/
—
»J
t1 a ca
Ji—
„§tajerc"   izhaja vsaki petek, datiran z dnevom
naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-gtro-Ogrsko: za celo leto 3 krone, za pol in četrt lela rozmcrno; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost post-nine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne številke se prodajajo po
6 vin. Uredništvo   in   uprav-nistvo se   nahajata   t Ptuju,  gledališko   poslopje Štev. 3.
Natisov 15*000«
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški   zaključek je
vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za »/« strani K 16, za "/, strani K 8, za »/m strani K i, za Vsa strani K 2, za >/„ strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena   primerno   zniža.
Ste?. 3.
V Ptuju v nedeljo dne 20. januarja 1907.
VIII. letnik.
Razširjajte ..Štajerca'-! Nabirajte nove naročnike! Zahtevajte ..Štajerca" po gostilnah, ka-^  varnah in brivnicah   Delajte neumorno za edino glasilo naprednih kmetov, obrtnikov in delavcev!
t
Organizacija!
Posameznik   je   kakor  kapljica   v   morjn,
>rašsk v jutranjem vetrn   — ničesar ne doseže,
ličjaar ne opravi,   zatiranju   in   izkoriščanju je
izročen . . .    Žito je umevno, da se združujejo
vsi stanovi v svrho gospodarskega in političnega
dela,   da   se   trudi   vsak   stan z  vsemi močmi,
pridobiti čimveč vpliva na kovačnico,   v   kateri
te kujejo zakoni.   Velekapitalisti so zdrnženi v
nogočnih kartelih in kadar se  jim   zljub',   zvi-
|š*jo c->us petroleja,   sladkorja,   cene   vseh   živ-
jeuskili potrebščin.    Uradniki  se združujejo in
Šele  v  Bad njem  času so dosegli   izdatpo   izbolj-
f :■■]• »vjjega  položaja. Dilavci imajo svoje mo-
očne   strokovn«    organizacije,   s   katerimi   se
spešno borijo proti izsesalcu kapitalizmu. Celo
nhovni   ne   zaostajajo in 8 svojim združenjem
odo   dosegli   zboljšanje   plač   za   10 milijonev
ron . . .    Pojem    in    beseda    .združevanje",
organizacija0     hiti   liki   električni   iskrici   od
rzhoda do zahoda, od severa  do juga . . .   Tn
tdor  ne   razume   časa,   ta   ne   doseže   nikdar
■voj   cilj;   kdor   ne   raznme časa,   ta nmre na
poti in temu ne more nikdo pomagati!   Zato
e   pač    skrajni    čas,    da  se   oživi-
DO  tudi   mi   naprednjaki   in    prič-
Eemo    izzidavati   našo   že   početo rganizacijo!
ne bi
IZ-[08
JjU
j©
BZ-
in
68
Strah.
Francosko opisal Guy de Maupassant. (Nadaljevanje in konec.) .,Pripetilo se mi je lansko leto v nekem gozdu se-jrerno-zahodne Francoske.   Ta dan je poslala noč dve uri reje, kakor prejSne dni; tako temno je bilo nebo.
Neki kmet me je vodil po ozki poti med temnimi bnrekami, v katerih je divjal zbesneli vihar. Semtertja em videl skozi vršičke, kako se zbirajo oblaki in kako otem zopet odhite, kakor da bi videli nekaj groznega. Ipelovano se je pripognil celi gozd pred novim napadom iharja z bolestnim krikom na eno stran; postalo mi je arzlo vkljub težki moji obleki in hitri hoji.
Imeli bi večerjati in prenočiti pri nekemu borStnarju, katerega domovje ni bilo več daleč. PriSel sem v ta kraj na lov.
Moj voditelj je pogledal semterja navzgor in zaSepetal: Babo vreme. Potem mi je pripovedoval o ljudeh, pri aterih sva nameravala prenočiti. Oče družine je bil Btrelil pred dvema letoma nekega divjega lovca in je stal od tega časa otožen, kakor da ne bi mogel pozabiti rožni dogodek. Oženjena njegova sinova sta stanovala ri njemu.
Tema je bila neprozorna; nisem spoznal nobenega redmeta pred mano ali okoli mene; vejevje nevidnega revesja je napolnilo temo s bojazljivim Šepetanjem. aposled sem zagledal luč in moj voditelj je potrkal na ari. Rezki krik dveh ženskih glasov je odgovoril. Po-sm je vprašal krčevito stisnjeni moški glas: Kdo je? loj voditelj je povedal svoje ime. Vstopila sva in za-edal sem prizor, katerega nikdar ne pozabim.
Stari mož z belimi lasmi in blaznimi pogledi, nafto puSko v roki, je stal v sredi kuhinje, medtem ko a  8tražila dva krepka,   z  ostrimi  sekirami  oborožena
Fdeniča vrata.    V temnem kotu sobe sla ležali dve ski ra kolenih in stiskali obraze v zid. Povedal  sem  svojo prošnjo;   starček  je naslonil
27. prosinca t. 1. se vrši v Ptuju velepo-membni shod zaupnikov ,C<tajerčeve" napredae stranke. Izdelati hočemo načrt, po katerem naj se dela, bojni organizačni načrt naše stranke. Dre misli nas vodijo: brez sporazumljenja z nemškimi sosed', brez popolnega ponehanja narodnostne gonje ni rešitve; — ali rešitve tudi ni brez najodločnejšega boja proti no<itelju te nesrečne narodne gonje, proti prvaškemu kleri-kalizmu . . . Kdor prizna neomejeno potrebo teh dveh idej, kdor hoče gospodarsko delati na stališča teh dveh idej, kdor je napredojak v pravem zmislu besede, ta stoji v našem taboru.
laielali bodemo torej svoj bojni načrt. Nismo ljudje, ki popišejo „stranko" na papirja in iščejo potem pristašev za to papirnato stranko. Sedem let dela leži za nami in v sedmih let1 h smo si veliko priučili ter izpoznali ljudsko dušo popolnoma. Zbrali smo veliko četo svojih pristašev in zdaj jih hočeoto združiti, da zmagn-jemo indi v hodoce!
Izdelali bodemo svoj bojni načrt! ». idu je poklican sodelovati, — vsakdo ki živi od dela svojih žuljevih rok! In vsakdo bode sodeloval, kajti polovičarjev in slabotnežev ne potrebujemo 1 Temelj naši organizaciji bodejo zaupni možje. Le-ti bodo izvrševali podrobno delo, bodo steber v poslopju napredne stranke.
Dobro vemo in pričakujemo, da bodo skočili naši nasprotniki po koncu, kakor da bi jih pičil gad. Članek za člankom bodo objavljali prvaški listi, pridigo za pridigo bodete čnli, — ali tega se ne bojite! Sedem let boja z naj-gršim in najhujšim sovragom leži za nami in poskusili so nasprotniki že vse, tako da jim ne
svojo puško na steno in je zapovedal, naj se mi napravi sobo.   Ali ženski sta ostali na svojem mestu:  zato je
r.aki-at precej neprijazno dejal: „Ustrelil sem namreč pred
dvema letoma v tej noči nekega človeka. Preteklo leto je prišel in me je hotel vzeti. Današnjo noč ga zopet pričakujem, in" — povedal je to z glasom, ki me je spravil v smeh — „zato smo malo razburjeni."
Pomiril sem moža, kakor mi je bilo to mogoče; na tihem pa sem se veselil, ker sem prišel ravno danes tja, da vidim enkrat tudi babjeverske ljudi. Pripovedoval. sem povesti in posrečilo se mi je tudi, pomiriti vsaj malo navzoče.
Poleg peči je ležal kosmati, skoraj slepi stari pes; bil je pes, kakor so podobni ljudem, ki smo jih enkrat poznali: spal je in tiščal nos med noge.
Zunaj pa je divjal še vedno besni vihar okoli male hiSe; skozi malo okence sem videl, kako se je klanjalo grmovje pred viharjem.
Vkljub mojemu prizadevanju sem čutil, kako so se ndali ljudje globoki bojazni. Kadar sem nehal pripovedovati, sem videl, kako so ra zunaj z groznimi kretnjami poslušali. Končno se mi je zdelo preneumno, gledati ta strah in hotel sem poizkati svoje ležišče. Ali starček je skočil nakrat po konci, vzel svojo puško in je krčevito zavpil: ,,To je, tukaj je! flujem ga!" Ženski sla pali v kotu na kolena in skrivali svoj obraz v roke, sinova pa sta prijela za sekiri. Nakrat se zbudi speči pes, dvigne glavo, pogleda s svojimi skoraj ugasnelimi očmi v ogenj in prične liti z onim glasom, ki pretrese najtrdnejšega potovalca po deželi. Vse oči so se obrnile na njega; vstal je, kakor da bi zagledal prikazen, in tulil na nekaj neznanega, nevidnega, brez dvoma groznega. Stari je poslal bled kot smrt in zavpil: ..Culi ga, čuti ga! Bil je poleg, ko sem ga umoril!" In ženski sta pričeli prestrašeno luliti s psom.
Nehote mi je šlo nekaj mrzlega po hrblu. Ta ži-Tal je bila grozna ob tej uri, na tem mestu in sredi teh ljudi.
preostaja ničesar novega . . . Mlada naša organizacija pa bode cvetela, živela in napredovala in uspešno nastopala, — kajti resnea, pravičnost in ljudstvo so na naši strani. Bodočnost pa spada pogumnemu junaka!
Politični pregled.
Državni Zbor. 10. t. m. j; nadaljevala zbornica razpravo o nnmerus clausus in sprejela dotično predlogo v 2. in 3. branju. Potem se je pričel razgovor o nnjnostnem predlogu posl. Gasmaona glede varstva volilne prostosti. Tadi tozadevno poročilo volilnega odseka je bilo predloženo. Zakonski načrt ne zagrozi posebno strogih kazni za prestopke prott volilni prostosti; najhujše je, da se kaznuje te prestopke tudi s tem, da se dotičnikn odvzame za več let volilno pravico. Nujnost Gassmanovega predloga je bila sprejeta. Potem je zahteval posl. Tnhan rešitev preosnove zakona. Posl. Hof-mann pi. Wellenhof pa je zahteval zboljšanje nesnosmh razmer pri z-elostnem izpitu (maturi) na srednjih šolah. — 12. t. m. je nadaljevala zbornica razpravo v varstvu volilne prostosti. Tudi pri nas tako- potrebni „Kancelparsgraf-' je padel v vodo Zbornica se je izjavila za odsekov predlog. Vlada je predložila na tej seji načrt glede spremembe določeb o penzijski preskrbi oficirskih vdov in sirot. Posl. Pacher je predlagal nujno rešitev zakona o nepošteni konkurenci. Posl. Pommer je interpeliral glede ločitve avstro-ogerske banke in uresničenja samostojne avstrijske državne banke.   —    12.   t.   je
Celo uro je tulil pes, brez da bi se premaknil, tulil kot da bi bil obseden od težke more; in strah, grozni strah je naraščal v mojem srcu. Strah — ne vem zakaj, čutil sem le da da je prišel strah.
Bili smo bledi kakor mrliči; stali smo pred nekaj groznemu, srca so nam bila in najmanjši ropot nas je divje prestrašil. In pes je pričel v sobi hoditi, vohal je po stenah in tulil neprenehoma. Žival nas je napravila blazne. Mož, ki me je pripeljal, je skočil nakrat v paroksizmu divje bojazni na žival, odprl vrata, ki so vodila na malo dvorišče in je vrgel žival včn.
Zunaj je molčal pes takoj; mi pa smo ostali v molku, ki je bil Se groznejši. In nakrat smo skočili vsi po konei: zunaj je drsnil nekdo mimo zida proti gozdu, je prišel do vhoda in pošlatal duri počasi; dve minuti, v katerih bi postali skoraj blazni, nismo culi ničesar; potem je prišel neznanec nazaj, drsnil zopet ob zidu in popraskal kakor otrok z nohti na steno; potem se je prikazala nakrat glava pri oknu poleg vrat, bela glava z očmi, ki so žarele kakor oči divje zverine, in iz njegovih ust je prišel glas — nedoločeno mrmljanje, otožni glas.
Grozni pok je zadonel po kuhinji; starček je ustrelil. Hipoma sta skočila sinova k oknu. zabarikadirala okno in vrata in privlekla tja mizo, ter težko kuhinjsko omaro.
In prisežem vam. pri strelu iz puške, katerega nisem pričakoval, sem se tako ustrašil, mojo dušo je oprijel tako močni strah.da sem izgubil zavestinmislil namestu umreti
Culi smo do jutra, nezmožni da bi se gibali ali besedico izpregovoriii. Ko smo zagledali skozi okna dan, odprli smo šele vrata. Pod oknom je ležal stari pes, glavo raztrgano od kroglje. Skopal si je jamo pod ograjo in prišel do okna."
