v vedno večje težave. Zaloge neprodanega pohištva se zaradi tega večajo in pritiskajo na trg. kljub temu pa ni opazna nikaka težnja po znižanju cen. Proizvodnja podjetja Modiano se je v juniju znižala in dosegla komaj 50,06 odst. izkoriščanja naprav. Zmanjšal se je namreč izvoz papirčkov za cigarete in znižalo se je povpraševanje po igralnih kartah. Podrobno poročilo Tržaške trgovinske in industrijske zbornice za junij dokazuje, da se je položaj tržaške industrije tudi v tem mesecu resno poslabšal. Ti podatki združeni s številkami o trgovini na drobno, meničnih protestih, zaposlenosti itd. jasno dokazujejo, da se kriza tržaškega gospodarstva vedno bolj širi in polagoma, a vztrajno jača. Poleg tega se kriza širi vedno močneje celo v mesecih, ki že zaradi ugodnega vremena pripomorejo k visoki zaposlitvi in povečanju proizvodnje ter trgovine. Letos vidimo, da se izredno šibko čuti ugodni sezonski vpliv celo pri prodaji brezalkoholnih pijač, kot je n. pr. «Coca-Cola». Tako stanje tržaškega gospodarstva zahteva radikalne ukrepe za izboljšanje. Zaradi lega je treba čimprej rešiti vprašanje ladjedelnic, katerim je treba omogočiti konkurenčno borbo na trgih, vprašanje tržaškega pristanišča in zlasti vprašanje tesnejšega sodelovanja s tržaškim zaledejem. Podpore brezposelnim pomorščakom Med združenjem lastnikov pomorskih družb in sidikalni-mi pomorščakov je bil dosežen sporazum za izplačilo mesečne podpore brezposelnim pomorščakom za mesece maj, julij, avgust, september, oktober, november in december. Za te mesece so določili po 6000 lir podpore. Za druge mesece pa se bodo naknadno dogovorili. Vsi brezposelni pomorščaki, ki imajo pravico do te podpore. naj vložijo prošnjo za mesečne podpore do avgusta najkasneje do 15. septembra. Prošnja za ostale mesece pa Nove odredbe glede izplačevanja vojne škode Združenje vojnih oškodovancev je izdalo okrožnico, v kateri opozarja vse vojne o-škodovance na nove odredbe in zakone v zvezi z izplačilom vojne škode. Združenje vojnih oškodovancev opozarja predvsem na člen 4. zakona o vojni odškodnini, ki določa izplačevanje odškodnine za pohištvo, obleko in perilo. Ti predmeti imajo prednost pri izplačevanju pred drugimi predmeti in pred vsako drugo škodo povzročeno za časa vojne. Združenje opozarja na nujnost, da se vzpostavi nepretrgan odnos med prijavo odškodnine omenjenih predmetov in med izplačilom odškodnine, da bodo interesenti dobili izplačano odškodnino najkasneje 60 dni potem, ko je bila določena odškodnina. Hkrati pa opozarja vse vojne oškodovance, da cenitev vojne škode, ki so jo določili finančni organi, postane veljavna tedaj, če oškodovanec ne sporoči svoje pripombe 60 dni potem, ko je prejel obvestilo. Združenje obvešča tudi, da je bil predložen skupščini zakonski predlog, ki naj določi povišanje že določene vojne odškodnine za italijanske državljane bivajoče na STO in na drugih ozemljih, ki so bila pod italijansko suverenost- morajo brezposelni pomorščaki vložiti, kot do sedaj, naljo (Julijska krajina, Egejski pristaniškem poveljstvu. I otoki, Afrika in Albanija). DELOVANJE SKLADA ZA ZIMSKO POMOf. V PRETEKLEM LETU ZA 42 MILIJONOV LIR PODPOR IZ SKLADA ZA ZIMSKO POMOČ Prvič je bilo v tržaški občini razdeljenih 3.701, drugič 2,249, tretjič pa 4.979 podpor - JNa razpolago je ostalo 24 milijonov za prihodnjo zimo Pretekli teden se je sestal na uradu za delo odbor Sklada za zimsko pomoč brezposelnim delavcem. Na tem sestanku je bil predložen dokončen obračun poslovnega leta 1953-54. Iz poročila je razvidno, da so v preteklem poslovnem letu nabrali skupno okrog 38 milijonov lir. Nad 28 milijonov so nabrali občinske podporne ustanove ECA. Pri prvi razdelitvi je bilo razdeljenih 3701 podpora za skupno vrednost 25 milijonov lir, pri drugi je bilo razdeljenih 2249 podpor za skupno vrednost 7,5 milijonov lir, tretjič pa je bilo razdeljenih 4979 podpor, in sicer: 4308 v tržaški občini. 348 v s posebno dodatno pristojbi-l no na vstopnice za javne pri-1 miljski, 116 v devinsko-nabre-reditve (kinopredstave, zabav- ' žinski, 88 v zgoniški, 91 v do- ne in športne prireditve), nad 6 milijonov so nabrali s posebno nedeljsko dodatno pristojbino na tramvajske listke, okrog 2 milijona pa so nabrali z isto pristojbino na železniške vozne karte; taksa na voznine openskega tramvaja je prinesla okrog pol milijona lir, medtem ko je taksa na voznine miljskega parnika prinesla le 136.000 lir. Tem 38 milijonom je treba dodati še 22 milijonov ostanka poslovnega leta 1952-53, okrog 10 milijonov prispevka italijanske vlade in ZVU in nad 6 milijonov lir prostovoljnih prispevkov. V preteklem poslovnem letu je imel odbor Sklada za zimsko pomoč na razpolago nad 77 milijonov lir. Odbor je že ob začetku poslovnega leta določil po 6000 lir podpore za vsakega glavarja družine in 500 lir za vsakega člana družine do skupne podpore največ 10-000 lir. Sklenjeno je bilo, da dobijo podporo vsi breposelni glavarji družin, ki so vložili tozadevno prošnjo, ki spadajo v vrsto brezposelnih delav. cev vpisanih v seznamih urada za delo in ki ne prejemajo podpore za brezposelne delavce Zavoda za socialno zavarovanje. Naknadno so o-menjeno podporo raztegnili tudi na begunce in upokojence Zavoda za socialno zavarovanje, na vdove, na legalno razporočene matere in na neporočene matere. Preteklega marca pa je odbor sklenil razdeliti še naknadno podporo vsem osebam, ki so imele pravico do prve podpore, in ki so bile še brezposelne v višini 50 odstotkov dobljene podpore. Hkrati pa so razdelili še eno podporo po 4000 lir raznim revnim glavarjem družin in revnim starcem, ki dobivajo podporo linski in 28 v repentaborski občini, v skupni vsoti nad 10 milijonov lir. Po zaključnih računih je ostalo na razpolago za bodoče upravno leto še 24 milijonov lir. Ta denar bo odbor Sklada za zimsko pomoč uporabil za podpore v prvih zimskih mesecih, in sicer do tedaj, ko bo izšla nova odredba ZVU. Znano je, da ZVU izda vsako leto sproti posebno odredbo. na osnovi katere se ustanovi odbor Sklada za zimsko pomoč Ta odredba pa je izdana na podlagi italijanskega zakona o Skladu zimske pomoči brezposelnim družinskim glavarjem. Zaradi birokratskih zaprek izdajo odredbo v coni STO navadno šele v drugi polovici januarja, to je, ko odbor Sklada za zimsko pomoč že deluje. Zato je vsakoletni ostanek dan na razpolago staremu odboru za prve podpore. Na zadnjem sestanku je odbor poleg razdeljenih denarnih podpor sklenil dodeliti tržaški občinski upravi 10 milijonov lir za razdeljevanje drv po nižjih cenah brezpo-selim delavcem in revnim u-pokojencem; miljska občinski upravi pa so v isti namen nakazali 1 milijon lir. Upokojena sodnika dr. Ulaga in Mogorovič Včeraj je bil upokojen sodnik tržaškega sodišča dr. Franko Vlaga, ki je ta dan praznoval tudi svoj 70 rojstni dan. Dr. Vlaga, ki je doma iz Kanala, je služboval kot sodnik v Pulju, Gorici, Sežani in Trstu, kjer si je znal s svojo pravičnostjo pil tudi človekoljubnostjo in razumevanjem /.arlnja pot IVIilnša H up la Tragična smrt mladega Miloša Rupla, ki se je smrtno ponesrečil pretekli ponedeljek pri Repentabru, je ploboko odjeknila med Prosecani in prebivalci sosednjih vasi, ki so Miloša poznali in cenili. Posebno pa je njegovo izgubo občutila proseška mladina, saj je bil Miloš eden izmed njenih najaktivnejših članov, ki je sodeloval in pomagal ob vsaki priliki, ko je bilo treba kaj storiti. Včeraj smo ga spremili na zadnji poti. Ze pred hišo žalosti, od koder je krenil pogrebni sprevod, se je zbrala velika množica vaščanov, ki so se tu zadnjikrat poslovili od dragega pokojnika. Tu je bil pevski zbor «Ivan Vojko«, ki je pod vodstvom dirigenta Cibica zapel žalostinko, medtem ko je domača godba igrala žalne koračnice. Pogrebni sprevod so otvorili dečki in deklice s šopi cvetja, katerim so sledile belo oblečene mladenke, za njimi pa so se razvrstili nosilci številnih vencev, katerim so ob strani stale Prosečanke v narodnih nošah. Med desetinami vencev, ki so jih poslali sorodniki in prijatelji, so bili tudi venci OF za Prosek m Kontovel, pevskega zbora efvan Vojko«, katerega tlan je bil Miloš, pridobiti splošno zaupanje vseh, ki so imeli z njim o-pravica. Posebno se ga še spominjajo Sežanci m marsikdo mu je še danes hvaležen, ker ga je rešil iz težav, ki bi se v čas ih takratnega režima lahko slabo končale. Dr. Ulaga je bil priljubljen tudi med svoj imi kolegi in prijatelji, ki so ga cenili zaradi njegovih sposobnosti in zaradi prijetne šegavosti, s katero je bil obdarjen njegov značaj. V tem mesecu je bil upokojen tudi sodnik Mogorovič, Hrvat po rodu, ki mu pa njegova življenjska kariera ni bila ravno z rožicami posuta. Sele pred nedavnim mu je uspelo, da si je priboril zasluženo mesto na tržaškem sodišču, sedaj pa je upokojen. Tako smo Slovenci in Hrvati zgubili v kratkem dva sodnika. Na njihova mesta bodo prišli drugi, prav gotovo ne naše narodnosti. Toda kako prav bi bilo. če bi tudi nas upoštevali in temu primerno ravnali. Obema upokojencema pa, ki si bosta privoščila zaslužen počitek po tolikih letih dela, želimo, da bi tega še dolgo let uživala. IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJA&BBA SODiSCA Nič novega na razpravi proti prekupčevalcem orožja Agent CP pojasnil sodišču, kako je prišel na sled posestnikom oziroma prodajalcem orožja Na zavezniškem vojaškem 1 kaj ur v isti noči na kri-sodišču se je včeraj nadalje-1 žišču