Mož z zagorelimi licami je obmolknil; potem je še omenil: „Ničesar nisem imel bati to noč. Ali preživel bi raje še enkrat vse ure, v katerih sem kljuboval najhujšimi nevarnostmi, kot da bi doživel še enkrat trenutek, v katerem je strel iz puSke razmesaril belo glavo za malim oknom."
_ 2   -
končala razprava o varstvu volilne, prostosti in je bil zakon Bprejet. Vsi predlogi, ki so zahtevali odstranjenje politike od leče, so bili zavrženi. Po kratki razpravi je sprejela zbornica še dve mali postavi glede prodaje državnih posestev. Stavili so se še razni nnjnostni predlogi. — 14. t. Bta bila rešeni v vsej naglici dve mali postavni predlogi, prva glede deželne banke v Bakovini, draga pa glede občinskih posredovalnih uradov. Predložilo se je Se cela vrsta nnj-nostnih predlogov in vprašanj. — 15. t. so hoteli spremeniti zakon o imnniteti poslancev; ali zbornica je oddala zakon zopet odseku. Nadalje se je sprejel havzirski zakon, kakor ga je go-spodska zbornica spremenila. 0 naslednih sejah poročamo prihodnjič. Kakor se vidi, dela zbornica z vsemi kriplji, da bi redila košaro postav, ki jih je predloženih.
Nova vojaška taksa se odmeri po dohodkih. Do 1200 K dohodkov se ne obdači. Potem pa veljajo te-le številke:
Dohodki kron	Voj. taksa kron
1200—1300.....	........ 6
1300—1400.....	........7
1400—1600.....	........9
1600—1800.....	.  .......11
1800—2000.....	
2000—2400 .   .   .   .   .	
2400—2800.....	.........23
2800-3200.....	........29
3200-3600.....	........35
3600-4000 .   :   .  .  .	.......  .43
Na ta način raste vojaška taksa naprej. Omeniti je, da se morajo odslej vsi temu davku podvrženi sami zglasiti, ker se jih drugače težko kaznuje.
Milijone duhovščini! Predno izgine stara, na smrt obsojena državna zbornica za vekomaj, razpravljala bode tudi še o postavnem načrtu glede zvišanja duhovniških plač. Govorilo te je najprve, da bode stalo to zvišanje okroglo 10 miljonev. Gotovega se v tem oziru ne ve ničesar, ali brezdvomno bode stalo to zvišanje duhovniških plač na milijone kron. Mi gotovo nočemo, da bi tolkli naši kaplani nezabeljene žganjce in kisel fižol, čeprav bi jim tudi to ne škodovalo, zlasti tistim ne, ki pojejo vedno, da eo „kmet8ki prijatelji". AH prvič mislimo, da še noben duhoven ni od lakote umrl, ker so postranski dohodki v mnogih slučajih tako veliki, da bi lahko le od njih živeli. Finih smodk, bicikeljnev, zidanega perila pač ne potrebujejo namestniki tistega božanskega trpina, ki ni imel kam glave položiti.. . Drugič pa to-le: Ako ee nižji duhovščini res slabo godi, bi bila sveta dolžnost bogatejših duhovnev, da ji gmotno pomaga, ti tistimi tisočaki, ki bi jih imel ljubljanski škof na davkih plačati, katere mn je pa vlada darovala, bi lahko 10 kaplanov živelo. In s tistimi 800 milijoni, katete poseduje katoliška cerkev v Avstriji, preživelo bi se lahko 10 krat toliko duhovnev, kakor jih imamo! Za neizmerno bogatega papeža bo nabira vsako lete, — naj se nabira enkrat za kaplane! Iz teh vzrokov smo mi naprednjaki proti zvišanju duhovniških plač, proti tej nakani, ki hoče vzeti kmeta in delavcu grižljej krnha, da ga vrže hnjskajoči duhovščini v žrelo... Seveda, sedanja, umirajoča zbornica stoji popolnoma pod vpli-voni duhovščine in zato — bodemo morali plačati!
Kovanje denarja iz nikeljna. Vlada je predložila državni zborn ci zakonski načrt za na-daljno kovanje denarja iz niktljna. Glasom pogodbe z leta 1892 se je imelo kovati v Avstriji in na Ogrskem za 60 milj. kron nikeljnih denarjev po 20 in 10 vin. Ves ta denar pa je zdaj že v prometa in vlada zahteva zdaj dovoljenje, da pusti tega denarja še za 20 milj. kron kovati.
Zvišanje uradniških plač. Vlada je predložila postavni načrt za zvišanje dohodkov državnih uslužbencev. 20 milj. kron zahteva vlada za enkratno podporo 1. 1907. Poleg tega namerava vlada aktivitetno doklado uradnikom zvišati. Tudi se poveča število plačilnih stopinj in se zniža slnžbeno dobo. Isto se zgodi za uslužbence nižjih vrst. Vlada potrebuje v ta namen 15V> milj. kron. Poleg tega zahteva za zvišanje plač drugih državnih uslužbencev še posebej 13 milj. kron.
Proti Ogrski! Poslanec Kemetter je govoril p. k. o našem razmerju z Ogrsko in omenil tudi sledeče važne podatke:  V  letih   1902. do
190G so izvozili Ogri na Avstrijsko skoraj 3011 milj. centov moke v vrednosti čez 800 milj. kron; nadalje 3Vi milj. centov moke za krmo in otrobev v vrednosti čez 41 milj. kron. To pomeni grozovito oškodovanje avstrijske mlinske industrije. Od leta 1882 do 1906 so izvozili Ogri čez 120 miljonov moke v vrednosti 3000 milj. kron na Avstrijsko. To pomeni pri 75% izkoriščanju žitja čez 146 milj. centov žitja. Računa se lahko mlenje za cent po Ž K. Torej ao avstrijski mlinarji tekom 25 let oškodovani od Ogerske za skoraj 300 miljonov kron I! Ako ra'unas delo pri centu z i K, potem so oškodovani avstrijski delavci od Ogrske v tej dobi za 145 milj. kron!! K tpmu pride še izgnba avstrijskih mlinov vsled ogrske konkurence, bi zna&a najmaoje 1 K pri centu. Torej je mlinarstvo v Avstriji oškodovano v 25 letih za 990 milj. kron!!! Zato se je tudi število avstrijskih mlinev za skoraj 3.000 zmanjšalo. Ali celo poljedelstvo v Avstriji trpi ednako pod ogersko konkurenco. Velikanski uvoz ogerske moke je znižal v Avstriji ceno pšenice najmanje za 1 K pri centu. K temu pride še vpljiv ogrske tarife (najmanje 1"50 K), tako da znaša škoda pri oeDtu K 2-50. Ker proda Avstrija okroglo 22% milj. centov žitja, so avstrijski kmetje vsled ogrske konkurence letno za 56 milj. in 250.000 K oškodovani ter opeharjeni!!! In za vse to dobijo Avstrijanci od svojih madžarskih sosedov — brce ob vsaki priliki. Zato proč od Ogrske!
Plačajte! S 16. t. m. se zviša zopet cena poštnine i. b. tako-le: Loko-pisma do 20 gramov (doslej 6 vin) slanejo 10 vin; čez 20 g (doslej 12 vin) pa 20 vin; nadalje pristojbine za pismonoše na deželi' za rekomandirana pisma po 6 vin., za pisma z vrednostjo 10 vin., za nakaznice z denarjem 6 vin., za pakete do 5 kil 10 vin., čez 5 kil.pa 20 vin. Za aviziranje pisem z vrednostjo in paketev 4 vin., za poštne nakaznice 3 vin. (doslej 2), zalepke (Karten-briefe) doslej 10 vin., naprej pa 11 vin. Blan-kete za brzojave (doslej zastonj) stanejo po 2 vin,, lokalnih brzojavev ni več, vsled tega stane »saka beseda 6,vin. Stare nakaznice, zalepke itd. se morajo zamenjati do 16. t. m.
Proti zlorabi prižnice. Krajni šolski svet v Moravski Badjevici (Mahrisch Budweis) je izdal sledečo odredbo: „Krajni šolski svet obsoja najostreje, da se spodgrebi raz prižnice oblast šole in učiteljstva, ker trpi v teh razmerah spoštovanje za šolo. Ako bi se še kaj sličnega pripetilo, prepovedal bi krajni šolski svet šolski deci obisk pridig, ker je otroška vzgoja vsled te politike na leči v nevarnosti" — To so možate besede. Ali kaj bi rekel dotični šolski svet, ko bi culo nezmernem hujskanju raz štajerako-ko-roških prižnic?!
Nadvojvoda Rainer, stric avstrijskega cesarja, je praznoval te dnij svojo osemdesetletnico. Nadvojvoda Rainer je med ljudstvom splošno priljubljen, med vojaškimi dojtojanstve-niki pa velja kot izvrsten strokovnjak.
Krvava Rusija. Politični umori se zopet množijo. Za mestn. glavarjem v Petersbargu pl. Launitzem je padel vojaški nadprokuiator Pavlov in za njim zopet orožniški šef v Lodzu oberst Schadsko; vsi ti trije so bili krvniki carjevi in zadela jih je le maščevalna pravica. Morilci teh krvnikov so bili na smrt obsojeni in tudi obešeni. Od 24. dec. do 4. t. je bilo 134 ustašev na smrt obsojenih. V prisilno delo za vse življenje je bilo obsojenih 48, za več let 137 oseb. Za vse življenje v Sibirijo je bilo odgnanih 44 oseb. — 11. t. je bilo v Varšavi 7 oseb na smrt obsojenih. —
Lakota na Kitajskem. Odbor proti razširjenju lakote razglaša, da je zapustilo nad 450 000 oseb svoje domovje. Povsod je polno žensk in otrok, ki si kopljejo korenine za hrano ali se žive od trave. Beda je velikanska.
Cenjenim naročnikom naznanimo, da se pošlje list aa zahtevo vsakemu na ogled. Ali redno dostavljati se prične list šele po sprejemu naročnine. Kakor pri vseh listih se tndi pri nas naročnino naprej plača!
Dopisi.
Sv. Janž na Dravskem Polju. Dragi „sta-jerc", naš župnik nam je priskrbel sv. misijon,
da bi slišali lepe nauke in opravili spoved. Pri dige so bile lepe, ali eden izmed misidnarjei te je hotel; ljubi „Štajerc", kar na žlici vodi požreti; pri vsaki pridigi te je napadal. Nek pošteni kmet je šel k spovedi. Povedal je svoj« grehe in prosil za dolgo spoved. Misionar gaj« vprašal nekaj malega, potem pa takoj, je-li bere časnike. Kmet je odkrito povedal, da čiu .Štajerca". 0 saprabolt, zdaj pa mlečna župj že kipi! Misionar je pričel nagovarjati kmetij naj opusti ta, list, Češ da Blabo govori čez do-hovne. Kmet pa se odrež: Ni res, poštene duhovue „Štajerc" še hvali! Ali kjer je hiša umetna, jo mora pomesti!., . M-sionar ni hotel dati odveze, kmet pa ni hotel dati obljube, di ne bode več ..Štajerca" čital. Tako sta se ločila V cerkev je šel kmet a pobožnim srcem, dorai je pa preklinjal. Kdo je kriv temn? Dobro, di so bili vai drugi misionarji pametni. Drag „Štajerc", jaz ne najdem v tvojih vrstah niče sar slabega in sem prepričan, da sem veliki boljši kmet, odkar te berem. Zato le naprej!
Pošteni furman
Doberna (Neuhaus). V 1. štev. „FihPo8a' se je neki razburjeni doberniški klerikal« močno zagnal v g. Črepa. Zakaj ? Jeza ga kolje da bi mu kmalu trebuh počil, ker Crep ni trobi v njegov rog ob času volitev (Prav si m redil, vrli Crep, saj si naprednjaki). Zdaj pi vprašamo dopisnim BFhposa", zakaj meče blat« po drugih, svoje suknje pa ne očisti? Ali kaj veš, kaj se je goddo v Zavrhu z Rihterjevin fantom, g. nadučiteljem in Petrom na korui Zakaj o tem molčiš? Dopisan „Fihposov", znai si nam in ako ne skriješ jezik, ti stopimo od ločneje na prsta. Fej!                  Naprednjaki.
Iz Žalca. Ljubi „Štajerc", prosim male prostora, da popišem shod slov. kat. društva, ki se je vršil pri g. Hodniku v Žalcu. Udele žil sem se shoda, ker bi se imelo govoriti i hmeljarstvu. Govor dr. Korošca je bil tak, kakor da bi ta kaplan s prekljo zvezde z nebi otepaval. Ljudje so mu vse zanikali. Končne je govoril tudi, kako drago je meso na Dunaju, kar nas pa res malo briga. Raz videli smo iz vsega kvantahja tega poslanca, da Be mož" It delavno ljudstvo toliko 'briga kakor voznik z* blato, ki pade od koles. Spominjamo se, kako je župnik agitiral za tega Korošca, zdaj pi vemo, kaj imamo! Ša. trobentar iz Žalca pov« iz glave boljše besede kakor jih čita ta dohtai iz papirja. 0 župnik Kunej, kako si agitiral z% Korošca in psoval kmete iz prižnice, da so junci in teleti in da jih imaš na furzeljnu privezane! Ali enkrat se že ta farški fazelj pretrga. Potem si izvolimo za poslanca moža ii svoje srede. Učili pa nas ne bodo taki gospo-delci, ki niti ne vejo; kaj je motika ali bmeljei sok. Mi nočemo takih poslancev, ki le štibn povišajo, da se mastijo debeli fajmoštri. Tolike *a(". za danes!                                                Popotnik. «* J
*                                       celo
krat
Sv. Peter pri VelikovCU. Pred kratkem smo Be P imeli    volitev.   Zmagala    je    zopet   slovenski Prev klerikalaa    stranka,    kakor   je    bilo   pričakc- Pron vati. Ker  „Mcr"   povzdiguje „vzorno gospodar- P°vl stvo" župana, hočemo tudi mi to nekoliko raz- °    .6 jasniti. „Vzorno" je  gospodaril naš obč. odbor Je"" ker občinski ubogi so se   morali  celo   pritože- VB8C vati pri c. kr. glavarstvo, da so dobili, kar jin 'J00 je občina po postavi dolžna.   „Vzomo"  je  go oa'° spodaril naš občin,   odbor,  ker  je   2   občinsk stev siroti oddal človeku v skrb,   kateri dobiva pl* vim' čilo od njih, pa jih izrablja le v  svoj  dobiček v a' sicer jim pa ne kupi niti obleke.  Ko   sta  uči  BtoI telj in župnik videla, da  prideta  otroka polni  m e mrčesov v šolo, sta zahtevala  od  župnika  na Tir' se otroka odda drugam, kar bi se lahko zgodilo *erc ker bo ljudje zanje prosili.   Toda  občinski od "-erI bor je poklical dotičnega človeka in se zadovoli r>la z obljubo, da hoče za   sirote  bolj   skrbeti.   Pi *eD^ ostalo je vse   pri  starem   in otroka, ki bi pr  Der' dobrih   ljudeh   postala   pridna   delavca,   bosti ozlr morda enkrat v nadlogo občini. „Vzorno" je go  ne spodaril naš obč. zastop, ker divji zakoni bo bi 'e> _ v občini tako namnožili, da ni skoro vasi brej 2eh njih. Zadnji pastirski list avBtr. škofov od ra» edit poroke ni nikjer tako na mestu kakor pri nas Ko ker pri nas razporoke ni potreba šele vpeljati se ' ker že obstoji po nemarnosti naših odbornikoi m ' v tej zadevi. Sicer je pa  sprevidel  nas župan.
da me gospo< glas« krajni »trai klerik ker s« posti!
štev
mih".
sal ve
gosp.
bode
tako
dobijc
bi se
so pr
plačil
pošto
ne pc
te „i
rodni
so d;
leto
narot
Ako
30.<X
kršča
ki da
„Štaj
le pr
gimi
meto
radi,
sem
,ferd
dame
ljen.
bran
Misli
le pi
smoč
Bvoje
je le
ogle«
lepa
„Sta
opra
rica,
tam
o te
'ri
ier .de jk oje je
it* pa ta,
lu-
ll. a" ec je, ne si-pa to aj m i? in d-
da ma z dosedanjimi možmi v občini ni mogoče gospodariti, zato sta bila s slovenskimi glasovi v občinski odbor izvoljena dva, v krajni šolski svet pa trije možje naše stranke. Kako modri možje sede v slovensko klerikalnem obČ. odbora spoznamo tudi iz tega, ker ra jih sramnje sam žnpnik, kateri se ni postil voliti v občinski odbor. Napredajaki. Sinčavas na Koroškem. Prebral sem 1. štev in našel tndi nekaj o prvaških „konzu-mih". Premalo je prostora, da bi človek popisal vse „dobrote" takih drnštev. Ko se je naša gosp. zadruga ustanovljala, pravilo se je, da bode obenem „konznm" za železničarje, ker je tako blizo postaje. Zato še zdaj vsi delavci ne dobijo „Freiscbeinov" za vožnjo v Maribor, da bi se mogli ceneje živeža nakupiti. Zatorej pa so prisiljeni, da kupujejo slabo blago za drago plačilo v naši ,.gosp. zadrugi". Z ljudmi pa se postopa tako, da se jim niti V« litra petroleja ne posodi. Ali več nas je takih, ko se bodemo te „zadruge'- raje omikali; naj kupujejo le narodni ndje' in potem bodo že zavozili, kakor so drogi zavozili.
Iz Gutštajna na Koroškem. Prišlo je novo
leto in „štsjerc" je začel tedensko izhajati. Vsi naročniki se tega vesele. Razširjajte ta list! Ako vsak naročnik še enega pridobi, jih bode 30000 „Stajerc" ne bi smel manjkati v nobeni krščanski hiši, ker je to lep in velik časopis, ki daje ljudem lepe izglede in ki govori resnico. „Štajerc" ni proti veri ali proti cerkvi temveč le proti slabim duhovnikom. Kakor med drugimi slojemi se dobi tudi med duhovniki posameznike, ki so slabe pameti, ki imajo ženske radi, ki si posvetnega blaga želijo itd. Slišal sem nekoč govoriti: kdor „Štajerca" bere, bode ,ferdaman". Povem pa: preje bode tisti ,.fer-daman", ki je v slabe duhovne preveč zaljubljen. Pri nas so tudi žene tako neumne da branijo „Štajerca" brati, češ da bode pogubljen. Mislim pa, da bodo tiste ženske pogubljene, ki le pred ogledalom stojijo in se lase frfe ter smode. Poznam neko Katro, ki je prepovedala svojemu moža ,,Štajerca'1; ali moder mož si ga je le naročil; žena pa stoji zutraj pred dvema ogledaloma in se frfi in smodi lase, češ, tako lepa postane, da bode mož le njo gledal in „Stajerca" pustil. Take ženske potem najbolje opravljajo ia priimke dajejo, kakor neka čevlja-rica, od katere dobi vsakdo priimek, kdor vzame tam hrano. Ali še več gnjilega je v naši fari; o tem prihodnjič kaj več.             Star naročnik.
Novice.
Za celo življenje!
Predpust je tu s svojim veseljem. Ali prišli so tudi dnevi, v katerih poda mladenič mladenki roko, da ju veže duhoven za celo življenje. Da, za celo življenje velja ta zveza. Ia vendar odhiti kratka besedica ,.ja" tako hitro iz ust, vendar se poročenca komaj poznata... Preveč, veliko preveč lahkomiselnosti vlada v tej zadevi! Kdo premisli, da velja zveza za celo Življenje? Kdo povpraša, je-li bode tudi srečen in zadovoljen ob strani svoje izvoljenke ? Katera se pač briga, je-li bode mogla svoje otroke ob strani moža vzgojevati ?... Velikokrat odločuje le hipna zaljubljenost, ki pa ni stalna ljubezen. Velikokrat odločujejo edino orali očetovega zemljišča in število kravic v očetovem hleva... Mi pa pravimo : S t a r i š i, ne knpčujte s srečo vaših otrok! Bodi vsakdo prevideu, predao stopi pred oltar in odločuje naj le in edino medsebojna ljubezen, kajti ljubezen je vir vse sreče... Ženin, pomisli dobro, da ne vzameš tercijalko ali hinavko, ki ti bode zagrenila sleherno urico tvojega življenja in ti bode pokvarila tTOJo deco, predno da zraste, in bode gnala tebe s hinavščino v pijančevanje in zločin! Izberi si le dekleta, ki misli in čuti kakor ti, ne oziraj se na gladki obrazek, marveč le na srce, ne vprašaj, koliko kravic ima nevesta temveč le, ali bode tvoje otroke vzgojila, kakor ti to želiš... In ti nevesta se čuvaj slabih nasvetov, edino tvoje srce in tvoj razum naj odločujeta! Ko bi vsakdo vpošteval te nauke, preprečilo bi se marsikatero nesrečo! To smo hoteli povedati in upama, da se nas je razumelo!
Zaupni   8hod   napredne   „Š t a j e r č e-
— 3 —
ve" stranke za Štajersko in Koroško se vrši 27. t. m. p opoldne v Ptuju. Isti dan ob 8. nrizvečer se vrši ustanovni shod našega tiskovnega druStva. Pristop imajo edino po sklicateljih povabljeni zanpniki. Ker je pa mogoče da kogaprezremo, naj nam našidobri pristaši, ki se hočejo udeležiti, to tudi pravočasno naznanijo.
Zgodovina ,.Štajerca" in njegove Btranke, ki smo jo objavili v prvih dveh številkah tega leta, napravila je res velikanski vtis. Prijatelji so nam čestitali in tudi nemško časopiejs se je oziralo na te naše zapiske. Nasprotniki pa so zakričali kot da bi zbesneli, ali pa so — molčali. Tisti, ki so si izvolili molk za odgovor, so na vsak način poštenejši. S svojim molkom namreč tiho priznajo, daje zgodba napredne misli na Slovenskem obenem zgodba sramote prvaškega klerikalizma Kje na celem svetu dobiš tudi stranko, ki bi se borila s tako nizkimi, ničvrednimi sredstvi kakor prvaki na Slovenskem? In zato, ker smo pribiti to ničvredno delovanje teh oseb in teh osebic, ki držijo krmilo politike med Slovenci v svoji roki, katerim ni sveta cerkev, ne oltar, ne prižnica, temveč le lastna malha, — zato molčijo o naših zapiskih, zato se ne upajo zanikati, kar se ne da več utajiti. Poštenejše je to ravnanje vsekakor kakor lajanje .Gospodarjevo", ki hoče s svojo itak znano „nobleso" .osmešiti" našo zgodovino. Seveda, ko bi pisal .Gospodar" svojo zgodovino, povedati bi moral, da se je hotel njegov urednik na-prednjakom za 120 goldinarjev prodati, da so sedeli vsi njegovi dosedanji uredniki tedne in mesece v zaporu, ker so kradli tujo čast, da je torej ,Gospodar" na istem stališču kakor opetovano označen hudodelec. To bi bila seveda drugačna .zgodovina" in pač ne vemo, je-li bi se jo veselili pobožni čitatelji te mariborske, od Nemcev in Slovencev zaničevane cunje . . . Zdelo se nam je potreboo, powdati te besede, ne da bi se jezili čez časnikarske hlapce „moža — besede" Korošca, temveč samo zato, da ne bodo ti lažniki mislili, da smo že ves smodnik izstreljali . . .
čigave 80 Šole? Treba je povedati par resnih besed o tej zadevi. Prvaški politiki, katerim ni ničesar sveto, se pričenjajo namreč tudi zaletavati v šolo in jo hočejo izrabljati v svoje namene. Povsod poizkušajo, izrabiti šolska poslopja za svoje shode in ,,teatre'', Mariborski prvaki trdijo, da ima vsak kaplan pravico, uganjati svoje burke v šoli. Dobro; potemtakem naj se odprejo šolska vrata vsakemu „švarc-kinstlerju"; potemtakem naj se spodi učitelje iz šol in naj se j<h nadomesti z ,.damami" predmestnih cirkuzev. Kajti glede vzgoje in izobrazbe imajo prvasko-klerikalne .,komedije" isti pomen kakor igralec cirkuza, ki je ogenj in govori s trebuhom... Ni ree, da stoje zato šole ; ni res, da so si kmetje sezidali lepa poslopja samo zato, da se zabavajo prvaški kaplani z „Marijinami" devicami! Take burke uganjajte v krčmi, šola pa je sveta stvar!
Preveč resnice! Ljubljanski škof dr. Jeglič bo pritožuje v svojem uradnem spisu o pastoralnih konferencah 1. 1906 čez — duhovne. Povprašal je namreč kranjske duhovne, kaj mislijo o klerikalnih društvih po deželi. Ker so kranjski dnhovni večinoma prvaškega mišljenja, bo mu pisali, da so ta klerikalna društva več kot potrebna. Ali med ovcami se je našel kozliček, ki ni tega mnenja. Pošten duhoven je pisal svojemu škofu: .Tako drnštvb na kmetih nima nitisledu one veljave, katero se mu p r i p i -. saje od preširne ljubljanske gospode, ki je kruha pijana"... Res, ta duhoven se ne boji zasledovanja in je zadel pravo pesen! Vso klerikalno ,,organizacijo", vsa prvaftka društva po Kranjskem, Koroškem in Štajerskem vodi prevzetna duhovniška gospoda, ki je kruha pijana. Ko bi ne bili ti ljudje pijani od dobrega življenja, cd preobilpga krnha, ne mašili bi gladna usta naroda s — kamenji svojih društev in govorov ...