Boljunec-Dolina, kamor vala razprava proti skupini naj bi Bordon prinesel razno mladih fantov, ki so se ukvar jali s prodajo orožja. Erva razprava je bila 13. avgusta in so jo takrat preložili, ker niso mogli branilci proučiti zadeve, saj jim policija ni dostavila pravočasno zapisnikov. V stvar so zapleteni: 21- letni Guido Braini; 24-letni Pittarello Colotti Arturo; 22-letni Guerrino Coretti; 18-letni Giordano Coretti; 53-letni Ernesto Liska; 21-letni Ferruccio Gorhoni ter 20-let-ni Mario Biagi. Obtožence branijo odvetniki; P. Sardos, V. Bologna in Kezich. Do odkritja te skupine je prišlo, ko je obtoženi Pita-rello obljubil nekemu agentu javne varnosti mastne zaslužke s prekupčevanjem orožja. Na včerajšnji razpravi so zaslišali tega policaja, ki je tudi edina priča v tej zadevi, namreč Angela Bevilacquo. Agent civilne policije je podrobno opisal, kako se je srečal in razgovarjal z naivnim »trgovcem orožja«, kako mu je Pitarello prikazal možnost zaslužka z nakupom in prodajo orožja in kako so se nato sestajali. Prvič sta se srečala v prehodu Rossoni na Korzu in se je takrat Pitarello potožil, da je življenje težko ter da ni nikakega zaslužka. Na nekem drugem sestanku 17. junija je Pitarello izročil Bevilaccjui, pištolo, ki jo je imel doma, da bi jo prodal. Bevilacqua je pištolo izročil inšpektorju Stefaniju, ki jo je obdržal in je dodelil Bevilac-qui še kaplarja Rabisa, katerega je Bevilacqua predstavil Pitarellu kot »zobozdravnika Tonija« in možnega kupca orožja. Inšpektor je dal Be-vilacqui na razpolago tudi avtomobil, da bi se laže kre-tal in sklepal «kupčije». Naslednji dan so se ponovno srečali Bevilacqua, »zobozdravnik« in Pitarello, ki je obema povedal, da ima verjetno več orožja na prodaj Sergio Bordon. Policaja sta bila seveda nestrpna in zelo radovedna, zato so vsi trije takoj odšli iskat Bordona. Našli so ga in ta jim je obljubil, da bo naslednji dan, to je 19. junija, zbral orožje in jima ga prodal. Dogovorili so se za sestanek 19. junija popoldne, toda Bordon je prišel šele zvečer in je rekel, da ni mogel priti prej, ker se mu je bila zgodila nesreča z avtomobilom. Zaradi tega so se dogovorili za sestanek 20. junija ob 20.30. Toda tudi tokrat ni bilo Bordona na sestanek; Bevilacqua in »zobozdravnik« sta ga našla šele pozno zvečer in sta se zadržala z njim do ene po polnoči. Razšli so se in sklenili da se bodo sestali za ne- dva velika venca proseške Zadruge za nakladanje in razkladanje ter drugi, Krsto so nosili domači fantje, katerim so stale ob strani belo oblečene mladinke, za njo pa so se razvrstili družinski člani in sorodniki. Med pogrebci so bili tudi tov. Franc Stoka, dr. Jože Dekleva in Stanko Bole kot zastopniki OF ter zgoniški župan tov. Vladimir Obad. Na križišču na Proseku so se v sprevod vključile nove stotine vaščanov, tako da so po opravljenih cerkvenih o-bredih spremljali krsto vsi vaščani. V sprevodu pa je bilo tudi mnogo Opencev, vaščanov iz Repentabra in Velikega Repna in onih iz vasi zgoniške občine, kar pač najlepše priča, kako so pokojnega Miloša cenili in spoštovali. Bit je skoro že mrak, ko so krsto spustili v sveži grob na domačem pokopališču. Pevci so zapeli v slovo, potem so pa na krsto začela padati prgišča zemlje, s katerimi smo se za vselej poslovili od dragega Miloša. Njega ni več, a njegov spomin bo živel med nanri. Spominjali se ga bomo kot požrtvovalnega in zavednega slovenskega mladinca, kakršnega jv vzgojila mati in družina, iz katere je izšel. Spor med begunci Včeraj dopoldne sta se iz neznanih vzrokov sprla dva bolgarska begunca na dvorišču zdravilišča na Proseku; 29-letni Stovej Mladenov in 44-letni Svetko Dimitrov. Mladenov je med prepirom udaril Dimitrova s kamnom po gla- Dimitrov je ob sprejemu v bolnico potrdil, da ga je Mladenov s kamnom po glavi, zanikal pa je, da bi on Mladenova z nožem. Policija je takoj uvedla preiskavo in je našla na dvorišču zdravilišča nož. s katerim je Dimitrov ranil Mladenova. Begunca sta zdaj v glavni bolnici pod stražo. Ozdravela bosta v 20 do 30 dneh, nato pa ju še čaka sodišče. USPEŠNO ZAKLJUČENA POLICIJSKA PREISKEVA Policij:« aretirala tri mlade roparje Najprej so zvabili neko žensko na travnik pod Kalinaro, po tem so jo pa napadli, ji zamašili usta ter vzeli denarnico Pred dnevi je pozno ponoči i vi, Dimitrov pa je nato Mla-36-letna Carmen della Pietra | denova ranil z nožem v nogo. iz Ulice Caccia 31 javila policiji, da so jo ponoči napadli in oropali trije mladeniči, ki jih ni poznala, ko je bila v njihovi družbi na nekem travniku ob cesti Lonjer-Katina-ra. Zenska je pojasnila, da je spoznala enega teh mladeničev proti večeru v gostilni Pertot na Lonjerski cesti in da sta se tedaj dogovorila za kratek izlet z motorjem do Lonjerja. Kot dogovorjeno sta se nato odpeljala, po cesti pa sta srečala dva prijatelja njenega spremljevalca, ki sta se tudi peljala z motorjem. Trije mladeniči in ženska so se ustavili, pustili motorje ob cesti in odšli na bližnji travnik, kjer so se štirje ustavili nekaj časa, nato pa šli spet na cesto. Toda med potjo je eden mladeničev nenadoma napadel žensko, jo vrgel na tla, ji zamašil usta in Ji vzel izpod modrčka denarni co. Druga dva mladeniča pa sta svojemu pajdašu poma- Policija je takoj uvedla preiskavo in 11. t. m. prijela 18-letnega Daria Krovatina iz Lonjerske ceste 119, naslednji dan pa 2t-letnega Luciana Brumata od Spodnje Magdalene št. 1284 in 24-letnega Renata Passutta od Spodnje Magdalene št. 1287. Pri zes“" ševanju so trije musketirj priznali svojo krivdo in so po* jasnili, da v denarnici ni bilo 15.000 lir. kakor je policiji prijavila Carmen, ampak le 4200 lir Denar so si še isto noč razdelili; denarnico, osebne dokumente in fotografije pa so odposlali po pošti. Mladi roparji so zdaj v zaporu v pričakovanju razprave. Prometna nesreča Ob 14. je 28-letni Silvio Bos iz Ul. Cicerone 16 zadel s svojim avtom ob neki drugi avto. ki ga je vozil 27-letni Giuseppe Ugenti iz Padove. Bosu in Ugentiju se ni zgodilo nič hudega, nekoliko ranjena pa je 20-letna Valle Boesso por. Sorretta, ki se je peljala z Ugentijem. Ozdravela bo v dobrem tednu. S kolesom ju je povozil V prvih jutranjih urah je včeraj 20-letni Vanni Bandie-ra iz Ulice Agro 4 povozil s kolesom v Ulici d’Annunzio 58-letnega Ivana Xantidisa iž Ulice Rivo 7, ki je prečkal cesto na določenem mestu za pešce. Kolesar in pešec sta padla in se pobila; Bandiera se je pobil p0 kolenih in ramenih, Xantidis pa po čelu in je dobil pretres možganov. Ozdravela bosta v nekaj dnevih. orožje. Pitarella pri zadnjih sestankih ni bilo Bevilacqua in »zobozdravnik« sta šla na dogovorjeni sestanek, toda Bordona n, bilo. Morda je zavohal nevarnost in ni prišel. Policaja sta zaradi tega odšla praznih rok. Odvetnik Kezich je spraševal, zakaj se je Bevilacqua že v začetku predstavil Pitarellu kot Franco in ne kot Angelo kakor je njegovo pravo ime? Bevilacqua je odgovoril, da se on lahko imenuje kakor mu prija. Obramba na splošno vztraja z dokazovanjem, da so bili agenti javne varnosti kot izzivači in se sprašuje, zakaj niso takoj aretirali Pitarella. ko je izročil pištolo Bevilacqui. Poleg tega pa obramba poudarja, da gre samo za kupčijo z orožjem brez nikakih drugih namenov. Tudi Bevilacqua je izključil, da bi imel Pitarello kriminalne namene z orožjem. Razprava se bo nadaljevala danes ob 10. uri. Izlet kmetovalcev v Emilio in Romagno 7. septembra t. 1. priredi Področno kmetijsko nadzorni-štvo poučen izlet z avtopul-manom v pokrajine Bologno i Forli. Ogledali si bodo važne kmetijske iq ' živinorejske naprave, vzgledna mala posestva v hribovitih predelih Emilie in Romagne ter njih proizvodne usmerjenost, ki predvsem zanima našega malega posestnika, z namenom, da si tako lahko pridobi vse one pobude, ki so potrebne za njegovo izpopolnitev na kme-tijsko-tehničnem strokovnem področju. Izletniki si bodo imeli tudi priliko ogledati vrtnarstvo v okolici Riminija in istočasno tudi republiko S. Marino. Izlet bo trajal 4 dni; vožnja z avtopulmanom je brezplačna. Kmetovalci področja, ki se mislijo udeležiti izleta, se na tozadevna pojasnila lahko obrnejo na Področno kmetijsko nadzorništvo — Ulica Ghe-ga štev. 6-1 — tel. 38673. Vpisovanje je do konca tega meseca in to dokler bodo na razpolago prostori. Teden tržaške mladine V zvezi s pripravami na »Teden tržaške mladine« bodo mladinski sestanki v petek v Lo-njerju, Barkovljah ter sestanek slovenskih srednješolcev v Trstu na sedežu v Ul. Roma 15. Vsi sestanki se začnejo ob 20. uri. IZPRED SODIŠČA ZA DOLOČEVANJE NABOKOV Zaradi posesti revolverja ga bo sodilo kazensko sodišče Obtožener pa ima poleg tega še druge račune s policijo, in se bo moral zagovarjati tudi zaradi tatvine Zgubljen in zooet najden sin V torek zvečer so karabinjerji našli v neki kinodvorani v Tržiču 14-letnega Ermi-nija Luglia, ki je pred dnevi zapustil svoj dom, ne da bi mati vedela, kam gre. Včeraj pa so dečka izročili tukajšnji policiji, ki ga je izročila njegovi materi. Dečko je vzel matefi 4.000 lir, prenočeval pa je na prostem ali v porušenih hišah. Prijeli so ga, ko je gledal neki pustolovski film. V veliko neprijetnost in na zatožno klop se je sam spravil Remigij Piščanc, ki je bil včeraj pred sodiščem za določevanje narokov. Pred dnevi je našel v stranišču nekega stanovanja v Ulici Scala Santa, kjer je bil zaposlen kot pleskar, dve pištoli, ki sta bili verjetno last pred kratkim umrlega