Glej, glej! Kaj pa to pomeni? Družba sv. Cirila in   Metoda ni   položila   od   oktobra,  no-
vembra in decembra 1906 računov. To poročajo prvaški listi. Glej, slej, — kje pa je vzrok? Ali ni bilo „časa"? Hm, hm . . .
Iz Spodnje-Štajerskega.
Medvedovo kožo prodajajo baje že prvaki. To so možakarji! Za volilni okraj L'pnico-Ptuj se poteguje neki Hickl iz Danaja. Kdo je ta neznana velikost? Drozega ne vemo od njega, kakor da ima hčerko hofrata Ploja za ženo. O ti neverjetna prvaška predrznost! Ta Hickl je pisal županu Ormga pismo, v katerem trdi, da je on ,.edini primerni" kandidat za ta volilni okraj. Baje hoče napraviti „sporazamljeuje" med Nemci in Slovenci, — hudirja, to je nekaj! On, ki je s Plojem v zvezi in sorodstvu, on bode ,,sporazumil" Nemce in Slovence. Ta je pa dobra! Neki koroški list piše prav pametno o temu Hicklnu: „No. ima res tako lepe namene, da sporazumi Nemce in Slovence, potem stori to tudi lahko, brez da bi bil poslanec; prigovarja naj očetu svoje ženke Ploja. To bi bilo pridno. Tam, kjer niso nahujskani od farjev in „kšeft" - agitatorjev, tam so slov. kmetje pridni, miroljubni sosedi,, ki se razumejo izvrstno z Nemci . . ."
Nadučitelj Kaukler in „osli". Piše se nam: Nadučitelj Koukler ali Gaukler (ne vemo, katero ime je pravo in mu bolj pristoja) se silno jezi, da mu je „Stajerc;i resnico v obraz povedal. Možakar sumniči kmete iz ptujske okolice, da so napisali dotične vrstice v našem listu. Vsled tega je dejal, da so ti kmetje sami „oaIi"... Radovedni smo, ali se bode „Nar list" tudi za tega „vrlega učitelja" potegnil?! Kmetje pa se zahvaljujemo za „osle"! Videti hočemo le, ali bodo Gauklerji ali „osli" dalje časa v ptujski okolici ostali. Na vsak način pa pričakujemo, da ta možakar vendar ne bode hotel deco teh .,oslov" podučevati in da jo odkuri proč! Šolsko oblast opozarjamo odločno na tega prevzetnega moža, katerega se mora odstraniti! V našo šolo pa zahtevamo človeka, ki bode deco pametno podučeval, pod katerim se ne bode spalo in klobase jedlo v šoli in ki nam daje tudi nemškega poduka.   Ti Gaukler   pa,   adijo!
Za špeharje. Opozarjamo interesente da se vrši špehovi trg (Speckmarkt) v Ptuju vssk petek in v Mariboru vsako soboto. Opozarjamo nadalje, da sme prodati svoje blago vsakdo, čeprav ni špehar in čeprav stanuje v drugem okraju. Kupci naj porabijo to izvrstno priložnost; na tem sejmu dobe špeh in vsakovrstno meso. Udeležujte se živahneje tega trga.
Iz Središča. V tej zagrizeno-prvaški občini se nahaja neki nesramnež, ki si upa blago na tuje ime naročevati. Pred kratkem je zlorabljal ta falot ime posestnika Feliksa Horvata in naročil v Ptuji pri bratoma Slawitseh po poštnem povzetju (N8chnahme) otroški voziček. To je tako zločinsko postopanje, da se nemore ničnega iz-kati. Ali dotičnega prvaškega potepuha bode že sodnija poiskala in uganjal bode potem v ,,kajhi" svoje falotske „špase". Kdor naznani ime tega falota, dobi lepo nagrado!
Pravi prvaški dohtar je Franc Mayer v Šoštanju; njega se ničesar ne prime. Naj ga imenujejo izdajalca naroda ali lastnika brusa za pamet brusiti, vse to se otrese kakor moker kože. Vrhunec svoje debele kože je pa pokazal s tem, da ima pisarja, kateri je na dan županove volitve kričal po gostilnah, da bode vsacega klofuta!, kateri bode kedaj izdajico Mayerja volil. No, veste taka se pa še najpri-prostemu hlapcu ne dopade. Videmo, kakega kalibra so ti prvaki, imajo mnogo medu v nstah, pa malo mozstos. Nam je prav da ljudstvo spozna svoje „voditelje". Kmalu jim bode od-klcnkalo in potem zna naš Franček s svojimi pisači že regimentno brus gnati. Smrdokavra naj pa le naprej tako po blatu brska, nas bode veselilo če še kako imenitno iz h .še z brusom zvemo, tam se morajo imenitne reči kovati, katere nam bodo še pomagale pri dragih volitvah.
Požar v Slov. Gradcu. 10. t. m. je pogorela v Slov. Gradca ključavniftka delavnica lesne fabrike Stegel in sin in veliko le*a. Pižama bramba je bila takoj na lici mesta in onemogočila večjo nesrečo. Poslopje je 30 m dolgo m je bilo veliko lesa nabranega. K sreči se je požar hitro opazil in pomoč je bila takoj  na lici
mesta. Domači delavci in sosedi 80 najprve pomagali. V nepričakovani hitrosti pa jo došla tndi požarna brarnbs pod vodstvom g. A. Ungerja. >e pred 2 urami jo bil požar zadušen. Škode je za 6500 kron.
V Radgoni je bil zopet izvoljen žnpanom deželni poslanec pl. Kodolitech; za občinske svetovalce pa so bili izvoljeni dr. Gotschling, Antaner, dr. Gottscher iu Halbiirth.
12 županov g. radgonskega okraja je nalovil povsod znani prvaski kaplan Stuhec na svoje limanice. Podpisali so sklep, da nradujejo odslej le v slov. jeziku. Rss, kaplan Stuhec je nesramen in treba bode poskrbeti, da ne zraste njegovo drevje v nebo. Kaj briga vse to tega zbesnelega prvaškega kaplančeta? Kdo mu daje pravico, da se vtika v občinske zadeve celega okraja, on ki ne plača niti vinarja davka, ki pa jemlje denar od naprednjakov kakor od klerikalcev?! Ddali so se tej Scuhečovi nesramnosti sledeči žnpaui: Nemec iz Oxoslavc, ki je nosil papirnato cunjo Staheca po celem okraju; Tišler iz Gaiušaka; Trstenjak; Vuk iz Terbe-govske: Šlekovec iz Kralovc; Trstenjak; Breznik v Štanetincib; Očeslavski župan; Divjak v Eidench; Veberid iz Boračovo; Kolnr iz Kapele in Brumen iz Sv. Jarja ob Sčavnici.. . To je torej tistih 12 apoateljoov, ki imajo tako prekl cano malo možgan, da se puste na-farbati od vsacega farškega hujskača. Zapomnili si bodemo tudi njih imeua in sicer dobro! Večina teh županov sicer ne zna ne nemško, ne slovensko uradovati, temveč le kimati in se po prsih trkati. Evo dokaz »slovenskega urado-vanja", katerega priporočamo prvaškim listom v ponatis. Žapan Križane iz Scavnxe zna takole »slovenščino":
»(Certifakt)   Županstvo občine Šavnica daje dovoljenje do 9 ure godbo pres plesa, po deveti ne več občina Šavnica 18/i 1 1906 Križane župan.« Tako ..slovenščino"   bodo  tolkli ti  modrijani   iz Stuhečeve garde.   Ni   čuda,   da  pojejo občinarji že to-le „pesmico": • Naša mačka de mlade mela Morebiti kake tri; Dvej mo mi župani jedli, Edno pa Stuhec dobi«...
Ali brez šale! Na Stuhečovo nesramnost imajo obeinarji le en odgovor: vprašati kimovce župane, kdo jim je dal pravico, na komando kaplanov tako gospodariti?! In punktnm!
Prvaski junaki v Poličanah. Niki znanec nam poroča: Pred kratkim sem sedal v neki gostilni v Poličanah. Prišli so tudi neki lovci in razgovarjali smo se o raznih rečeh. Kar nakrat sta pciSela organist v Poličanah Franc Roner in krojač Ivan Volavšek iz Pdklja hajskati in me z besedami pikati. To edino zato, ker sem bil tujec. D* bi končal prepir, zapel je hišni gospodar s svojo seitro par pesni. R?s se je nemir tuli polegel. Naposled zapoje gospodar poleg slovenskih tudi še nemško pesmico in glej, — organist in krojač pričneta tuliti: nemčur! ter metati kozarce v moža, dokler ni ta odšel, ker 86 ni hotel prehapavati s tako neolikanimi pr-vaskimi juaaki. Taka dva prenapeta napadalca, kakor sta ta krojač in organist, zaslužita pač ohladilo. Sraoi ju bodi!
Župnik Vurkeljc iz Dobjega je postal nervozen. V vseh prvaško-klerikalaih listih objavlja sledečo notico:
„Ker me dopisnik iz Dobja pri Planini v „Šta-jereu" že več let prav nesramno napada in mi očita ter podtika sramotilna dejanja, katerih nisem nikdar storil ter vedno namigava, da bo so več razkril; poživljam ga javno, naj svobodno vse pove, kar še ve o meni. Zahtevam pa od njega, naj bode toliko možat, da se podpiše in mi da priliko se braniti. Dokler pa tega ne stori, ga imenujemo škodoželjnega  obrekovalca in hudobnega lažnjivca.
Jernej Vurkeljc, župnik." Dragi J smej, malo pozno si se spomnil na to zadajo sredstvo za rešitev. L?ta in leta se ti ži V33 mogoče očita in ničesar nisi storil, da se opereš mad8Ž9v. Ako „Stajerc" laže, zakaj S3 potem nisi že davno tako branil, kakor se branijo vsi pošteni ljudje, s tožbo? Zakaj, Jernej, si pa proti »Štajercu" vloženo tožbo brezpogojno nazaj potegnil? Zakaj se bojiš porotnikov kakor hudnik križa? Mi izjavimo, da je vse do pičice res, kar smo pisali o Vurkeljcu in da smo pripravljeni, dokazati resnice naših trditev i pred sodnijo. Očitanje obrekovanja  in laži pade torej   na  Jerneja  Vur-
—  4 —
keljca nazaj. Pa brez zamere, Jernej, — pojdi zi peč in čez par let iznajdeš morda novo sredstvo. Kajti to sredstvo je presneto obrabljeno in živ krst se ne briga za tvoje grožnje. Adijo!
Lepe pridige ima znani župnik Fric Repo-loak v Št. Vida nad Valdekom. Na novega leta dne je dejal iz prižaice, daje gledal 100 let nazaj v rojstni knjigi, pa nikdar ni našel leta, v katerem bi se 7 „pankertov" rodilo kakor lani. L«pe besede so to, ka-li? Pljuvati na nedolžno deco in to v pričo Boga! Kar se pa tiče izgledov, katere imajo tamoŠDJe dekleta, bi jih lahko precej našteli. Znana Mica Simoneti se je šla za .štrik-učiteljico" in potem za poštarico učiti, dokler ni zapustila Št. Vid .:. In Lam-preča Anica je tudi bila kot kuharica pri bnht-nemu Repolusku; v gostilni pri Smankarji pa je vpila: Prokleti St. Vid io far, ga nisem iskala in ga ne bom ... Ia kaj je s Francko ? Ia z drugimi takimi nizgledi"? To naj pove Repolusk! Sicer je pa mož še nekaj zanimivega raz prižnice oznanil. Dejal je: Pri nas ni drugi pravičen kakor sveti Vid in jaz ... O ti ponižnost v osebi Frica Repoluakovega! Ali vkljub toj ginljivi ponižnosti si žele farani iz vsega srca, da  bi jih  rešil  knez in škof od tega župnika!
Lepa pridiga v Cirkovcih je imel te dni obče znani kaplanče Melhijor Zorko. Rekel je: „Pijanca ne omožiti, — ali tata lahko vsaka omoži, kajti tat ni nič hudega, tat še k hiši prinese ..." Bravo, Zorko! Tvoji nauki postajajo dan za dnevom lepši in farani so dan za dnevom veselejši, da imajo takega modrijana, ki zagovarja — tatove.