lastnika stanovanja. Ko je Piščanc opazil pištoli, je obvestil hišnika, ki pa mu je svetoval, naj pusti stvari kjer so bile. Za nekaj dni je prišel na stanovanje eden od sinov pokojnika, da bi uredil nekatere zadeve glede zapuščine svojega očeta. Verjetno ie sin vedel za očetovi pištoli in je zaradi tega vprašal po njih. Hišnik ju je šel iskat v stranišče, a ju ni več našel. Vprašali so Piščanca, _ če ju je morda on vzel? piščanc pa je zanikal in je izjavil, da ju ni nikdar videl. Nato pa je priznal, da ju je vzel in prodal nekemu neznancu. Da bi vrnil pištoli, je Piščanc začel iskati neznanca, pa ga ni mogel najti. Kdo ve kai je tedaj padlo Piščancu v glavo in je šel prijavit zadevo policiji, ki _ga je zaprla in izročila sodišču. Sodnik Curry je določil, da bo Piščanca sodilo kazensko sodišče, ker je brez dovoljenja imel pri sebi orožje. Obtožencu je dodelil začasno svobodo. Piščanc pa ima o-pravka s sodiščem tudi zaradi tatvine. Policija ga je zaradi tega že iskala, da bi ga aretirala, a ga niso mogli najti. Zdaj pa se je piščanc sam ujel na limanice in na tako naiven način prišel v roke pravice. Kot običajno so bili včeraj na sodišču za določevanje narokov tudi razni begunci. Mathias Bubrecht je bil že večkrat na zatožni klopi pred tem sodiščem. Včeraj smo ga ponovno videli, ker je obtožen, da je brez dovoljenja zapustil taborišče in vnovič hotel zbežati v tujino. Ko so ga spustili iz zapora, je nekaj ur zatem že odšel na glavno postajo, se skril Dod voz Orient-ekspresa, da bi prišel v Francijo in si tam našel zaposlitve. Pa so ga odkrili v Italiji in izročili tukajšnji policiji. Ko ga je sodnik vprašal, zakaj je hotel ponovno zbežati, je Bubrecht izjavil, da je v taborišču že dve leti in sedem mesecev in da ne more dobiti tukaj nobene zaposlitve. Zato je primoran da beii, ker na nikak način ne more emigrirati. Toda Mathias je obtožen tudi petih tatvin, poskusa ropa in trikratnega bega v tujino. Sodnik je odredil, da mora Mathias spet v zapor v pričakovanju razprave. Obtoženec je protestiral in je rekel, da je že dvanajst dni v zaporu. Spraševal je, zakaj mora ostati v Trstu, če tukaj ne dobi zaposlitve. Na sodišču za določevanje narokov je bil ponovno včeraj tudi Kic Franc, o katerem smo pisali obširneje v naši torkovi številki, in ki ga je hotelo poveljstvo taborišča sprejeti le pod pogojem, če bi pristal na izselitev v Francijo. Kakor je znano, se je Uradne objave RAZŠIRITEV DAVČNIH OLAJŠAV NA DARILA ZA TUJE USTANOVE Po ukazu ZVU št. 83, ki začne veljat; z dnevom objave v Uradnem listu, se določila člena 1 kraljevega zakonskega odloka z dne 9. aprila 1925 št. 380. ki je bil spremenjen v zakon z dne 21. marca 1926' št. 597, in določila člena IX, tretji in četrti odstavek, ukaza št. 56 z dne 3. aprila 1950 razširjajo na zakonito priznane tuje ustanove, ki imajo svoj registriran urad na področju ali v tujini, če je darilo namenjeno izrecno v dobrodelne, šolske in vzgojne namene in če tudi v držav^ h kateri spada tuja ustanova, veljajo enaka določila. Gornji odstavek velja tudi za darila izpred 17. marca 1953, za katera še ni bila plačana odnosna carina. SPDT sporoča, da se nadaljuje tedensko planinsko letovanje. Vse informacije na sedežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 36-491. SPDT priredi 4. in 5. septembra izlet v Bovec in na Mangart. Vpisovanje na sedežu v Ul. Machiavelli 13, II. Izlet v Ljubljano tn na Bled. OF IV. okraja Skedenj organizira 29. t. m. izlet v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje še danes, Motoklub »Jadran« Opčine organizira v nedeljo 29. avgusta izlet v Opatijo. Vpisovanje še danes. Motoklub Skedenj organizira 29. t. m. izlet v Postojno - Idrijo. Vpisovanje še danes, na sedežu v Skedenjski ulici 122, 1 od 18. do 20. ure. Mladina openskega okrafa priredi 29. t. m. izlet v Sežano. Vpisovanje na sedežu na Opčinah do 21. t., m. Ljudska prosvete Pevski zbor PD v Barkovljah. Ker smo vabljeni v nedeljo 22. t. m. na tradicionalni koncert PD v Sernpolaju, sklicujemo za jutri 20. t. m. pevsko vajo ob 21. uri. Za kritje slroškov ob priliki tega izleta in nastopa bo poskrbljeno. Prosimo, da se o tem obveščate med seboj ln da pridete vsi k vaji. IX. TRADICIONALNI KONCERT bo v nedeljo 22. avg. 1954 ob 15. uri v ŠEMPOLAJ U Sodelujejo šempolajski oktet in številni pevski zbori prosvetnih društev Po koncertu prosta zabava Naročnina PRIMORSKEGA DNEVNIKA za JUGOSLAVIJO pos. številka din 10.— mes. naročnina n 210.— Naročila sprejema AGENCIJA DEM. INOZ. TISKA - Ljubljana, Stritarjeva 3/1. - Poštni predal 198. - tel. 21928. Rossettl. Zaradi počitnic zaprto. Excetsior. Zaprto zaradi obnove. Fenice. 16.30: «Dobrodošli k regimentu«, J. Durante, J. Wy- man. Naziouale. 16.45: «Dekle za 20 dolarjev«, M. Beyerly, G. Richard. Filodrainmatico, Zaradi počitnic zaprto. Arcobaleno, 16.00: «Honduraški uporniki«, G. Ford, A. Sheri-dan. Auditorium. 16.30: «Velik kon- cert«, G. U lanova. Astra Rojan. 16.30: «Moj zakon«, B. Elliot, P. Forster. Mladoletnim prepovedano. Cristallo. (Trg Perugino) 16.00: ((Dogaja se v septembru«, J. Fontaine, J. Cotten. Grattacielo, 16.30: «Sedmi pajčolan«, J. Mason., A. Todd. Alabarda. 16.00: »Moj greh je, da te ljubim«, J. Sernas. L, Rossi. Armonia. 15.00: »Divja zemlja«, R. Taylor, B. Domlevy. Aurora. 15.30: «Varjetejska predstava«, F. Astaire, C. Charisse. Garibaldi. 16.00: «Oriečaščena», M. Vitale A Farnese. Ideale. Zaprto zaradi obnove. Impero. 16.00: «Protivohunska operacija K 2», M. Toren. Italia. 16.30: »Dogaja se v Berlinu«, J. Mason, C. Bloom. Viale. 16.00: «Titanic», B. Stan-wyck, C. Webb. Kino ob morju. 16.00: ((Deklica v vodnjaku«. H. Morgan, R. Rober. Massitno. 16.30: »Zločinec pride ponoči«. Moderno. 17.00: «Dragj.. sorodniki«, J. Lund, W. Hendrix. Savona. 16.00: ((Ljubezen je lepa«, D. Niven, V. Ellen. S, Marco, Zaradi počitnic zaprta Vittorio Veneto. Zaradi počitnic zaprto. Azzurro. 16.00: »Proti vsem zastavam«, E. Flynn. Beivedere. 16.00: «Kokain», Marconi, 16.30: «MHijarderski Milan«, I. Barzizza. Novo cine. 16.00: »Velika ježa«, D, Andcevvs, Odeon. 16.00: »Furije«. B. Stan-wieh. Mladoletnim prepovedano. Radio. 16.00: «Zver avtostrade«, E. 0'Brien. Venezia. 16.00: «Yankee, morski ropar«, Y. Chtndler. POLETNI KINO: Ariston. 20.30 in 22.00: »Mešanka iz Sacramenta«, R. Scott. Arena dei fiori. 20.15: «Ameri-kanska 3iitterf!y». B. Grable. Rojan. 19.45 in 22.00: »Hlevar in velika vojvodinja«, R. Young. Paradiso: 19.45 in 22.00: «Sanje dvajsetih let«, B Crosby. Ponziana. 20.00 in 21.45: »Zenske proti neznanemu«, R. Taylor. Garibaldi. 20.00: »Onečaščena«, M. Vitale. Secolo. 20.00: «Foroka ob zori«, E. Pinza Grad Sv. Just. 21.00: «Potovanje na Venero«, Glarvni in Pinotto. ČETRTEK, 1». avgusta 1954. .1L kOsl.OV A*.\ S K A GONA i it S> '1A 254.6 m ali 1178 kc Poročila v slov. 5.40, 7.45, 13.30, 19.00 in 23.30. Poročila v ital. 6.15, 12.45, 19.30 in 23.00. 6.45 jutranja glasba; 6.50 Pregled tiska; 7.00 Jutranji koledar; 7.30 Zenski kotiček; 13.45 Zabavna glasba; 14.15 Beležke o tehniki; 14.45 Kulturni razgledi; 15.00 Igra violinist Igor Ozim. pri klavirju Hilda Cas - Horakova; 17.00 Kontrasti v ritmu; 19,40 Slovenski samospevi; 19.20 Šport; 23.40 Glasba za lahko noč. T K Ml' II. J06.1 m ali 980 kc-sek 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Predavanje; 12.10 Za vsakega nekaj: 13.00 Slavni pevci; 13.30 Priljubljene lahke melodije; 14.00 Karol Pahor: Istriana; 14.15 ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 18. avgusta se je rodilo v Trstu 7 otrok, umrlo je 7 oseb, porok je bilo 10. POROČILI SO SE: mizar Gior-gio Giberna in prodajalka Ines Bonutti; trgovec Mario Furlan m gospodinja Anita Ban; prodajalec Marcello Guštin in bolničarka Pierina Piccoli; uradnik Sergio Zeriau in frizerka Maria Vlttoria Comel; tesar Giuseppe Brecelj in gospodinja Ernesta Grisonioh; narednik ameriške vojske James R. Sawyers in gospodinja Antonietta Ramires; doktor kemije Ferruccio Klin-gendrath in dijakinja Maria ita-gusin; elekLronishanik Giuseppe Marovich in gospodinja Maria Punis; pomorščak Sergio Catto-nar in uradnica Anna Favretto; električar Sitv.io Spbelli in šivi-Kic temu upiral, ker se hoče I Da ^Angela ^Seiseipli izseliti s svoj zaročenko v' ‘A ' Kanado, kjer ima bra- ta, Zastopnik policije je včeraj izjavil, da je urad D.P.O. (Urad za begunce) spremenil svoje stališče in da bodo Kiea ponovno sprejeli v taborišče ter mu dali možnost, da se bo izselil, kamor bo hotel. Kic je bil seveda tega zadovoljen, tembolj, ker ga je sodnik Curry oprostil, bil je namreč obtožen, da je brez dovoljenja zapustil taborišče in odšel v Jugoslavijo po svojo zaročenko. UMRLI SO: 34-letnl Olimpo Orzan; 62-letna Maria Percacin vd. Antonič; 67-letni Giovanru Puccetol; 8-1 etn a Marija Cok; 69-letnl Giovanni Sferza; 85-let-na Caterma Valentich por. Viez-zoli; 89-letni Pietro Martellani. PRIHODI IN ODHODI LADIJ V torek so priplule v Trst sledeče ladje; iz Tripolisa angl. ladja »Vivien Louise« s 14.120 t olja in 59 potniki; iz Benetk jug. ladja »Skoplje« s 180 t raznega blaga in 41 potniki; iz Ra-venne it, ladja »Fernanda«, prazna; z Reke jug. ladja »La- stovoa s 50 potniki; iz Benetk :t. ladja «Campidoglio» s 4 stoti raznega blaga in 85 potniki; iz Gradeža it. ladja «Grado» z 71 potniki; iz San Giorgio di No-garo it. ladja «Airistide» I 7 potniki; iz Neaplja amer. ladja «Ex-cester« s 721 t raznega blaga; iz Barija it. ladja »Citla di Messi-na» 3 160 t raznega blaga in 65 potniki. Odplule so: proti Reki jug. ladja »Bakar« z 38 potniki; proti Biserti grška ladja »Johan nls C.» prazna; proti Gradežu it. ladja »Grado« s 24 potniki; proti Keki grška ladja «A!os» prazna; proti Ravemii it. ladja »Fernanda« s 500 t nafte in 9 potniki; proti Port Saldu nemška ladja »Lahneck« Z 50.000 praznimi naboji in 20.000 polnimi naboji; proti Malti it. ladja «Vittorio S.» s 500 kub m lesa in 7 potniki. Kulturni ii n J®* obzornik; pw, ameriški odmevi. .1 T>oncert 9 giasba; 18.00 Mozart. K ^ klarinet in orkJ*terLmi>ina f riški zbori; IS.00 M« ^ vestica; 19.15 !'l^rpl5vsici W» 20.00 Šport: 20.