Boli jih, — prvake namreč; boli jih grozao, da postanejo ljudje dan za dnevom pametnejši. V vseh prvaških listih se napada ljutomerske okrajne odbornike. Zakaj? No, hudodelstva niso napravili. Ali izvolili so s svojimi slovenskimi glasovi naprednjaka g. Thurna za načelnikovega namestnika. To je vse! In zakaj jezi to prvake? Edino zato, ker se boje sporazumljenja med Nemci in Slovenci, ker žive edino od nesrečne narodnostne gonje! Ali vsa jeza jim ne pomaga, kajti ljudstvo odpira oči! —
Iz Vranskega pisarno pobožne devics v pr-vaške liste, da se jim ponuja , Štajerca", pa da fia ne marajo. . . Pravzaprav bi nam te devce lahko povedale, ako so med onimi, ki so zadnjič v meti jo piskale in se po turško smejale?! Potem bi pač tudi mi rekli, da ne maramo zanje, pa že vemo zakaj...
Kdo ve kaj? 7. t. je 19 let stara Amalija Glaser iz Sp. Palskave od doma odšla in se doslej ni vrnila ter ni nobenega poročila, kje bi se nahajala. Dekle je vitka, ima rujave (blond) lase, velike oči; oblečena je bila z sivim krilom, belo bluzo (Tennis), črnim površnikom (Uberjacke) in plavim klobukom (Biberhat). Dekle je tudi na pijačah bolna, zelo nervozna in je kazala zadnji čas nevoljo za delo. Mogoče je, da je skočila v Dravo. Kdor kaj o njo izve, naj to jerofu Štefanu Rudolfa v Sp. Pulskavi (okraj Slov. Bistrica) sporoči.
Nevaren gost je čevljar Sidar iz sv. Martina. 7. t. m. je prišel s svojo „izvoljenko" v neko mariborsko gostilno, pil in jedel in izginil. Poleg tega je pretepel natakarico. Ali zdaj sedi.
Sleparski .,birmovec". ..Birmovec" Karel Knez od cehe Shamrok pri Wanne na Pruskem je pri Kočevju več rudarjev najel. Tem ubogim se je potem na Pruskem tako slabo godilo, da se jih je moralo „per šub" nazaj poslati. Ta goljuf Knez je baje vsak teden na Avstrijskem in dobi za vsacega 3 marke. Rudarji, varujte se sleparjev!
Samomor viničarice. V Ločanah je skočila viničarica Marija Šavcar v vodo in utonila.
Umrl je primarij mestne bolnice v Gradcu dr. Juriuka; pokojnik je bil znan kot eden najboljših in najvplivnejših zdravnikov v Avstriji. Tisoče je ozdravil, zdaj pa ga je premagal večni zakon. N. p. v. m.!
Zabodel je v Tržisah pri Rog. Slatini orožnik Prettnar nekega posestnika, ker se je ta zoperstavljal aretaciji. Posestnik je žalibog umrl.
Poneveril je knjigovodja Sperat fabrikantu Jos. Piricha v Ptuju okoli 700 K. Goljufa so zaprli.
raik .
Iz Koroškega.
»štvo I
„Mirov" urednik Ekar je bil 6. t. v ti bar Ljubljani. Ne vemo, ah so se mu ljubljanske Pre] pumee tako dopadle ali pa se je nasrkal do- Hart lenjskega .Cvička." Vsekakor je imel dolgi Krvi „govor". Dejal je m. dr. tole: .Koroški Slo- It tkal venec ni za med vesele ljudi. Ubili so nas, napra saj veste kdo, črne vrane ..." Mož je mislil vojašt na klerikalne poslance. Hm, bm! Nekaj dela* resnice je v tem! č ne vrane so res naj- Pre' večje zlo na Koroškem, ali hudirja, ravno .Mir" itung' pospešuje delo teh črnih vran, ravno „Mir" pi- včne sejo te črne vrane. Zgodil se je torej slučaj, darašaoj je črna vrana črni vrani oko izkljula. To je ime k sicer žalostno, ali mi se le smejemo . . . Ekar t par pa je rekel še nekaj, namreč tole: „Zato t kaz udari, ker tebe tolčejo. Treba da pridejo kakšno emplii nedeljo v R>žno dolino Hrvatje iz Zagreba in f svot Nemce naklestijo ..." Fante, tebi raste gre- Sunil. benj! Menimo, da bi bilo nekaj druzega treba, 5, bi da vzame namreč pošteni koroški kmet tega ago h prvaškega hujskača čez kolena in mu jih naloži rije n petindvajset čez tisti del njegovega telesa, v ila 8Č katerem ima ta hojshač menda vso pamet . . ,      Pož
Ponesrečeni klerikalni shod. 13. t. so imeli so v prvaski klerikalci presneto smolo; menda je a po tega nesrečna številka 13 kriva. Sklicali so ti sm če črni tički s svojim .krščanskim, katoliškim, soci- S v z alnim, delavskim in pevskim društvom" javni mili. ' shod k „Hašpiju" v Podsinjivasi v Roža. Rogo- Nes vilili in hujskali in psovali so črnuhi tako dolgo, da Etaliji se je naprednjakom nit potrpežljivosti strgala, copati Razgoali so shod, prijeli nekega mladega fan- Lju tiča v duhovski obleki za ušesa in ga postavili ine ?le na zrak. Ta fantič je znani rogovilež in prvaski j za ?: hujskač, kaplan L. iz Sv. Jakoba v Rožu. Hitro onska jo je moral popihati in odnesti šila in kopita, ker drugače bi ga bili razburjeni naprednjaki v .hleve" zaprli. Rešile so ga le stare babure. Tako so dobili prvaki v Podsinjivasi krepki odgovor na njih hujskanje. Ljudje hočejo mir in ako se bode nadaljevalo hujskanje, potem se zna tečo i še kaj druzega pripetiti. Sicer pa čujemo, da ika je klerikalci v Podsinjovas več ne pridejo.
V Borovljah se vrši 26. t. v gostilni „Jasta" \™ plesni venček,   katerega Čisti dobiček je..name- 3 |)est njen otroškemu vrtecu.   Vsled tega je dolžnost, e je da se vsakdo udeleži.
Cesar je potrdil od deželnega zbora koroš-      T kega sprejeto   postavo glede  plačil a   pristojbin o izvršitvi lovske pravice.                                           Gli
Po »Teta.                          j£J?
Dolge prste je irasl blagajnik Prhal od au p mestne šparkase v Trebiču; delal je „pemski .,N cirkel" in ukradel 104 000 K; potem pa se je žnos ustrelil.                                                                     rariti
Koliko stane 3 mesečno dete? V Pariza so to so
zidali hišo; iz zgradbe je padla dila ia ubila 3  ;li si;
meječe starega dojenčka nekega voznika.    Mož  jame
je šel in tožil za o.iškodaino. Zahteval je 4000     jih
frankov,  sodnik  p t  mu jo  prizual  le   2000.     Ia   ker
vendar,   prava   mati   pač tuli za vse bogastvo   č, iz
sveta   ne   žrtvajo svojega ljubkega srčeka . . .   zaslc
Boj z jetniki. V Saa Severo na Italijanskem    ee :
80 naskočili   sorodniki  ondotnih   jetnikov   ječo,      Ve
prepodili čuvaje in se zaprli.    Z   došlo žendar-  ista"
merijo se je razvila pravcata bitka, v kateri se  ije;
je tudi streljalo. Končno so orožniki zmagali.         got
Zadušilo 1 V Marmaros-Sz getu na Ogrskem  ti ki
ata šla poiestnik   L*ko in žena po opravkih v  eli 1:
mesto.    Doma sta pustila staro mati z 2 otro-    deži
koma.   Starka je zaprla vratice v peči in etru-  iede peni plini so vsled tega vse 3 zadušili. Posest-nica je zblaznela.    Lako pa si je sam življenje
vzel.                                                                              Al
Eksplozija.   V  Pittsburgu (Am.) je eksplo-   dajo
dirala velikanska peč (Schmelzofen). 27 delavcev   govo
je v trenutku do pepela zgorelo, 7 delavcev je   i nil
težko ranjenih.                                                         co g'
Še  ena  eksplozija.  V  Geispolskheimu pri   rebit
Strassburgu na Nemškem se je pripetila 11. t.   taka
velikanska eksplozija v celuloidfabriki Hubert,   ša r
Iz peči je padla iskrica v celuloid;   dvorana, v   sdrai
kateri so delali večinoma otroci,  je stala takoj   Inict
v plamenih. 16 deklic in 5 fantov je zgorelo in   ije 1
rešili so le še kostij. Škode je za 35.000 markov,   govo
Delavska smrt. V Vukovarju bo kopali de-   :jo e
lavci kanal:   zemlja  jih  je   zasula  in  ubila 4   > pr
delavce.                                                                     »ži
Žrtev   morja.   V   Cuxhafen   se  je  potopil   ;o n
iec.    I pi ob išje te ila na: na pc
t. ▼
nske do-
dolgi Slo-nas,
aislil
Jekaj naj-
Mir«
imeli la je
1 od maki Be je
raik „P<jagwirea" in je vtonilo vseh 24 mož. oMvo bi se lahko redilo, pa ni hotelo zapu-iti barko.
Prejšni minister za poduk in bagočastje dr. Hartel je 14. t. m. na Dunaju umrl.
Krvavi Štrajk. V Orizabi (Meksika) so stavili tkalci.    Razbili eo pri temn nekaj tovaren napravili škode za l1/* milj. dolarje?.   Prišlo vojaštvo, ki je ustrelilo   30 in   težko   ranilo delavcev.
Previdnost pri davkariji! „R^ichenburger feitnng' poroča: Neki gospod je dobil od v6ne administracijo korespondenčno karto z rajanjem o naslova njegovega brata. Gospod ame karto in posije davkariji dotičui naslov. z par dni pa dobi plačilni nalog za   K   2 40
kazen, k&r ni dotično karto kolekoval emptiral)     Mož je naročil svojemu advokatu,
svoto izplača in mn je advokat zato 24 K (Banil.   ICo bi   vrgel gjspod karto  davkarije v
bi bilo dobro. Ker je pa prijazno davkariji Ingo storil, je moral — plačati. Kdor je dav-rije ustanovil, tega bodo pač v najglobljejšem kln ščipali in cvrli . . .
Požrešni Italijani.  List   .Tribuna"  poroča,
so v mrzlem dVcimberekem tedna  minulega
i   postrelili   prebivalci v Apuliji   na Italijan-
jem čez 250.000 škerjančkov.    Ker   so jih   še
v zanjkah polovili, je padlo gotovo nad mili. teh nežnih pevcev.
Nesreča v cerkvi. Cerkev občine ViHAbbate Italiji se je podrla med božjo službo in je kopala 40_ pobožnih pod razvalinami.
Ljubi „Stajerc"! Poroča se iz zgornje murske pe sledečo resnično povestico: V neki vasi sla živela a zakonska prav prijetno. Vsak večer je prišel kočar lo opijanjen domu in vsak večer mu je držala boljša ionska polovica ojslro pridigo.   Ali vse pridige niso
;ale. Ženska se je vsled tega namenila, da napravi Dec. Kočar je prišel zopet pijan domu in zaspal na pi ob peči. Ženska pa je vzela vrv in tekla na pod-esje ter spustila vrv skozi luknjo v sobo. Potem je išla nazaj, potegnila zanjko čez možev vrat in šla zo-
a podstrešje. Medlem pa se je kočar prebudil, opazil fečo nevarnost in navezal hitro na vrv neki stol. nka je potegnila na podstrešju in vlekla in vlekla ter Bno privezala vrv. Tekla je potem k sosedu, češ n mož se je obesil. Sosed je pritekel z njo nazaj. :omaj je prestopila vsa solzna ženska prag, že so po-
pesti moža po njenem hrbtu; stol pa je visel na vrvi. e je zdaj  mir v  hiši m kmetic se je odvadil pijače.
skem
ječo,
ndar-
■ri se
ili.
skem
cih v
otro-
stru-
jsest-
jenje
i pri 11. t. ibert. na, v takoj slo in rkov. :i de-iila 4
Vera in klerikalstvo.
Glasilo nemških naprednih kmetov na Kolikem ..Allgemeine Banernzeitnrg" je prinesla svoji 2. Številki t. 1. imenitni članek, kate-nu posnemamo sledeče :
,Ne samo človeška, marveč tudi krščanska
lžnost   je,   pomagati   nedolžno   zasledovanim,
variti zatirane;   v   barski vojski smo opazili,
koso se veselili vsi pošteni ljudje, kadar so do-
gli slabejši uspeh  proti   močnejšim.    Kdor   je
zamen in pravičen,   pomagal bode zatiranim,
jih   s   tem   napravi   močnejše    za    odpor.
ker dobe nt-dolžuo zasledovani  dostikrat po-
)č, izdajo se opetovano tudi taki za zatirance
zasledovane,   katerim nikdo ničesar ne stori.
se zgodi tudi v političnem življenju.