°5Pe>^ ^ tet «Trst»; 20.25 21.00 Dramatizirana. Priljubljene melodije, beno predavanje; L’enfant prodigue; 22.30 23.0 ski: Finale iz koncerta I! N < Čajk0*' št. I. T IS m ■ -• jj( 11.00 Za vsakogar Operna glasba; 13..25 n lahke glasbe; 18.20 Uir s^ mitri Mitropulos; 21.w ^ Wool: ((Senzacionalni trodejanka. 327.1 in, 202.1 in. 217* ^ Poročila ob 5.00, ■ 1 g;) 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 1 p 12.00 Igra godba. ,% p ljubljanske garnizije, Q ^ tijski nasveti; 12-30 orkestralni spored. U frf za razvedrilo; 1430 K ^ gled; 14.40 Srbske ^ umetne ter narodne P y Mariborski komorni i ste Želeli ste - posluSa/tt'^ Utrinki iz liter,cl*» prockv France: Jessy; 16J5 Pf fd koncert; 17.10 V.pl«jSi:i< 18.00 Zdravstveni »j Iz solistične glasbe Prl ktaali^; svetu; 18.50 Domače a*^ 20.00 «Cetrtkov ve soš^ pesmi in n napevov« . fit Fantje na vasi, Gorenj tet in solisti; 20 45 Zun™ P tični feljton; 21.00 Ai oa jlJ ko se je razvijala P. orgeš^ ba?: 22.20 Ig« Ple^‘ mj!‘ * radia Ljubljana; sambli v plesnem 22.40 ritmu. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 25,2, naj-mžja 16,8, ob 17. uri 24,2. Zračni tlak 1016,6 stanoviten, veter zapadoik 9 km/h, vlaga 51 odst., nebo jasno, morje nekoliko razgibano, temperatura morja 22,6 stopinje. TELEFONSKE STEV , ZA PRIMER NUJ!yj Rdeči križ 366 - Gasilci Polirifa 2-23 2-23 «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica oa JJ* 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO H tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNI14 ADEX IZ 28. in 29. avgu*1* izlet na BLED v LJUBLJANO KANAL . MOST NA SOU‘ TOLMIN KOBARID BOVEC B,C0 ILIRSKO BIST*1 KNEŽAK PIVKO 28. in 29. av« /guso :,iet ' enoinpoldnevni . OPATIJO - B** 29. avgust v enodnevni h1 SEŽANO vrj£ TOMAJ - DUTOi jjfl HERPELJE-KU MATERIJO • ' ' Od 27. avgusta <*° izlet t\ S * n 9 V' Vpisovanje do 4., 5. in 6. tridnevni ZAGf 4. in 5. sep*e£t#V dvodnevni 1 .p^i AJDOVŠČINO-ŠTANJEL branik DORNBERG 4. in 5. sepjelj$ ( enoinpcldnevn OPATIJO-rE 5- -PfS V enodnevni KOMEN iC0 , KOSTANJ^ ^ Vpisovanje do * pri «Adria-E*Ptei.«* Cicerone št. 4^ j č»v{ ji «Adria-ExpreP‘(rf< e i/ Z A G .Bv,eie*{) ,> na zagrebsKi ^ Vpisovanjed°^ M- 1Z’ izlet z aV d na zapi in Codignola sta pred-. °dklomla, avtonomisti iz 'oahstione stranke pa so ga s«Je 1 ln Poslali na kongres bil ^ delegate- Kongres je JI v M,lanu. Po treh dneh iivlt , raZgibanega dela ^ ustar,n diskusii' ie Prišlo do listr "Neodvisne socia- le So-Z:eZe>> (USI - Unio- da "L.P:rVa naloga je bila, ht»rS0Cial'Sta in^ipendente), e Prva naloga je b volilngau'Zira vse Potrebno za Wi tudi°rb0' bkraU pa da se Parske Pr0t‘ znanemu sle-Zakonu’ s Pomočjo želi v Se ]e hotela v de- ‘atura2P°7taVlti klerikalna dik. Zavzel stalrsce d0 sk’e °he°edlla Še enkrat sovjet- i“ ober čne tendence i‘, nasnn°ISanizaciiskih slab°-maniWjiv°im PZOpagvandi in po. stvom ie tinančnim sred-stična’ "neodvisna sociali-litvah j i2a>>- d°segla na vo-junija zelo pomemben oddanih a je negativno atlantskega pak- UsPeh 7 1Jd 2elo P l”30 3e bilo Si^nad7;* h™" Se 36 Se Politične °Stale manj' Primer 0kr upme> kot na tma, na ja in Cor- ’ se l tbdi . druge. Izka- zalo ihdust: le. da druge. .rijskn 36 v severnih, #atl zbrala Zazvitlh pokraji- !°V’ ki so KueCei .tistih gla’ v°titvah ‘ pri Prejšnjih 6,ti Partij; 1 kominformov- l“n° uveh!, u 3uniia se je !°Ciali*tična 1 Nennijeva Preiela niž stranka, ki je J°na bi=... ni kot 3,5 mi- u5ot. °vitev ?omembna je lPe‘° 'dinou 36 Nenniju to 8°veea .. le s pomočjo nje- 'dinole Sla 0 takol,!ga Volilnega ge- zahni al‘arnaten°Vani “sociali-n^^ikjoč d Vl* kakor tudi n da ni šel ko>«i. LT iisti s kom-raja o l*0. 2nak> ka' obljjf38 SvojihgreSen°Sti pod* ‘Ujin, rb* v ,lnteresov in 'hliltaJ^^som m”** nekim tk pof Žaialie m0'VS^enirn delovl v zave-* cnfJe uti' r, 'k ijudi. 1 eiijanskih °ber* + olitvah j “ Po 15. rzvršenih se «Neodvis- itijj150 skrbnem nVeZe>>’ da bi Pomeaz,11tatov Prnetresn volil-0 o« a nstvarit • njihovega začrtal”1 ^ložal388”0 Sliko % ° nadaljnl ’ nakar bi • jnlo smer delu. Kotovi Priliki' ovilo, 3eva st:’ da si De * »„4 Je tajništvo Gasperi- 'n«m:agot°viti :,v pogojih ■ 1110 več)« a° no parla- un0 PosrP“ri nronarhis, edinole ob 1« o, t.^.^istov in s tBm 1 tasisto s*e V, Strnkturearriadi ..... demokristjan- >n del?;.°g0Če- Njene to ';uno, tudi fr--UV m s tem - 36 bila zarlSi°V in MSI. ure j. Same no- „ nie nem, k!k°r tt.a- ue‘avske > kabsk ostali *. pnl0i"slc° množice. >io> 0'n de-v, njeni repu-tikll1 voliVcl° tično raz-rej pristab ’r,ne bi na to taa5:mt) možn„°stala je to- *?a >lo Za8ate _ ž' Pa j; ‘Stranske vSi,!0vljenabill: »»Umentu Sic«r m°žnost, te g dta 81 p°-8 staro for- koalicije, v*čin, ’rJjema 4. * pariamentu i'rmuj bieer pa °. skromna SC9' k, sePap 3e bila ta c»ia j' samo p3! je Poslužil N tt bi se P .* ? nega zna. Ni korala Tl*0 prej vsa ^9sovSkrajni n°Va zasukati JNa' k> so bnSmci- Toda o*19 vo!0gnvoriihd°ddani 7. rial14 vse a 36 'ind-°bstalntu ko6 drugačna. V Nol0 sile n j3mi deželi Navi’(ki bi’z?re?Stavljajoče Cj! 'zrednorlŽrtene "rog,e * so do, tak- no in so- S,k'b' «• estl najširšo socialno reformo. Pri tem je tajništvo konkretno mislilo na zavezništvo med socialisti vseh struj na eni in demokristjan-sko levico, ki bi se polastila vodstva stranke, na drugi strani. Po volitvah se je tudi Sa-ragat zavedal razlogov svojega poraza, da se je namreč preveč vdinjal klerikalcem in kapitalistom, ter izrazil pripravljenost, da si znova pridobi zaupanje množic s tem, da preusmeri svojo politiko na levo. Sicer je Saragat konec decembra 1953 na vse to spet pozabil in, verjetno pod pritiskom Amerikancev, znova pre. šel h klerikalcem. S tem pa je samo ponovil znano štorijo iz leta 1947. Vse to pa ni toliko važno, kolikor je važno dejstvo, kako vse močnejši postaja pritisk ljudskih množic od spodaj navzgor, na vodstva in voditelje posameznih strank zahtevajoč od teh radikalno spremembo dosedanjih političnih obljub in ciljev, ki so bili takšni, kakršni so, delovnim ljudem v največjo škodo. Značilni proces diferenciacije posameznih strank v levico, desnico in center, pogojen in narekovan v prvi vr. sti od različnosti socialne strukture, potreb in zahtev v osnovnih množicah članstva, je zakonit in nezadržen, kakor je zakonit in nezadržen spopad med nasprotujočimi si razrednimi interesi. V levih frakcijah vse močneje porajajoče se težnje po radikalni spremembi tradicionalne politike pa morajo nujno privesti ali do popolne afirmacije teh teženj v okviru lastne stranke, ali pa do odcepitve te frakcije od nje, kar je še najbolj verjetno. Potencialne možnosti za ustanovitev in nadaljnjo krepitev določenega naprednega, neodvisega socia. lističnega gibanja so glede na vse to zelo spodbudne. Prej ko slej se bo iz trenutnega dokaj zapletenega stanja notranjih političnih razmer v Italiji izkristalizirala takšna situacija, pri kateri bo postala splošna slika iz nje izhajajočega novega razmerja "stl mnogo jasnejša, na osnovi tega pa tudi politična taktika in strategija naprednega socialističnega gibanja mnogo bolj enostavna in učinkovita. Trenutno je gledati predvsem na to, da se ta proces kar najbolj pospeši, hkrati pa da se vsi tisti socialistični elementi, prihajajoči iz raznih psevdosocialističnih in buržoaznih skupin strnejo in povežejo v enotno socialistično gibanje, naperjeno tako proti tendencam sovjetske hegemonije, kot proti zapadnemu imperializmu, boreče se proti zaostalosti in pomanjkanju, za odpravo fevdalnega stanja na poljedelskem jugu, za odpravo monopolistične hegemonije v industriji in gospodarstvu na sploh, za socialne reforme v duhu pravičnih zahtev delovnih ljudi, za samostojnejšo zunanjo politiko, osnovano na mednarodnem sodelovanju, prijateljstvu in mirnem sožitju z vsemi narodi, kot nakazano v ustanovni listini OZN itd. Vse to in še več bo treba storiti kot prvi korak na poti v socializem, za to, da se odpravi sedanji preživeli buržoazni sistem in na njegovo mesto stopi nova družba, ki bo bolj pravična in bolj človeška. Pot do tega ne bo kratka ne lahka, toda c|lj, ki si ga je zastavilo socialistično neodvisno gibanje v Italiji, je visok in vreden vsake žrtve. Osnovna naloga neodvisnih socialistov v letu 1954 pa je ustanovitev neod-vtsne in enotne delavske socialistične stranke zakaj brez te bi bili vsi omenjeni cilji težko uresničljivi. Tri leta trde borbe, pridobljene izkušnje, številčna krepitev neodvisnih socialističnih vrst z novimi poštenimi ter socializmu predanimi elementi itd., vse to kaže, da ne bo dolgo, ko bo takšna socialistična stranka v Italiji zares ustanovljena. To je želeti tako zaradi končne zmage italijanskih de. lovnih ljudi nad svojimi stoletnimi izkoriščevalci kot zaradi krepitev socialističnega gibanja v svetu nasploh. PORTORIKO. — Portoriško mnistrstvo za zdravstvo si prizadeva zatreti malarijo in druge bolezni. Uslužbenec brizga sredstvo za uničevanje mrčesa v namakalni jarek, da bi zatrl ličinke komarja anofeles. OB 10 LETNICI OKRUTNEGA NAClFAŠISTlCNEGA ZLOČINA — J iiJL T Nedaleč od vznožja Grmade, ki se na jugu pri Devinu strmo prelamlja v morje, na zapadu pa zlagoma prehaja v Furlansko ravnino, natančno določajoč razliko dveh povsem nasprotnih si geoloških formacij, katerih meja je obenem tudi etnična meja med slovenskim in italijanskim življem, leži slovenska kraška vasica Mavhinje. Mavhinje se v ničemer ne razlikujejo od ostalih kraških vasi, zakaj vse so si podobne tako po svojem videzu kot po svojih usodah. Trdo življenje njihovih prebivalcev in težke zgodovinske izkušnje neštetih poko-lenj kakor da so dale neki K V knjigi z naslovom «Leteči krožniki dejansko obstajajo» je major Donald E. Keyhoe pred tremi leti poročal o prvih izsledkih svojega raziskovanja te uganke, ki vznemirja svet - V svoji knjigi «Leteči krožniki z drugega planeta» pa je zbral vse, kar vojno letalstvo ZDA ve o tej zadevi V knjigi z naslovom vLeteči krožniki dejansko obstajajo> sem pred tremi leti — piše major Donald E. Keyhoe — poročal o prvih izsledkih svojega raziskovanja te uganke, ki vznemirja svet. Tedaj sem tudi izrazil svoje prepričanje, da ve vojno letalstvo Združe- i držav »Amerike dosti več o tem in da svoje podatke skriva pred javnostjo. Ali naj razodenemo javnosti resnico? Od julija 1952 dalje, ko so začeli vprašanje letečih krožnikov na novo pretresati, sem imel priložnost sodelovati na tem področju z vojnim letalstvom. Zaradi mojega razumevanja zelo resnega problema in nevarnosti, ki so z njim združene, mi je vojno letalstvo dalo na vpogled podatke, ki so bili večini Američanov nepoznani. Zbrali so zame nekaj desetin presenetljivih poročil, ki so jih bili napisali piloti vojnega letalstva po svojih lastnih doživetjih. Tehnična obveščevalna služba vojnega letalstva mi jih je dala popolnoma na razpolago. Nekatera med njimi so bila tako neverjetna, da bi -se mi bila zdela dve ali tri leta poprej naravnost smešna. V moji knjigi uFlging sau-cers jrom quter space» (((Leteči krožniki z drugega planeta«) pa je v glavnem vse, o tej zadevi. Knjiga pojasnju- j ga gradiva, ki je bilo predlo-je tudi nekatere začasne ugo-| ženo na teh tajnih sejah. Imel I, vore, ki so jih imeli razni uslužbenci ministrstva za vojsko, kakor tudi razloge, da so uradni krogi toliko časa o tem molčali Razumljivo je, da bi brez ljubeznivega sodelovanja sem dostop do zaupnih poro' Čil očividcev-pilotov vojnega letalstva, prič iz vrst vojne mornarice in mornariškega letalstva, kakor tudi do zaključkov tehnične* obveščevalne ne | službe vojnega letalstva. Nadaljnje podatke, ki so bili večin; Američanov neznani, sem dobil v ustanovi «Project Blucbock», v zavodu za raziskovanje letečih krožnikov v Wright-Patterson Fieldu. Polagoma, korak za korakom sem razkrival ta pretresljivi pojav. vojnega letalstva, marveč tudi uslužbencev raznih drugih državnih ustanov in uradov, ki so mi radi pomagali z nasveti in napotki, ne bil mogel napisati te knjige. Za njihovo pomoč pri mojem dolgotrajnem raziskovanju sem jim dolžan prisrčno zahvalo. Zadnje leto sem za kulisami Pentagona, poslopja v Wa-shingtonu, kjer je sedež vojnega ministrstva ZDA, ves čas opazoval, kako se poveljstvo vojnega letalstva ukvarja s hudim vprašanjem: Ali naj javnosti povemo resnico o letečih krožnikih? Dokazno gradivo Ze od leta .1951 dalje je skrbno izbrana skupina visokih državnih uslužbencev iz obveščevalne službe vojnega I timi potniki reakcijsko potni-letalstva bila natanko pouče- | letalo tipa Comet. Reak-na o letečih krožnikih; marši- j oljski motorji so sipali v noč kateri funkcionar, ki je prej j svoje plamene, letalo pa se je gledal skeptično na to stvar, ] naglo dvignilo in izginilo v je potem, ko je slišal razkrit- temo. ja oficirjev obveščevalne služ- I Sest minut pozneje, nekje be, zaskrbljen odšel s seje, na i v mračni neskončnosti nebes-kateri so obravnavali vpraša- I nega svoda je letalo v nekaj nje letečih krožnikov. I zadelo. Posamezni goreči kosi V zadnjih devetih mesecih j razbitega letala so padali v 2. maja 1953 nad Kalkuto Doslej ni nobenega dokaza o tem, da so nam ti leteči krožniki sovražni. Toda že večkrat so se ti skrivnostni ]re3epo, Izj^v°. stroji nevarno približali letalom — ameriškim in drugim. Neko takšno približanje je povzročilo, kakor je splošno znano, bridko nesrečo. Bilo je ponoči 2. maja 1953. Nad Kalkuto je lilo kakor iz škafa. Z letališča Dum Dum se je dvignilo s triinštiridese- so pozneje našli raztresene daleč naokrog, v prostoru s premerom sedem in pol kilometrov. V kontrolni postaji na letališču niso zaznamovali nobenega signala, ki bi javljal, da je letalo v nevarnosti. Kar je povzročilo nesrečo, je torej moralo nastopiti nenadoma, da ni mogel pilot oddati nobenega signala. Uslužbenci ministrstva za civilno letalstvo so skrbno zbrali drobce razbitega letala, strokovnjaki pa so več tednov natanko preiskovali razbitine letala, ki se je na tako nenavaden način zrušilo na zemljo. Naposled je dalo ministrstvo za civilno letalstvo zelo skrbno in previdno pri- kar ve vojno letalstvo ZDA i sem spoznal večino dokazne-1 deževno noč. Razbitine letala vmm * '' ' <, * - -t,* * ; - '.v-AV ■ * - i % m j , ——* kv.%. *- V Al hi Polet na luno je danes že samo vprašanje denarja. — Gornja slika kaže, kako si ljudska domišljija zamišlja znanstvenike, ki z razstrelilnimi raketami raziskujejo notranjost našega satelita. Letalo Comet je bilo zadeto od nekega neznanega letečega telesa. (V ZDA je uradni naziv za leteče krožnike NLR — »nepoznani leteči predmet«). Čeprav je nesreča, ki je zadela letalo Comet, zelo vznemirljiva, vendar ne nudi še nobenega razloga za trditev, da je šlo pri tem za neki sovražen namen. Trčenje je utegnilo biti popolnoma naključno. Prav lahko je prišlo do njega zaradi slabe presoje oddaljenosti, kajti noč je bila temna in deževna. Lahko pa bi bilo šlo seveda tudi za poskusni napad z letečim orožjem, ki bi ga upravljal na daljavo sovražnik. Skrivnostni letalski stroji Kakor mnogi oficirji vojnega letalstva sem tudi jaz mnenja, da mora ameriško ljudstvo spoznati vsa. dejstva o letečih krožnikih. Uradno priznanje, da leteči krožniki dejansko obstajajo, bo seveda preplašilo marsikaterega Američana. In če so zaključki nekaterih oficirjev obveščevalne službe pravilni, se prav lahko zgodi, da se v začetku polasti ljudi nekakšna množična histerija. Prej ali slej pa je treba dokazno gradivo razgrniti tudi pred javnostjo. Za primer krize je bolje, da ljudje vedo, kako je s to stvarjo. Obvarovati je treba ljudi tudi pred nepremišljenimi dejanji, ki bi sicer mirni in prijateljski stik lahko spremenila v nepričakovano svetovno tragedijo. Ponoči i, decembra 1952 je v kraju Laredo v Texasu ves prestrašen pristal z letalom neki pilot vojnega letalstva. Ker so prava imena v poročilih obveščevalne službe popolnoma prikrita, ga bom imenoval poročnik Earl Fogle. Fogle je oficirjem na leta- lišču pripovedoval, da bi se bil v njegovo bojno letalo skoraj zadel neki silno skrivnosten, modro se bleščeč leteči predmet. Ni pa bilo prav nikakršno naključje, da se je neznani leteči predmet približal njegovemu letalu, ki je imelo osvetljeno oznako F-51. Sele v zadnjem trenutku se je umaknil in švignil mimo njega. Take so nove uniforme ženskega osebja rednih britanskih potniških letal. — Kakšne so one na «letečih krožnikih« pa še ni znano. Ves osupel od groze je Fog-la opazoval, kako se je bleščeči se predmet kot blisk pognal navzgor, se čez nekaj časa obrnil in se v polkrogu spet približal, kot bi hotel letalo napasti. Fogle je naglo ugasil luči na letalu in se v strmem zavoju zagnal proti zemlji. Neznani letalni stroj se Je spustil navzdol do višine 700 metrov. (Nadaljevanje sledi) poseben pečat tako samim naseljem kot ljudem, ki na tej skopi zemlji žive že stoletja. To je v prvi vrsti pečat njihove življenjske trdoživosti, ljubezni do rodne grude, zagrizenega odpora, ki so ga morali dajati, da so se na njej lahko ohranili. Skozi stoletja se je o-hranjal ta odpor, vse do npših dni, svoj višek pa je dosegel v letih W41-1945. ko se je moral slovenski narod odločilno spoprijeti z nacifašističnim uničevalnim strojem, če je hotel ohraniti svojo samobitnost, se se je sploh hotel še naprej ohraniti kot svoboden narod in ne kot hlapec. Primorsko ljudstvo je v tej težki bitki dalo vse od sebe, ker je že bilo okusilo usodo sužnja, ki si je ni več želelo. V bivši Julijski krajini je zaplamtel ogenj upora skoro od prvega dne. In 42 tisoč žrtev, ki jih je bila dala ta zemlja, da bi enkrat okusila, kakšna je resnična svoboda, je do volj krvav plebiscit in dokaz, kdo ima pravico, da na njej živi in ukazuje. Mavhinje so zgodaj, zelo zgodaj našle stika s prvimi borci in aktivisti narodnoosvobodilnega gibanja. To se je zgodilo že v začetku leta 1942. ko se je vasi približala skupina partizanov, ki si je hotela preskrbeti nekaj hrane. Od večdnevnega stradanja so bili borci močno izčrpani. Utaborili so se v gozdiču nedaleč od prvih hiš ter poiskali stik z vaščani, ki so svoje fante z največjim veseljem pogostili ter jim dali vse. česar so bili potrebni. Od tega dne se je vas postopoma vse bolj intenzivno in dosledno vključevala