Vera   je   v veliki   nevarnosti;   ,,sovražniki
ista" vladajo po svetu; katoliško   cerkev   se
ije; duhovščino se zasleduje...  Tako besede
gotovo že vsi čitali   ali   slišali.   In   ker   bi
Iti ki to pravijo, že vsled   svojega  stanu   ne
eli lagati, zato jim veruje zaupljivo   ljudstvo
deželi. Mi pa bočemo preiskati,  je-li   eo te
Bede tudi resnične.
Ali je res?
Ali je res, da je vera v nevarnosti? Ali dajo res po svetu Kristnsovi sovražniki? — govor: Prava resnična vera sploh ne more i nikdar v nevarnosti; vglobljena je človeku [O globoko v srce in čustvo, da jo ne more rebiti nobena moč na svetu. Vera Kristusova tako velika in krasna, da se ne more nikdar ša misel poroditi; dokler bodo živeli ljudje sdravimi čuti, bodo nauki o ljubezni zvezda-dnica njih hrepenenja ... Ali je res, da se pje katoliško cerkev in zasleduje duhovnižtvo? govor: Ni res! Katoličani obdržavajo svojo ijo službo pod polnim varstvom države; celo o pripadnik druge vere ne sname klobuka, ee (toži in obsodi; ako atariši ne pošiljajo svojo co redno v šolo, potem se kaznujejo; študente
— 5 —
in vojake se prisili k obisku cerkve; vse priredbe cerkvene kakor obhodi itd. se razveseljujejo oblastnega varstva, duhovniki so popolnoma prosti, celo v svoji politični agitaciji, medtem ko se n. pr. učitelji ne smejo tako gibati. Duhovni posedujejo celo vrato deželnih in državnih poslanskih sedežev, imajo skoraj vedno premoženja; že tako dobro in rejeuo izgledajo, da ne more biti zasledovanje posebno hudo. Ali je opravičeno, ako ee z ozirom na ta dejstva o zasledovanju cerkve in duhovništva govori? Gotovo nel Nasprotno! Duhovništvo v Avstriji ima vpliv, moč, bogastvo na zemljišču, gozdovih, poslopjih in denarju, kakor noben drugi stan.
Mi ne zavidamo zastopnikom cerkve in naslednikom aposteljev njih predpravice; ali kadar se hočejo predstaviti zaupljivemu ljudstvu po deželi kot zatirane mučenike, takrat pokažemo na dejstva in pravimo: To ni res!
Duhovnik ali politik.
Vsak katoličan kaže lahko svoje versko čustvo kakor hoče; nikdo mu tega ne brani in nikdo mu tega braniti ne eme, ker zakon to kaznuje. Nikdo in nikjer se ne zasleduje duhovna, ki stori zvosto in z ljubeznijo svojo dolžnost; nasprotno so ravno duhovni, ki žive le svoji lepi službi, splošno spoštovani in priljubljeni.
Zakaj pa ljudstvo vkljub temu veruje pripovedkam o zasledovanju cerkve in nasprotovanju proti duhovščini? To pride od tega: Veliko duhovnev ee vzgojuje v seminarjih tsko, da jim je njih duhovniški posel šele droga skrb, politika pa jim je prva skrb. Ali politika je čiste posvetna zadeva in v posvetnih rečeh niso duhovni nezmotljivi. V politiki sploh ne moremo o enem samem pravem mnenju govoriti; vsak stan zahteva, kar mu koristi, zahteve enega so drugačne od zahtev dragega. Župnik ali kaplan torej ne more imeti pravice, da zahteva, vsakdo v fari naj bi imel tisto politično mnenje, katero se ravno njemu dopade. Nasprotno: vsak državljan ima nedotakljivo pravico do lastnega, samostojnega političnega prepričanja, katero izkaže z volilno pravico.
■ To je jasno kakor solnce; ali vkljub temu je še veliko župnikov in kaplanov, ki celo svoj stan in svojo čast v politični sgitaciji zlorabljajo. Sovražno in ošabno se obnašajo proti ljudem z drugim mnenjem in sovraštvo, prepir ter nasprotja širijo po občini. Ako peljejo n. p. delavci tod boj za boljšo, človeka primerno življenje in ako vidijo pri temu, da se klerikalna stranka (beseda pride odjklerus, to jeduhovščina) njih stremljenju po prostosti in kruhu zoperstavlja, potem postanejo jezni in nasprotniki politikujočih duhovnev. Ali zapomni si dobro, ljubi čitatelj: ne nasprotniki duhovnev, oznanjevalciv evangelija, dušnih pastirjev, temveč nasprotniki političarjev, klerikalnih strankarjev, ki psujejo po shodih, hinavskih agitatorjev in časniških dopisnnev; tem ljadero  ne nasprotuje,  proti  njim se borimo.
Zilostno je ravno in škodljivo veri, da toliko dahovnev na zunaj sicer duhovniško obleko nosi, v srcu pa so posvetni, vladoželjni politiki. Ako trpi versko ž vljenje pri temu škodo, naj poiščejo gospodje vzroke v lastnih vrstah.
(Naprej prihodojič.)
Gospodarske.
Program poljedelcev. Avstrijska centrala za poljedelske in gozdarske interese je izdelala evoj program, ki   obsega m.   dr. sledeče točke:
I.    Pripomočki, da ee dolgovi iz kmetskib posestev odstranijo. 2. Naš davčni zistem nsj se popolnoma predrugači; zlasti naj ee odstraDi zemljiški davek in naj se ga nadomesti z naraščajočim dohodninskim davkom. 3. Prepoved uvoza živine iz dežel z kužnimi živinskimi boleznimi; neizprosen boj proti balkanskimi deželami. 4. Podržavljenje železnic, da se omogoči tarifno politiko. 5. Višje podpore poljedelskemu ministru v svrho pospeševanja kmetijstva. 6. Gospodarska ločitev od Ogrske in ureditev razmer na podlagi trgovske pogodbe. 7. Razdelitev avetro-ogrske banke. 8. Razdelitev eolninskih dohodkov z ozirom na resnične razmsre uvoza. 9. Ureditev perečega vprašanja poljedelskih poslov. 10. Izdelanje poljedelskega zadružništva.
II.    Zagotovilo,  da dobi avstrijsko poljedelstvo
svoj del pri vojaških dobavah itd. Na podlagi teh točk bode delala  agrarna  centrala naprej.
Reja kokoš po Zimi. Kakor znano, so jajc« po zimi veliko dražja. Kdor se s tem peča, mora tedaj gledati, da dobi po zimi čimveč jajc. Držite ee pri temu te-lih naukov: 1. Držite le dobro pleme, ki rado po zimi leže, n. pr. Minorkas, Italijanke itd. — 2. Skrbite vedno za hitro zalege (Piiihbruten), ker prične (a že septembra ležti in nadaljuje to celo zimo. — 4. Dajajte dovolj živeža in imejte kokoši v gorkem hlevu.                                               Po „B. B."
Kokošna hrana po zimi. Dobro je, ako daješ perutnini po zimi kuhano sladko zelje, krompir, repo, fino sekano, 8 kropom polito koruzno krmo itd. Kokoši zahtevajo tudi po zimi menjavo v hrani; potem ti ležejo veliko več. Za kokoši se priporoča opetovano votle palice (iz bezga itd.), kar pa ni dobro. V teh votlinah se skriva mrčesje.
Detelja in trava 1 Poljedelec naj gleda, da pridobi več, boljše in cenejše krme! To pridobiš, ako nasejeŠ mesto same detelje s travo mešano deteljo. Detelja je globoko vkoreninjena in poišče potrebne soke iz globine zemlje; površno zemljo pa ne izkoristi. Ako naseješ vmes travo, pa porabiš tudi redilne snovi iz te površne zemlje. Poleg tega mešaš deteljo lahko z dvojno travo, eno ki se hitro in eno ki se počasi razvije. Ako vzameš dobre trave, dobiš gotovo veliko krme. Tako mešana krma pa je tudi bolj zdrava kakor sama detelja. Nadalje se raje suši in sledi na polju lahko večkrat kakor sama detelja n. p. vsake 4 leta. Evo nekaj receptov za tako mešano krmo:
a)  za srednjo-težko   zemljo   (na
2  leta)
1.  Rdeča detelja (Rotklee)    13 kil na oral
2.  Italj. Say-trava                  4-2 ,    ,     ,
b)  težka, dobra zemlja (3—4 I e t)
1.  Švedska detelja                 1 kila na oral
2.  Rdeča          „                    10    „      „      „
3.  Tisorote-trava                    2    „      „     „
4.  Italj. Ray-trava                 2    „      ,      „
c)  dobra, globokazemlja (4—8 let)
1.  Lucerne                           19-4 kil na oral
2.   Knaul-trava                       32   ,    ,     „
d)  suha, globlja zemlja (4—5  let)
1.  Esparsete                      1083 kil na oral
2.   Franc. Ray-trava              87,    „     „
e)  dobra, za deteljo pripravna zemlja (3 le t)
1.  Rdeča detelja                   43 kil na oral
2.  Švedska   ,                         2     ,    ,      „
3.  Bela         ,                        16   ,    „      „
4.  Italj. Rav-trava                4-2   ,    ,
5.  Angl.    „                            41   ,     \      ,
6.  Franc.  „                            5.8 „     „
Po „B. B."
Posebno plpdovito sadno drevje dobiš na
sledeči  način:   Se   po  zimi  obvezi mlade veje
3    krat s tankim dratom in ga potem tako zveži, da ne poneha. Slednjo poletje vzameš drat zopet proč. To nadaljuj več let, vsikdar na drugem mestu.
Na konjskem potkvu se nabere po zimi rad sneg; žival pade vsled tega veliko preje. Treba je očistiti zutraj slamo in gnoj od potkev in jih zamazati potem z mehko zeleno žajfo.
Ako zadržuje krava mleko,  potem ji daj
2 litra otrobev, zmesanih 8 stisnjenim kimlom in brinjevimi jagodami (vsacega 1 pest.) Pri moizi naj se kravo pri rogeh boža in naj se položi živali mokro vrečo na hrbet. Po „B. B."
Kronični kašelj pri prašičkih se je zdaj že žalibog precej udomačil, zlasti kjer so visoki hlevi s cementnim tlam. Obolelih živali pogine 40 do 60%. Vzrok tiči v tem, da ee vnamejo prašičom pljuče, ker leže vedno na mokrem in mrzlem cementnem tlaku. Treba je pokriti cementni tlak z dilami, pa tako da zamore gnojnica odteči; vsake 3 dni se očedi dile.
Uši pri živini preženeš najbolje s kreoli-nom. Zmešaj eno žlico kreolina zli vode in umij vsake dva do 3 dnij parkrat žival na mestih, kjer se nahajajo uši. Tudi vzameš lahko 1 žlico kreolina in ga zmešaš nad ognjem z Vi kile prašičje masti. Tudi to je izbomo sredstvo proti ušem.
Podgane preženeš iz hleva najbolj s tem, da namestiš vsaj eno kozo v hlevu. Za 30 glav živine zadostuje že ena koza, ki pa naj stoji v
•rediai hleva (in ne v kakšnem kotn); podgane ne prenašajo kozjega dnha in se gotovo isseljejo.
Kako izračuniš težo živih svinj? Vz-mi Spago in z miri daljavo od glave (natanko med ušeei) do konca hrbta (kjer prične rep). Potem zmenš obseg svinje takoj za sprednjimi nogami. Dobljeni številki mnltipliciraš med seboj. Dobljeno številko dividiraš potem z 9.26 (ako je svinja dobro pitana), z 10 (srednjo pitane) ali z 11 (slabo pitane). Dobljeno štenlo je teža. N. pr.: dolgost svinje je 80 cm, obseg 130 cm; to je potem 80X130 = 10.400; svinja je srednjo pitana, torej 10.400:10 = 104; svinja je torej 104 kil težka.                           Po „B  B."
Vremensko streljanje iz zrakoplova (lnft-
ballon). Angleški baron Art hem ar de la Hanlt hoče napraviti poizkuse vremenskega streljanja iz balona. Napravil si je v to svrho posebni aparat. Kadar pride z balonom med oblake, hoče pričeti s streljanjem in na ta način povzročiti dež. Boderno videli!