v splošni osvobodilni boj. ki je potem septembra 1943, ob kapitulaciji Italije, na Primorskem prerasel v splošno l)Udsko vstajo. Kako je bilo potem, je slehernemu našemu človeku tako zapisano v srcu in razumu, da tega ne bo mogoče pozabiti niti čez sto let. Hitlerjeve bande so, v svesti si bližnjega svojega konca, začele tako divjati, že Pako strašni teror se je razvil do tako nepojmljivih oblik, da se je splošno in množično uničenje vsega, kar se jim je postavljalo po robu, nakazovalo z vso svojo strahotno resničnostjo. Toda v istem razmerju se je stopnjeval tudi odpor partizanskih vojaških enot, ki so na vsakem koraku, na slehernem kvadratnem metru primorske zemlje tolkle z naraščajočo močjo po okupatorju in njegovih podrepnikih. V predsmrtnem besu so se nacisti posluzilt zadnjega sredstva, znesli so se nad ženami, starci in otroki. Po Primorski so začele goreti vasi, neskončne vrste ljudi so se pomikale proti Nemčiji, v koncentracijska taborišča smrti. Osvobodilnega gibanja pa ni bilo mogoče uničiti. Eksplozije partizanskih min in strojnice so nenehoma sejale smrt med fašističnimi razbojniki. Glavna prometna arterija nemških armad, ki so se borile proti zavezniškim silam v Italiji, železniška proga med Trstom in Tržičem, je bila dan za dnem rušena po partizanskih sabotažnih skupinah. Nekega dne je zletel v_ zrak tudi most pri Mo-ščenicah, med Stivgnom in Tržičem. Gauleiter Rainer in SS-ovska komanda v Trstu pa so se za to krvavo maščevali. Nekaj dni zatem so zagorele vasi Mavhinje, Vižoplje, Cerovlje in Medja vgs. Te dni je potekala deseta obletnica, ko je bil ta zločin izvršen. Ljudem pa je v spominu ravnotako kot tisti dan, ko so morali gledati, kako je ogenj uničeval njihove domove in imetje, vse, kar so si kot kmetje in delavci skozi leta in leta trdega dela uspeli ustvariti. *Vsi smo še spali>, mi je pripovedovala žena, ki je to doživela. tResda smo to že ves čas pričakovali, ker so Nemci dobro vedeli, kakšni so naši stiki s partizani. Tudi so vedeli, da so mnogi naši sinovi in možje v partizanski vojski, ali aktivisti. Vendar je prišlo tako iznenada, da se nismo niti prav ovedli. ko so prišli in nas vrgli iz postelj. Kakor je bila njihova na- (Nadaljevanje na 4. strani) Republika Kitajska v septembru članica OZN? Ali se je vprašanje sprejema Kitajske ljudske republike v OZN že kako približalo skorajšnji rešitvi je zadeva, ki se zadnji čas o njej precej piše v svetovnem časopisju. Dasi je zelo težko o tem kaj več spregovoriti, je vendarle dejstvo, da je bilo to vprašanje, zraven indokitaj. skega ter ozko povezano z njim, predmet napetih diskusij na vseh pomembnejših mednarodnih sestankih zadnjega časa. Različne reakcije, ki so temu sledile od ene in druge strani, nam odkrivajo nekaj zelo zanimivih in značilnih momentov. V prvi vrsti se je pokazalo, da je Cu enlaj dokaj koristno izrabil čas, ki ga je prebil v Evropi, in da se je verjetno v svojih razgovorih z angleškim zunanjim ministrom Edenom ter francoskim predsednikom Mendčs-Franceom večkrat dotaknil tega vprašanja, bržčas ne v svojo škodo. Razširilo se je mišljenje, da sta mu oba omenjena državnika v-v kolikor bi se indokitaj sko vprašanje rešilo na zadovoljiv način — obljubila, da bosta podprla kitajsko kandidaturo za sprejem v OZN, in sicer že na zasedanju te organizacije, l /e vrenja v sovjets bilo opazili po Stalin iz'g “metnosti „ £ «*Je. ' P,s^ljev “Ja —Tva- Abanke ’adPef>. r,at,kaj° uzL los. — Slovenija: 14.40: Srbske in hrvatske umetne narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor. v soiumi pričetek sii:iiii\i:i;ii»Hii:vsTii Dirkači že v Solingenu Najprej bodo nastopili amaterji na cestni dirki SOLINGEN, 18. — Tukaj že vlada velika živahnost zaradi svetovnega kolesarskega prvenstva. Na krožni progi, kjer bo cestna dirka, so n. pr. danes že trenirali italijanski a-materji, potem sta se jim pa pridružila še Coppi in Gismon-di. Ta dva in Carrea, ki je prišel še malo pozneje, so potem pustili krožno progo ter odšli r.a trening po drugih cestah. Krožna proga, ki je dolga približno 15 km, je dovolj težka. Strmine si slede druga drugi. Dirkači so mnenja, da si bo treba pripraviti tekoče hranivo, tako da bo izključena vsak izguba časa pri zauži-vanju hrane. Razen Italijanov so že v So- lingenu tudi Nemci, Avstrijci, Holandci, Francozi, Indijci, Urugvajci in dirkači iz Venezuele. Kimura 1:10,6 na 100 m prsno Boljše od veljavnega in slabše od še nepriznanega svetovnega rekorda TOKIO, 18. — Japonec Kimura je v Osaki dosegel na 100 m prsno čas 1:10.6, ki je boljši od uradnega svetovnega rekorda Rusa Minaškina 1:11.2 iz 1. 1953. Vendar pa je že maja meseca dosegel Poljak Petruszevicz čas 1:09.8, ki pa še čaka odobritve kot svetovni rekord. v ,i: 25". \I 'T'■ ■ v:; * M, -.'A> — ~ ; M v teku na K STOCKHOLM, 18. — Na lahkoatletski prireditvi v Ga-evlu je norveški srednjeprogaš Audun Boysen postavil nov svetovni rekord na 1000 m s časom 2:19.5. Uradni rekord je doslej imel Američan White-field z 2:20.8. Njegov rekord je Boysen že enkrat prekoračil z 2:20.4, a ta čas še ni bil priznan kot nov svetovni rekord po mednarodni lahkoatletski zvezi. Za Boysenom so se zvrstili: 2. Karlsson (Šved.) 2:25.2; 3. Aaberg (Šved.) 2:25.4; 4. Toft (Šved.) 2:35.4. Na isti prireditvi pa je Bengt Nilsson skočil v višino 2.04 m. DUNAJ, 18. — Etiopska nogometna reprezentanca je na Dunaju premagala Florisdor-fer A. C. s 4:2. Tudi veslači pripravljeni za evropsko prvenstvo Bližamo se sezoni evropskih prvenstev: lahkoatletsko v Bernu, veslaško v Amsterdamu, plavalno in v vaterpolu v Turinu. Vse to bo skoraj istočasno. Pred vsem tem pa bo v Solingenu svetovno kolesarsko prvenstvo vseh disciplin za amaterje in profe-sioniste. Kar težko je odločiti se, kateri prireditvi posvetiti največ pozornosti. AMSTERDAM, 18. — Tajništvo Mednarodne veslaške zveze je objavilo seznam vpisanih držav za evropsko veslaško prvenstvo, ki bo konec tega meseca v Amsterdamu. Posamezne države bodo nastopile tako: Četverec s krmarjem: Bel- gija, Francija, Italija, Švica, Holandska, Češkoslovaška. Ju. goslavja, Poljska, Egipt, Danska, Turčija, Finska, Švedska, Norveška, Anglija, Nemčija, Rusija. V dvoje brez krmarja: Belgija, Italija, Holandska, ČSR, Jugoslavija, Poljska, Danska, Turčija, Švedska, Anglija, Posarje, Nemčija, Rusija. Skif: Belgija, Francija, Švica, Holandska, CSR, Jugoslavija, Poljska, Egipt, Romunija, Danska, Turčija, Anglija, Avstrija, Rusija. Četverec breb krmarja: Belgija, Italija, Švica, Holandska, CSR, Jugoslavija, Poljska, Romunija, Danska, Turčija, Finska, Švedska, Norveška, Anglija, Avstrija, Nemčija, Rusija. V dvoje s krmarjem: Belgija, Francija, Italija, Švica, Holandska, Jugoslavija, Polj- ska, Egipt, Danska, Švedska, Nemčija, Rusija. Double scoul: Belgija, Francija, Švica, Holandska, CSR, Poljska, Danska, Turčija, Švedska, Anglija, Nemčija, Rusija. Osmerec: Francija, Italija, Holandska, CSR, Jugoslavija, Egipt, Romunija, Danska, Finska, Švedska, Anglija, Rusija. * * * TURIN, 18. — Italijanska reprezentanca za evropsko veslaško prvenstvo bo odpotovala v Amsterdam v soboto 21. t. m. popoldne. Moštvo osmerca (Aniene) bo odpotovalo z letalom: veslači četverca brez krmarja (Moto Guzzi), četverca s krmarjem (Sebino), v dvoje brez krmarja (Ginna-stica Triestina) in v dvoje s krmarjem (Libertas) bodo potovali z vlakom. ■■‘-o Sr- 0-7' V* V skifu sta si glavna rivala olimpijski prvak Rus Cukalov in Jugoslovan Vlasič. Na sliki vidimo Cukalova, ki čestita Vlasiču po njegovi zmagi na henleyski regati v Angliji. ZARADI NESOCIALNE DEMOKRISTJANSKE POLITIKE KliuD slanemu gospodarskemu stanju seuiSaiocenepreMeRimariiKlom Da bi ,,zmanjšali obč. primanjkljaj", povišali cene mesu za 3, maslu za 2, čokoladi za 6% itd. Odlok finančne intendance v Tržiču, katerega je zaradi demokristjanske večine sprejel tudi tržiški občinski svet, je končno svojim članom pred dnevi sporočila tudi Trgovinska zbornica. V posebnem pismu obvešča vse trgovce, da bodo morali povišati s 1. avgustom trošarino na svoje prodajne artikle za 50 odst. Zaradi tega bodo v teh dneh cene posameznih artiklov precej narasle. Domneva se nam. reč, da bo cena mesu porasla za 3 odst., maslu in margarini za 2 odst. čokoladi od 4 do 6 odst., likerjem in drugim močnim alkoholnim pijačam tudi do 21 odst.; povišale pa se bodo cene pohištva za 6 odst., oblačilnim artiklom in igračam za 3 odst. Brez dvoma bo povišek cen življenjskim potrebščinam povzročil zmanjšanje kupne moči prebivalstva tržiške občine, ki šteje sorazmerno največ brezposelnih v pokrajini. Mnoge družine so morale že doslej zaradi nezaposlenosti večine družinskih članov in negotovosti zaposlitve maloštevilnih v ladjedelnici skrbno paziti na izdatke tudi glede najpotrebnejših stvari. Današnji položaj delavca v Tržiču je skrajno težaven, pomanjkanje zaposlitve za vse je vedno bolj pereče vprašanje, brezposelnost mladih ljudi, ki tavajo po ulicah brez poklica in včasih iščejo ostanke, iz prve svetovne vojne po Krasu, je vedno bolj občutna. Prazni doki v ladjedelnici, ki je vedno bila vir dela za tržiško prebivalstvo in tudi prebivalce bližnjih slovenskih in furlanskih vasi, vse to so nerešljiva vprašanja, ki ogražajo obstoj in za-skrbljajo številne delavske družine. Ze itak skromnemu življenjskemu standardu, katerega najbolj občuti mlada generacija, grozi danes povišanje cen najpotrebnejših prehrambenih artiklov. Kam