Sejmi na Štajerskem. 18. prosinca v Gradcu poleg klalmce (živinski); — 19. t.: Gradec (sejem z žitjem, mrvo, slamo in lesom), v Biežicah (prašičji sejem); — 2 0. t.: Birk-feld (letni); Fonsdorf (letni); Gachaidt pri Gradcu (letni); sv. Jakob v Gozdu, okraj Vorau (kramarski sejem); Kallwang (letni); — 2 1. t.: Ererihausen pri Lipnici (letni in živinski); Sv. Mi hor, okraj Rogatec (letni in živinski); sv. Lenart Slov. Gor. (letni in živinski); Maren-berg (letni in živinski); Obdali (živinski), sv. Rapret okraj Gleisdorf (letni); Scbwaneberg (letni in živinski); Tenfenbach (živinski); — 2 2. t.: Ormož (prašičji); — 2 3. t.: Gradec (sejem z žitjem, mrvo, slamo in lesom;) Maribor (živinski); Ptuj (veliki prašičji sejem)! — 2 4. t.: Gradcu (živinski); Breg pri Ptuju (prašičji).
Kdaj je Žetev na svetu? V Argentiniji režejo prosinca svojo pšenico, v Egiptu in zahodni Indiji februarja in marca. Aprila meseca je čas žetve v Cipriji, Mali Aziji, Perziji in na Kubi, maja na Kitajskem in Japonskem in pozneje drugje; Oktobra pa se že svetijo kose in srpi na Švedskem in Norveškem. V Peru in v južni Afnki pa je žitje Šele novembra zrelo; le decembra meseca ni nikjer žetve.
Od rezanih krav. Živinozdravnik Datait na Francoskem poroča: Oioli 10 let staro, leta 1896 rezano kravo so molzili nepretrgano 1979 dnij. Avgusta in septembra 1902 je dala vsak 14 litrov mleka, 1. 1903 še po 9 1. Labko se račuai, da je dajala srednjo po 11 1 na dan, v celi dobi (okroglo 5Vi let) torej 21 769 1.
Ali je poduk o pridobitvi in ravnanju z vinom potreben? (Naznanilo deželne sadjarske in vino-rejskc Sole v Mariboru.) Pri naših vinogradnikih se je razširilo v zadnjih letih spoznanje o važnosti vporabe cepljene amerikanske trte kot najboljšega sredstva proti trtni usi, vsaj toliko, da se briga večina kmetov za ta predmet in se ozira nato pri uresničenju novih nasadov. VpraSanje vporabe amerikanske tne v praksi se je pospeševalo s podukom, s potovalnimi predavanji in s vzori, ki so uresničeni ne raznih krajih dežele. Danes smo na najboljši poti, da dosežemo svoj ci|j, čeprav le polagoma v teku časa, t. j. da spremenimo svoje zapuščene gorice zopet v bogate, plodonosne vinograde. Čeprav nam zagrene veselje do tega dela dostikrat slabo vreme in- trsni sovražniki, smo si vendar tekom časa priučili, nastopati zlasti proti zadnjimi z uspehom. Poleg tega se taki vplivi vremena in trsnih sovražnikov ne ponavljajo vsako leto, tako da ne smemo izgubiti poguma za nadaljno delo! Drugače stoji stvar glede pridobivanja vina in ravnanja z vinom. Tu se napravi Se veliko napak, ki pokvarijo kar smo si na drugi strani z strokovnjaskim delom pridobili. Ako hočemo tedaj zaslužene plače za naSe skrbi in težave polno vžiti, potem je treba, da se oziramo i na to vprašanje bolj kot doslej. Učiti se moramo, da si zasigurimo plodove naSega truda, učiti kako izdelati te plodove in kako ravnati s produktom, da postane to kar zahtevamo cd vina: Pijača, ki se da vzdrževati in je primerna za stare in mlade vino. ki osveži srce in pusti pozabiti vse skrbi. Z ozirom na vse to se uredi na dež. sadj. in vinorej. Soli v Mariboru sporazumno visokega dež. odbora poleg že obstoječih periodičnih tečajev še poseben tečaj o ravnanju z vinom, ki se vrSi februarja meseca. V tem tečaju, ki je določen za 1 teden, se bode pod-nčevalo o vseh tozadevnih vprašanjih. Učni predmet se ' razdelt-je tako-le: 1. Položaj in ravnanje z žetimi grozdi. Določitev trgatve in izvršitev iste' Red trgatve, prešaoje itd. Tozadevno orodje in ravnanje z njim. 2. Ravnanje z moštom do prvega vrenja (Vorgahrung). Napolnjenje sodov. Razpošiljanje mosta. Vrenje (Gahrung). Čiste drože (Reinhefe) Pripravljenje rudečih vinov, Silherja, belih vinov iz plavega grozdja. Prvo napolnjenje mladega vina. ZmeSanje drožev. 3. Ravnanje z vinom. Filtriranje, napolnjenje (Abzeihen itd), rezanje (Verechniti), razpošiljanje,  točenje,   orodje,
— 6 —
masine in potrebščine. 4. Najvažnejše o vino v steklenicah. Pomen tega vina in ravnanje z njim v sodu kakor v steklenici, napolnjenje, skladišče, razpošiljanje, orodje in mašine. 6 Kleti in sodci. Ureditev, ravnanje v kletu z novimi in starimi sodci. Velikost sodov in njih vpliv na razvoj vina. Ravnanje z bolnimi sodci. Cementni sodci. — Snovi mošta in vina, preiskava mošta na sladkor s tehtnico (Mostwage) in na kisek. Vrenje, drugi organizmi v moštu, čisti druži in njih pomen, zboljšanje mošta; preiskava vina na alkohol, kisek, ekstrakt, pepel, glicerin, izgubljivi kisek (fliichtige Siiure). Bolezni in napake vina (Essigst'ch, Schleimgwerden etc). Razjasnitev zakonitih določb, ki se tičejo prometa z vinom. Poleg tega je nameravan obisk večje trgovske kleti. Upamo, da porabijo vinogradniki to lepo priložnost in posetijo mnogoštevilno ta tečaj. Vse drugo je razvidno iz inzerata.                                  Fr. Zweifter. ravnatelj.
Za dom in družino.
Proti rji (Rost) na malih železnih predmetih, ki se dajo lahko razgreti, pomaga to-le sredstvo: namazi dotični (segreti) predmet z voskom. Potem vzemi canjo, pomoči jo v zdrobljeno sol in očisti zopet železni predmet,
Zajčjo juho pripraviš takole: Vzemi več čebule in nekaj pridelkov (Gewu-ze) ter speči to v 140 gramov pntra. Potem vzemi male d«-le zajca in skuhaj jib vi 1. jnhn ali t ode na mehko; dodaj še nageljnovih žbic in 1 žlico zrestane moke. To jnho precediš potem in jo zaknhaš z knedeljni iz žemelj.
Gladež (Biigeleisen) očistiš od rje, ako ga namažeš z belim voskom ali stearinom in ga obriblješ dobro z volnjeno cunjo.
Petrolejske pOSOde očistiS, ako jih napolniš do polovice z žaganjem, naliješ na to vode in pretreseš vse dobro. Ako storiš to parkrat, je po*oda čista.
Proti izpadanju las pomaga umivanje z žajfnatim špintom in toplo vodo (2—3 krat na teden) in z V« 1 vode, v katero dodaš žlico bo-raksa (v«e drng« dnij na teden).
Loterijske številke.
Trst, dne 5. januarja:            63   85     2   70   53.
Gradec, dne 12   januarja:    10   48, 86   44. 59
Listnica uredništva in npr.
ništva.             Q
Naznanila.o veselicah ne moremo objavljati^^ stonj, temveč le kot inzerate; izjemo napravimo  le*^*^ priredbah,   katerih čisti dobiček ima dobrodeljni naif md — Raznim dopisnikom: Prihodnjič! ■— Prebold: . kot inzerat! — Velenje: Ob priliki! —                    Spri
©©©©©©©©©^
jpipe^faj fe)         two n^nn. r
iz bruyere-lesa.
Prima fabrika
pri (01
iz piavega
bruyere-reea,
ki se ne pokvari
gladka   glava z
daleč   pripogne-
nim bniye-
re- odlivom
abguss) vi-
smevo roro
(Weich?el-
rohr.) konte
iz   roga  in
cev iz Side,
21 cm dolga
H 1-50 —
Ista pipe. ali z okroglo rezano glavo iz bruvere lesa K I 60 Največja izbira v kadilmh predmetih dobile v mojem ceniku, ki se razpošilja zastonj in poštnine prosto.
Harms Konrad
vele'rgo vina v    Mostu   (BrOx)   Štev.    876 (CeSko)  zahtevajte   v   vaSem interesu moj v.cn-k s če* 3000
podobami gratis in (ranko. *_____________________M6
Mala hiša pri Mariboru
posebno primerna za pen-ijo-nieta ali rokodelca, 20 minut od glavnega trga, z lepim vrtom za zelenjavo, nt kaj nj ve, studen c pri liifti, kuhinja za pranje, svmiski hlev — s-e . proda poceni zaradi posestni-kove smrti. Pojasnila daje posp. R. Fnnlinrlti, Navaves pri Mariboru.             30
Dva učenca
iz  dobre hiSe,  zmožna rj 3£jne m slovenščine, i sprejmeta v trgovini z nim blagom Adolf K thba, v  Shvniti  pri Sv.  Jurji južni železnici.
Ženitna ponudba
Želi se priženiti rokodVI« mojster za lina dela iz kjer bi imela izvoljenka ; z zen.ljiSoem, trgovino ali! stilno ter bi imela vesela takrga rokt delca. Vzu tudi vdovo z 2 otrokoro; Cez BO let ne sme imeti. nudbe, Če mogoče s foil, fijo do konca lanuarjt] upravništvo .Štajerca* ' imenom -Rokodelec8
Z destilacijo žgan
in pripravljanjem brezalktZa vsako nih osvežujočih pijaCseb. kaj vredno pečate.   Jara*pPWofA da vam  oblast   dovoli i: fTVd U vas strokovnjak  v vsem treboem z&itonj poduči. \ jttje brez konkurence 1 Bl mislece osebe nai piflejo ,r grobe   2500"   Anuoncene dition    Eduard  Brana,  1 I, Rotenturmstrasse S
Poročni prstani
močni,   srbrni    puncin imeni;   ka«r  tudi   prsiai nikeljna   se   dobe   naji pri »zdelo vatel ju samemu Oapaltl,   zlatar in srebri Ptuja.
Novost
na polja industrije za šivalne = stroje! =
-ovi
uoiinen
ilnsti
JAX
šivalni stroji w
**      ovalec
z okroglim ČolniČkom       aojiin
(Rundschiffchenmaschine)
=  Št.   12   D.   =
>QO
Pri umetni konstrukciji kolesja tega novega Šivalnega stroja z vporabo prijentaloa Bučen okroglim čoničkom se pojavlja najmanjše drgnenje v.*- h gibajočih se delov in se stroj najmanjeenakeg obrani radi zelo natančne montaže in vporabe najboljšega materijala. Radi tega ima ta stroj trgov
največjo trpežnost, obenem pa dela brez vsakega  suma  in vedno   enakomeren,   izredno   lep   VZOrSI      ° Siv. Specielno za ta stroj z zamasnjakoin z veliko izmenjavo hitrosti prirejeno železno stojalo je primerna z» najhltrejSB Šivanje; velika cevka slovito-znanega »Zentralbobbin«-šivalnega stroja je se Širša in  kakor pri""-prvem, vsa zobčasta kolesa ki bi se drgnila, nadomesčana z vrtečimi valčki in ročicami. — Posebno prl-s praven je —
JAX-ov šivalni stroj z okroglim čolničkom št. 12 D
za krojače, jermenarje, čevljarje, izdelovanje polenta. — Kdor si hoče nabaviti najnovejše, izrabiti svojo obrt in delavno d. bo na najracionelnejši način, naj si naroči ta stroj v nasi trgovini brezplačno na poizkuSnjo, ne da bi s tem prisiljen za nakup.
Ivan Jax& sin , Ljubljana, Dunajska c. 17.
Tovarna V Lincu, Ustanovljena 1867. Šivalni stroji enostavne in luxus opreme za vse panogo šivanja = Kolesa, pisalni Stroji. Zahtevajte cenik zastonj in franko.                 =
Gg. I. Jax In sin v Ljubljani „ . . . . Vam lahko naznanim, da sem izkusil VaS Jax-ov ,.RundSchiH" No. 12 D dalje cas in sem piišvl do prepričanja, da je to najpopolnejši Šivalni stroj za obrtne namene. Vtfi se ne mote zahtevati glede histrosl in izvrslnega dela in rabi se jako lahko. Udani P. Lukas v LJubljani.                                             .           -
Po
tev.
P«
■ki
7 —
Doktorja pi. Trn-koczfja, svetovno znane re-dilno varstveno sredstvo, ki je bilo na razstavah odlikovano z naj-boljlimi pohvalami, dobiva se pristno pod  marko
Mas tin pri vsakem trgovcu. Po pošti se razpošilja najmanj 5 zavitkov za K 2.70. Lekarna Trnkoczy v Ljublani. Ponarejale! se sodnijsko kaznujejo.