vodi vendar ta demokristjanska politika na gospodarskem področju? Vodi do nezaupanja v vodilne ljudi, v družbeni sistem, ki priznava pravico do življenjskega obstanka samo bogatašem. Za delavca, kot enega najbolj koristnih članov družbe, pa ni niti najosnovnejšega, kar potrebuje in kar mu jamči zakon; pravice do dela. Horstu sledila v zapor še dva prijatelja V Trstu je civilna policija 14. avgusta aretirala 32-letne-ga Pavla Hocha, ki je bil soudeležen pri brezplačnem nabavljanju bencina po 20-letnem Horstu, o katerem je naš časopis že pisal. Pavel Hoch je skupno z nekim Minattijem iz Merana pomagal Horstu kupovati po italijanskih mestih bencin brez denarja, s pretnjami in pestmi. Zgodba je trajala nekaj časa in ves ta čas so se mladeniči vozili brezplačno, dokler niso zaprli člani javne varnosti v Meranu poglavarja Horsta, kateremu je kmalu sledil Minatti, zatem še Hoch. Obratovanje v S0LVAY bodo ukinili zaradi popravil Zaradi splošnih popravil v kemični tovarni SOLVAY v Tržiču bodo v noči od 29.' na 30. avgust popolnoma preki-niii delo. Domnevajo, da bodo z vsemi popravljalnimi deli zaključili v enem tednu, morda pa tudi v desetih dneh. V nekem oddelku pa je proizvodnja že sedaj ustavljena okoli štirinajst dni zaradi namestitve novih cevi, ker prejšnje zaradi nepravilne kakovosti niso vzdržale. V tem oddelku se bo obratovanje verjetno pričelo skupaj z o-bratovanjem po vseh oddelkih tovarne. V zvezi z našim včerajšnjim pisanjem o izvolitvi notranje komisije v SOLVAY smo izvedeli, da volitve niso bile v tržiški kemični tovarni, ampak v tovarni SOLVAY (Aniene) v Ferari, kamor je odšlo na delo večje število delavcev, ki so bili svoj ras zaposleni v SOLVAY v Tržiču. S tem našo včerajšnjo vest popravljamo. Tržaška ulica danes za promet zaprta Goriška občina obvešča, da bo zaradi popravil železniških tirov v Tržaški ulici promet ukinjen danes 19. avgusta od 5. ure do 19. ure. Zaradi tega bo ves promet v tem času skupine J usmerjen skozi štandrež, ozi-' roma skozi Ul. Trivigiano in Ul. Tabai. KRATKE VESTI IZ RUPE Veliko brezposelnih delavcev Pričakuje se tudi slaba letina Tndi Kupenci bodo odšli skupaj s Sovo-denjci na prijeten izlet k jezeru Cavazzo Kaj so kupili in kaj so prodali italijanski nogometni klubi serije A (Nadaljevanje in konec) 1 Ejdefiall, Arce. Trener. MILAN Janni. Odstopljeni: Galluzzo (Pa- PRO PATRIA lermo) Longoni (Atalanta), Odstopljeni: Belcastro (pos. Moro (Lanerossi Vicenza), Pi- Tieviso). Chiumento (Padova) storello (Monza), Trabattoni (Palermo). Pridobljeni: Maldini (Triestina), Ricagni (Juventus), Schiaffino (pos. Penarol). To-ros II (Fanfulla), Valli (Piom- fcino). Osnovno moštvo: Buffon, Silvestri (Maldini), Zagatti; Bergamaschi (Beraldo), Pedro-ni, Tognon; Frignani (Valli), Schiaffino, Nordahl (Vicariot-to), Liedholm, Ricagni (Soe-rensen). — Trener: Guttman. NAPOLI Odstopljeni: Cassin (Livor- no), Ferraro (Spal), Formen-tin (Novara). Pridobljeni: Bertoni IV (Brescia), Fontanesi III (Avellino), Golin (Cagliari). Masoni (se vrnil iz Novare). Pizzi (Brescia), Posio (Brescia), Tre Re (Roma). Osnovno moštvo: Bugatti; Comaschi (Bertoni), Vinyei; Castelli (Posio), Gramaglia (Tre Re), Granata; Vitali (Go- lin), Ciccarelli, Jeppson, Ama-dei, Pesaola. — Trener; Mon-zeglio. NOVARA Odstopljeni: Della Frera (Si-racusa), Janda. Lena (pos. Alessandrii), Masoni (se vrnil v Napoli). Miglioli (Lanerossi), Passarin (lnter), Savioni (se vrnil v lnter). Pridobljeni: Cocca (Borgose-sia), Ejdefiall (Legnano), For-mentin (Napoli). Pend.bene (Palermo). Osnovno moštvo: Corghi (Pendibene); Pombia, De o-gni; Feccia, Molina, Baira, Marzani, Formentin, Renica, Mandich (Empoli), Mannucci (Juventus). Odone (pos. Tre-viso), Pin (Sanremese), Visin-tin (pos. Lecceju), Voglino (Sanremese). Pridobljeni: Cecconi (Verona), Farina (pos. Treviso), Ga-riboldi (Verona). Giarrizzo (os. Palermo), Magnani (Ce-sena), Montalti (Cesena), Set-tembrini (se vrnil iz Padove), R. Venturi (Roma), Toncelli (Genoa). Osnovno moštvo: Uboldi; Do-nati, Gariboldi; Frasi, R. Venturi, Settembrini; Hoefling, Santos, Giarrizzo, Cecconi (Da-nova), Toncelli. Rossetto. ROMA (Catania), Parodi (Modena), Sabbatella (Triestina). Pridobljeni: Arrigoni (Pia- cenza), Barbieri (Castelfran-co), Bernasconi (Atalanta), Ca-ceffo (Bolzano), Chiappin (Modena), Farina (Torino), Zaro (Essen). Osnovno moštvo: Pin; Farina, Podesta; Mari (Agostinel-ii), Bernasconi (Mialich), Chiappin; Conti (Arrigoni), Zaro, Testa (Uzzecchini), Tor-tul, Baldini. — Trener: Taba-nelli. SPAL Odstopljeni: Bernardin (In-ter), Bizzai (Prato), Bulent (prost). Camilloni (pos. Fan-fulli), Cardinali (pos. Sieni), Castoldi (Brescia), DellTnno-, centi (Udinese), Ekner (prost), Trener: j Sega (Verona), Stefanini (Verona), Zamperlini (Verona). Pridobljeni: Bernard (Em- Odstopljeni: Azimonti (Udi- poli), Broccini (lnter), Fermi nese), Bettini (Udinese), Bro-nee (Juventus), Grosso (Torino), Pedrazzoli (Torino), Pe-rissinotto (Udinese), Tre Re (Naoli), R. Venturi (Pro Pa-tria). Pridobljeni: Beltrandi (Udinese), Bertuccelli (Juventus), Boscolo (Torino), Cavazzuti (Palermo), Giuliano (Torino), Losi (Cremonese), Nyers (In-ter), Renosto, Sandri (Udinese), Stucchi (Udinese). Tessari (Torino). Osnovno moštvo: Moro; Ber-tuccelli (Stucchi); Cardarelli (Eliani); Bortoletto, Giuliano, Venturi A. (Celio); Ghiggia, Pandolfini, Galli, Cavazzuti (Beltrandi), Nyers (Boscolo). — Trener: Carver. SAMPDOR1A Odstopljeni: Ballico (Paler- (Cremonese), Ferraro (Napoli), Genovesio (Torino), Marin (pos. Milan), Mion (Treviso), Morin (lnter), Persico (Sambe-nedettese), Povia (Magenta) Pugliese (Fanfulla), Russi (Fanfulla). Osnovno moštvo: Bertocchi; Lucchi, Pugliese; Morin, Ferraro (Mion), Russi; Olivieri (Fermi). Broccini, Genovesio, Marin, Bernard. — Trener: Piagini. TORINO Odstopljeni: Biagioli (se vrnil v Fiorentino), Bacchetti (prost), Boscolo (Roma), Farina (Sampdoria), Genovesio (Spal), Giuliano (Roma), Mar-cora (Bari), Nay (Triestina), Soldan (Triestina), Tagnin (Monza) (se vrnil iz Monze), Grosso (Roma), Lovati (pos. Lazio), Nardi (Empoli), Novelli (Fio-rentina), Pedrazzoli (Roma), Vizia (Casale). Osnovno moštvo: Lovati (Brotto); Molino (Grava), Cu-scela (Nardi); Bearzot (Rim-baldo), Grosso, Moltrasio; An-toniotti, Novelli (Sentimenti III), Bacci, Buthz, Bertoloni. — Trener: Frossi. TRIESTINA Odstopljeni: Maldini (Mi- lan), Pellegrini (Arstaranto), Soerensen E. (prost), Travagi-ni (Udinese). Pridobljeni: Jensen (Dani- tnarca), Nay (Torino), Sabbatella (Sampdoria), Soldan (To rino), Toso (Udinese). Osnovno moštvo: Nucian (Soldan); Belloni, Valenti (Toso); Giannini, Nay, Gan-zer; Lucentini, Curti, Jensen (Secchi), Dorigo, Sabbatella. — Trener: Feruglio. UDINESE Odstopljeni: Beltrandi (Roma), Invernizzi (se vrnil v In-ter), Mozzambani (Venezia). Orzan (Fiorentina), Puccioni (se vrnil v lnter), Sandri (Roma), Stucchi (Roma), Toso (Triestina), Tubaro (Bologna), Virgili (Fiorentina). Pridobljeni: Azimonti (Ro- ma), Bettini (Roma), DelTIn-nocenti (Spal), Geatti (Treviso), La Forgia (pos. Bologna), Morelli (pos. Legnano), Peris-sinotto (Roma), Selmonsson (Svezia), Travagini (Triestina). Osnovno moštvo: Romano (Geatti); Azimonti, DellTnno-centi (Zorzi); Menegotti, Travagini (Morelli), Magli (Sni-dero); Perissinotto, Szoke, Bet- _________________ Pridobljeni: Bacci (Fioren mo), Fommei (Atalanta), Re-|tina), Bearzot (Catania), Brot- tini, Selmonsson, Castaldo (La petto (Messina), K. A. Hansen | to (Excelsior Venezia), Grava | Forgia). — Trener: Bigogno. Letošnja letina ne kaže preveč dobro; temu je bilo krivo slabo vreme. Zato so domačini, ki se v veliki večini preživljajo s poljedelstvom, zelo zaskrbljeni. Ugotavljajo namreč, da so dohodki za razne kmetijske pridelke vedno manjši (posebno pri zelenjavi je to občutiti) medtem ko se davki višajo; prav tako je padla tudi cena živine, čeprav je seno zelo drago. Tudi cene gnojil so še vedno zelo visoke in skoraj nedostopne kmetovalcem. Zadnji teden je bila velika suša in je nedeljski dež le omogočil sajenje zimske zelenjave, ki jo Rupenci pridelujejo v precejšnji meri, vendar ni velikega upanja za dobro rast, če bo mraz prehitro nastopil, kakor kaže te dni vreme. Grozdje slabše vrste bo obrodilo še dokaj dobro, slabšo pa kaže kvalitetno grozdje, ki ga je predvsem prizadela peronospera. Največ dela na polju je sedaj pri kopanju krompirja; večina ga ima še v zemlji, nekaterim pa ga je plevel popolnoma prerasel in je krompirja zelo malo. Življenje gre po starem tiru, le dela za domače brezposelne je vedno manj; ženske so zaposlene tudi v podgorski predilnici, toda dosti je mladih deklet, ki so brez vsakega poklica. Še slabši pa je položaj delavcev, ki razen skopega zaslužka pri delavskih centrih, ki jih sedaj sploh ni, nimajo stalne niti začasne zaposlitve. Mladina je še vedno najži-vnhnejša, pa vendar manj kot včasih. Ob nedeljah se zbere ra plesišču pri gostilni ob cesti, kjer igra orkester, ki pa prevečkrat pozablja, da igra v veliki večini samo domačemu prebivalstvu iz Rupe, Peči, Krasa in Sovodenj, zatorej bi bilo umestno, da svoje napovedi in zahvale plesalcem izreče tudi v slovenščini. V nedeljo 22. avgusta se pripravlja, jo sovodenjski prosvetarji na izlet k jezeru Cavazzo, povabili so tudi sosede in marsi-kak mladinec iz Rupe se bo pridružil sovodenjski motorizirani koloni, ki bo sledila izletnikom z avtobusom na poti k jezeru Cavazzo. Vsi upajo le na lepo vreme, za drugo bodo že sami poskrbeli. Prvi koraki so se končali s padcem V sredo dopoldne je komaj dveletni Silvan Marušič iz Sovodenj poskušal na domačem dvorišču prve korake v svet; še malo trdne nožiče pa so naletele na kamen in fantek je nesrečno padel ter se precej potolkel po glavi. Vendar so ga po dobrem pregledu v bolnici Sv. Justa obvezali in poslali zopet domov, kjer se bo moral zdraviti najmanj pet dni. NA POSREDOVANJE ZVEZE JULIJSKIH POLJEDELCE]! Obstajajo možnosti državnega prispe# na podiadi obstoječih zakonov za bmilmflg Po zakonu štev. 215 iz leta 1933 bi poljedelci naše pokrajmj prejeli letno za bonifikacijo 50 milijonov lir - V zaanp desetletju je bila za zemljiška dela potrošena milijard0 Izvedelo se je, da je ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo sklenilo izplačati Pokrajinskemu poljedelskemu nadzorništvu za goriško pokrajino 50 milijonov lir na podlagi zakona štev. 215 od leta 1933, ki govori o bonifikaciji, 7 milijonov pet sto prej odpotoval sam v Kanado, šele kasneje bo lahko poklical družino. 3. Potne stroške bo plačal vsak sam. 4. Vsi zainteresirani, bodisi ženska ali moški, morajo biti delavci, tudi težaki, ženske pa predvsem gospodinjske pomoč- tisoč lir pa na podlagi zako-jnice. Delovne pogoje bo zain-na štev. 31 od 1. julija leta teresiranim sporočila kanad- K I W O CORSO. 17.30: «Nedelja preprostih ljudi«, Sofia Loren in Maria Fiore. VERDI. 17.30: «Beli pekel«, S. Granger. VITTORIA. 17: «Vrača se Pancho Villa«, P. Armanda-riz. MODERNO. 16.30: ((Junaška četa«. POLETNI KINO. 21: «Giocon-da», A. Arnova. CENTRALE. Zaprt zaradi popravila. je v (Nadaljevanje s 3. strani) vada, so ves čas kričali: schneller, schneller, ko so nas naganjali iz hiš. Casa so nam dali le, da smo si vzeli najnujnejše. Potem so začeli polivati z bencinom hiše m jih zazgali z metalci plamenov Tako je bila naša vas, razen treh his, šole in cerkve, popolnoma uničena. Imeli so nas internirati, pa so nas potem pustili, ker baje niso imeli na rpzpolago dovolj transportov. Do konca vojne smo se morali potem preživljati kot begunci po raznih bližnjih vaseh*. Takšna je bila usoda Mavhinj, ki so dale osvobo- 1946, s katerim so pričeli pobijati brezposelnost in krepiti kmetijska podjetja. Vest so kmetje, še prav posebno pa na Poljedelskem nadzorništvu sprejeli z zadovoljstvom, kajti z obema zakonoma je naša pokrajina dobila 57.500.000 lir, ki bodo prišle našim ljudem zelo prav, zlasti še če upoštevamo veliko škodo, ki so jo utrpeli po hudi toči, ki je uničila skoraj ves pridelek v okolici Steverjana in Gradiškute. Ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo ni takoj pristalo na izplačilo zgoraj navedene vsote. Premagati je bilo treba precej ovir. in šele potem, ko je odšel predsednik Zveze julijskih poljedelcev Douglas Attems k goriškemu prefektu in izplačilo ponovno zahteval ter dokazal, da so naši ljudje morali vložiti zelo veliko denarja za obnovo svojih kmetijskih poslopij, polj, vinogradov itd., ki so bili uničeni med obema vojnama, je bila zahteva uslišana. Predsednik je prikazal oblastem, da ni mogoče še nadalje zahtevati od poljedelcev, da bi po vsem tem še nadalje vlagali ves svoj razpoložljiv kapital, ko pa je vendar tukaj poseben zakon, ki določa državno pomoč. Najprej so bili po izjavah predsednika zaskrbljeni glede višine državnega prispevka, potem pa so spoznali, -da bi 50 milijonov letno, od katerih bi porabili 20 milijonov za gradnjo in obnovo poljedelskih poslopij, 30 milijonov pa za izboljšanje zemlje, zelo koristilo poljedelstvu, če^ bi bila ta vsota lahko izplačana vsako leto, kot to določa zakon. Ce bi to finančno pomoč izplačali, potem se ne bi samo dvignila količina pridelkov, ampak bi se tudi zboljšale življenjske razmere poljedelcev. Na koncu je v resoluciji, ki jo je predsednik predložil na prefekturi, zahteval, naj Pokrajinsko poljedelsko nad-zorništvo takoj pričenja zbirati prošnje za prispevek, ki ga predvideva zakon štev. 215 od 13. februarja leta 1933, poleg tega pa naj ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo da popolno prednost prošnjam iz goriške pokrajine. Po približnih podatkih so poljedelci naše pokrajine potrošili za zemljiška dela v zadnjem desetletju okoli eno milijardo lir; sedaj pa se govori tudi o možnosti nakazila nadaljnjih 200 milijonov lir iz državne blagajne za dvig kmetijske proizvodnje. Dokler nakazila ne bodo izplačana. toliko časa ne moremo verjeti v resničnost teh vesti, ki so pričele krožiti na Goriškem. Vsekakor pa pripo- ska komisija. 5. Vsak bo moral z dokumenti dokazati svoj poklic in delovne sposobnosti. 6. Komisija bo šele pri pregledu objasnila, katere kategorije delavcev potrebuje. S tem se torej komisija ne obvezuje, da bo sprejela vsakega prijavljenca. Komisija bo zasedala pri pokrajinskem uradu za delo v Vidmu. Delo komisije se bo pričelo 13. septembra in bo trajalo 60 dni. Vsi zainteresirani v goriški pokrajini morajo do 13. septembra predložiti uradu za delo v Gorici vse potrebne dokumente navedene pod točko 5., ker se sicer ne bodo mogli predstaviti kanadski komisiji. Izlel na Kanin Slovensko planinsko dru- štvo v Gorici organizira v tem tednu dvodnevni izlet na Nevejsko sedlo. Odhod z avtobusom izpred kavarne z,a ia uvuun=--~ ej, Bratuž v Gorici v soboto 21. treba prijaviti či»P t. m. točno ob 13. uri. Od Ne- j zainteresirani dobij0 vejskega sedla se gre poljub- | v Ul. Ascoli 1 no na Kanin (2575 m) ali Rabeljskemu jezeru. , Vpisovanje in inforntt \ urarni Darko Šuligoj ^ Carducci do četrtka 1"' V Vožnja za člane 600 z® ne pa 700 lir. Priprave za prosltJJ na Ostrožnem 19- septe®®. it® Udeležba Goričanov n* „ velikem prazniku bo P z lepim izletorn _________. . ..j D’ Priprave za v6'**' 'sept«9' Ostrožno, ki bo 19- . c bra ob deseti brjga4 stanovitve štajerskih J(j. so po vsej Sloveni)1 I večjem razmahu. stojnlC' Celja gradijo dosti .j,| napeljali so vodovod, ,.^1 nove ceste, stare P® Opraviti je treba ve 1 -tit da bo Ostrožno 19- se^e tis** pripravljeno sprejeti } p udeležence velikega s ^ se že sedaj prijavljaj ^(If videvajo, da bo števi ^ žencev veliko večje Okroglici. Tudi na Goriškenj se d' ruui na - -p v pripravljajo. Na Z® Ascoli zbirajo prijaV®u b0 f ba Goričanov na sho e vezana z lepim njeg*'* gledom Celja i-eT okolice. , . ± Za ta dvodnevni izle| V mm na predvaja danes w film: dilni vojni 28 borcev, med __________________ terni 14 padlih, ne da bi še \ ročamo da bi bilo Pokrajinsko posebej omenjali kako je vsa vas kot en mož stala na strani osvobodilnega gibanja, in to ne samo s čustvom, ampak z dejanji. Danes so Mavhinje obnovljene, lepa, snažna vas, ki se njeni prebivalci znova posvečajo vsak svojemu delu, da se prežive. Spomini blede, toda povsem ne morejo izginiti. Težki in slavni dogodki iz dni osvobodilnega boja se od časa do časa obnavljajo, z njimi spomini na petindvajsetletno krvavo dobo fašizma, katere, kot pravijo, m mogoče pozabiti. Sovraštvo m stud. ki ju občutijo, če te spregovoriš to ime, najbolj zgovorno pričata, kaj vse jim je ta prizadel. Naši ljudje, kot je videti, ne bi mogli prenesti nobenega nasilja več. In zgodovinski zločin bi bil. ko bi to znova kdo poskušal. Tega naj bi se zavedli vsi, ki so ta čas po vojni znova začeli kovati podobne naklepe. Cas bi že bil, da se ljudstva na tem ozemlju pomirijo, zakaj gorja, krvi in pepela je bilo vse preveč. d. f. poljedelsko nadzorništvo odnosno tisti, kateremu bo poverjeno razdeljevanje denarja za poljedelce, ki jih je 23. junija toča tako prizadela, pri razdeljevanju popolnoma pravični in da bodo pri tem delili kmetovalcem po potrebi, ne pa morda po kakšnem drugem merilu, ki je pri nas prepogosto v rabi. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, Rabatta 18 - tel. 21-24. Ul. Delavce za Kanado iščejo Pokrajinski urad za delo v Gorici obvešča, da sprejema prošnje delavcev, ki bi želeli v letu 1955 emigrirati v Kanado. Pogoji za emigracijo so sledeči: 1. Izselijo se lahko neporočeni delavci in delavke izpod 35 let, poročeni pa izpod 40 let. Kanadska komisija, ki bo pregledala prosilce, bo najprej upoštevala samce, potem šele poročene z majhno družino (družina z več kot tremi otroki ne pride v poštev). 2. Družinski poglavar bo naj- 1 La Clmit[ Prodala ur in pribora fl® -gf" lrst - Ul. Battistl, 14 - l0’’ ZASTOPSTVO OR: «Longer» «Aure°>" «Moeris» «Lnnco» «Lemania> «Kalos» ^ -----------------K,r.Nlsl AV KENKU - UKEDNISTVO: ULICA MONTECCHJ » to Ul. oad - Telefon Številka S3-8U8 Ul Pojim Odgovorni uiedn.K a IAN1HL.Av n fkaNCISKA it. ZO — Telefonska Številka 37-338 — OGLASI: od 8. do U JO In od 15 • 18 - Teb predal 5V4 — UPRAVA. .širini I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 9° 'ir — ž.a FLRJ za vsak min Širine 1 ou a P-I.CO MI Tet 33-82 - Rokopis, - n-vr*,* Ji Sestavljena u najboljšega materi Izdelana po najnovejših tehniških Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za 5 let iem °r8 Zahtevajte jo pri $vo| všečno ' NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3ZOO Ur. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod -0, 1,1 ,'i Poitnt tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega liska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Č>rt- |; jfi y nlje, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel. J1-9J8 (ek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega HsKa