009000000
Kje se kupi
špecerijsko blago v Mariboru najceneje? Kje se dobi dobra suha moka St. O kg. po 14 kr, kje: dobra, sladka krasna moka po" 8 .kitf Kje sladkor na klobuk (stok) najbolj po ceni? — Samo pri I- Sirko na glavnem trgu v rotožkem poslopju.            620
Pozor!
Kdor ima prodati izvrstno vino iz pridelka L 1905 in 1. 1906, naj se oglasi! Kupim 5 do 10 polovnjakov, Oglasi se pri upravii'Slvu „š'ajercaM.   22
OOOOOOOOO
Zahtevajte brezplačno
in franko moj veiiki ilustrirani cenik  s $et 3000 slikami o niUuastih, »obrniti i*i xlatili lirah,   kakor o   vsakovrstnih M-Vbriiiutih  in zlatr.inali.pndJienihJnitruM.-ut.U. »itu-uj^kla
in usnja po prvotno-tovari> fifcib cenah. NiklnaMa reinonter-ura .  .   .  .   .   .K .*V—
-Sistem Roskopf patent    ,   .   .   . .,  f      +•—
švicarska originalna sistem. Reskopf
patent-ura ..........„ h'—'
-Registrirana,, Adler-Koskopf" niklasta   .
anker-remontoar-ura....., 7—
Srebrna rem -ura „G.or;aB deli . . . „ ?•*:<> | Srebrna rem.-ura z dvnuiaiim pokrivalom . . . . , 9li*5u Ura kukavica K 850, budi.niča 2-90,  kuhinjska tira K 8 —
wSchwarzwaldfru-ura K 280. Za vsako uro 3 letna pismeno jamstvo.   Nobene rizike!  Zamenjava dovoljena ah pa se denar vrne.
Prva tovarna za ure Hanns Konrad
v Mostu (Bru'x) &t  876 (ČPskr).                  &Ift
Nagrobne vence
Try (Grabkrftnze) jako fino izde-s^ lane po 6, 8 ali 10 kron, kakor tndi vendue trakove (Kranzschleifen) z napisom ali brez napisa imata t obit-nej zalogi                               i7b
Brata Slawitsch v Ptuju.
Oolumbija-kitara oitre
prineso brez vsakega uk» veselje in radost v vsake familije. Columbija-knara citre so <9X86 «"> velike, hnajo 41 strun, 6 akordov b H ta njih s pomočjo podložnih not lahke takoj igra. Rabi se jih U nad tOOOOO komadu v. Dobivajo se le naravnost pri moji tvrdki. Cene: kompletne s Solo in z vsemi potrebščinami K 11.—. — Sekirice (note) komsd po 20 h. Akord rilre v vsaki kakovosti komad po 3.60, 4.—, 6.—. 6.—, 7.—, 8.— in dalje. Nobel riziko. ker se blago lakko zamenja za druge ali pa m denar vrne. Razpošilja | postnem povzetju Erzgebirgisches Musikwaren-Versandhaos
Hanns Konrad
v Mostu (Brus) it 876 na Češkem. iljslrovani cenik z nad 3000 slikani se doposlje vsakomur u zahteranje brezplačna in poštnine prosto.           689
Jajca "Sm
npuje po prav dobri ceni And. Suppanz, naku-ovalec jajc v Ptuju (Rosamanova hiša blizo posojilnice) in v Središča (Dečkova hiša).
_                                                                                                 25
booooooooooooooooooo
ca anje
stroj
uren
Komi
z bučen   trgovec  z  železnino,  nemškega in slo-
enskega  jezika  zmožen, se sprejme s t. marca
trgovini z železnino   Johann   Slavvitsch v SV.
Lenartu pri Mariboru.                    24
ar pri
pri-
!,    IZ-
lačno
T.
anja-
časa
strosti
»8
Po takem
Izveska ae
poznajo
skladišča,
190
v katerih Be prodajajo
Blnger-Jevi šivalni stroji.
Singer Co. delniška družba za šivalne stroje
Ptuj, Minoritski trg štev. 6,
= 30 dni na ogled ==
pošljem svoje harmonike Št. 663'/« vsakomur po povzetju (riachnabrae), da se prepriča o njih skrajni   sotidnosti.  Pev
% in niso samo.pri tepkah, ampak tudi za base. Instrument ima 10 tip«, 2 regiatra, 48 glasov, 3 vrste trobent, vse je pOlittrano kot mahagonijev les, obite z niklom, ima dvojen meh   in   lep jermen.   Velikot
I 31X'5 velja K 740 — Sala, po kateri. se lahko nci igrati, zastonj. Manjše in ceneje harmonike, posebno za otroke po
' K 2-50, 3 30, 3-80. 5-20, 680 Boljše harmouike   po K 8% 9-60. 10-40 11-40, 1360, 14-20;
Cenik z 3000 slikami pošljem = zastonj. ==
Hanns Konrad in Briix
536                   Hp. 876.
Meščanska parna žaga.
Na  novem  lentnem  trgu   (Lendplatz)   v  Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše   postavljena je
nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se los hlodi, itd. po zahtevi takoj razlaga. Vsakdo pa sme tudi  sam oblati, vrtati in spahati L t. d.                        &8
Hovo!
Hovo!
Mal orkester za v
zep.
Nekoliko oseb more tvoriti krasen zbor!
= Harmonike z bobniči. =>
Medene ploSSe (Messingplatten) 10 luknjic, 20 glasil z bobničem iz boie. Se lahko takoj igra. Komad z elesantnim kartonom K 2'f>0. Ploča z 16. lukn.icami, 32 glasili, 2gla-šena na „tremoloH, 8 koženim bobničem v elegantnem kartonu K 3. — Denar se posije naprej, ali pa blago na povzetje (nach-•ahme). Ilustrirani katalogi z več kot 8.( 00 slikami dobi, če 650                         zahteva, vsakdo zastonj.
Hanns Konrad in Briix (Bohmen) št. 876.
Posebno ijgodno!
Ndjtopleje priporočam  slavnemu  občinstvu
svojo veliko zalogo vedno svežega špecerijskega
blaga, posode iz železa in sploh železnino itd. Prodajam vsled dobrega nakupa vse posebno po ceni. Zlasti opozarjam na svojo veliko zalogo blaga, katerega prodam vsled izprodaje po izredno nizki ceni.
Priporočam se za najštevilnejši obisk.
Janez Toplak
trgovec pod bregom pri Sv. Lovrencu 678                                        v Slov. Gor.
Prilična prodaja!
Novo zidane atanovalne hiSe   (Zinebftaser)   med 80.000 in 100 000 K  vrednosti  se predajo zaradi udeležbe pri industrijskem podjetju.   Vpraša se pri upravi tega lista.
Večje posestvo W&*  v Poličanah
se   proda   iz   rodbinskih   vzrokov   prostovoljno.
Več   se  izve  pri   Hans VVouk  v  Peklju,   pošta
Pol čane.                                    n
Fran« Breschnik.
ordinarij  poljed.  hiralnice   (landw. Sichenhaus) in občinski zdravnik v Vojniku.    Ordinira  vsak dan v Tomaschevi hiši v Vojnlku.       e
20.000
hmeljnih drogov,
6 do 9 metrov dolgih, prodam  prav vredno
Dra-kufaYia K 8*50
lepo rezana, ptičji nastavok, slevilke 3n kazalca iz kosti, kliče vsake pol ure in vsako uro, -'S3 cm visaka, kompletno z dvema Zlato broiii-iraniina .grihtovima" natanko rekulirana, 1. a sotsko kolesje samo 850 K samo okrogla ira s 30 urnim kolesjem "(Fcderzugwerke) 16 cm. Uebelio«, 8 K, ista
8 daij idoca, 30 cm. debelin« 5'60 K. za vtako nro 3 leta pismenega jamstva I Vsake leto razuosiljem čez oO.OuO ur v zadovoljstvo mojih p. n. knpesv. ja v Avstriji edina številna dokazuje najbolje so-Udnosli moje hiše. Vsako, tudi najmanjše naročilo, se izvrši skrbno. Razpošilja po povzetju Hannc    h'aiirad     PrTa 'ovarna za ure  v Mostu  (Bribr.)
nanus ivonraa stev. 876 (cesko), - Bogato. iiu.trc-
\ani   ceniki   z nad 3,000 podobami pošljem  po zahtevi zastonj 53*                                       in franko.
Ponatis in ponaredba kaznivo.
Edino pravi je Tliierry-balsaiii
edino z zeleno nunsko  marko.   Postavno varstvo.
Staroznano izvrstno domačo zdravilo.
Ceno: 12 malih ali 6 vecj>h steklenic ali I veliko posebno steklenico spatent-zamaskomK 5,— f. aako. Proti vsaki Se tako stari rani, fnetju, poškodbi Cena: 2 posodi K 3.60 franko; lepo povzetju ali prejsnem plačilu.
Ap. i. Thierry f Pregradi pri Rogatcu Slatini.
Mh*it>*-s»M*i<m,      Brošure s tisoftirai zahvalnimi pismi zastonj in franko
Pozor!
Ce želite trgovino, obrt ali realijo kakor hotel, vilo, gostilno, graščino, opekarno, zdravi šče prodati, ali ako iščete na posodo ali sodelovanja pri kakem podjetja, se obrnite zaupno do veleznane firme „Intern. Gescb&fts-courier"; Centrale Graz, Elipabethstr. 6. Podjetje je prvo v tej stroki. Glavni zastopnik pride te dni sem. Ce se hočete z njim brezplačno posvetovati, prosimo da nas takoj obvestite.   31
Oznanilo.
so
V deželni sadjarski in vinogradniški šoli t Maribora ae obdrži med 4. in 9- svečanom tečaj o pripravljenjn in ravnanja • z vinom (Weinbereitang and Weinbehandlung), ki je namenjen v prvi vrsti posestnikom vinogradov in v katerem se bode podnčevalo V vseh tozadevnih vprašanjih teoretično in praktično v nemškem jezika. Število udeležencev se je določilo doslej z 20. Naznanila za udeležbo se imajo poslati do 2. svečana in ima plačati vsak ude-ležnik 10 K za troške v blagajno zavoda.
Ravnateljstvo deželne sadjarske in vinorejske šole v Maribora.
649
Jožef Jarmer,
posestnik parne žage v C*l}u
Vstanovljena leta
1862.
I Čekovnemu ra-[čunu št 8080511
pri c. kr. posit no-hranilniJnem| uradu.
Mestni de [nami zavod.
Giro konto pri podružnici avsl. ogersk. banke v Gradcu.
Uradne ure
za poslovanje s
strankami ob de
lavnikih od
8-12 ure.
priporoča se glede vsa- Ita^Mawva fcega med hranilnične zadeve spada-jodega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakorsnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
Ravnateljstvo.
ATnifAOt I   Odraš(mim koristno, otrokom veselje!    \TfYimcif I llUVUM!   Brez stroškov!                  Brez rizike!   J1UVUM!
Da bi povzdignila zmisel štedenja, upeljala je
mestna hranilnica (šparkasa) v Ptuju.
noro uredbo, ki se je v dragih krajih Že obnesla in je jako premerua potrebi ljudstvo.   To ho t. zv.
domače hranilne kaše.
(Sparbuchsen.)
Kdor hoče, dobi lepo izdelano blagajnico domu. To blagajnica ne Stane ničesar: le kot varščine si zasiguri hranilnica prvih shranjenih 4 K. Ali kadar odstopiš od članstva, dobiš teh 4 K nazaj. To domaČo hranilno kašo dobiš tedaj cisto zastonj. Biagajnični ključek ostane v hranilnici; kadar imaš že neko svoto nabrano, prineseš blagajnico, katero se odpre pred tvojimi OČmi in se ti vpiše v hranilno knjižico dotično svoto. Tako nabiraš lahko najmanjše SVOte. krajcar za krajcarjom, — tako navadiš lahko svojo deco na štedenje in ji napraviš veliko veselje, — in vse brez da bi žrtvoval vinar!
Prepričani Brno, da bode vsakdo ovidil nujno potrebo teh domaČih kas!
Torej pristopajte mnogoštevilno!
586
Mestna hranilnica ptujska«
i	4 LL	:	i		[	i	f	t	f	*	1	T
	11	1		_L				1		1		
	Rjavi premog (Braunkohle) najboljši   in   najbolj   po   ceni pa cele vagone pošilja Šaleška prenio-gova dražba  (SchallthaJl«r Kohleu-bergbau) v Velenju na štajerskem.											
	_ni											
|496	T											|     |
5 kron!
V tej kakovosti
Razpošiljava solidnih čeških glasbil po zelo nizkih tovarniških cenah.
Pri izviru se kupi najceneje! Glasom roojin poSiljavnih pobojev je
»aročevalec brez rizike,  ker je zamenjava dovoljena «'■        •"■ne
denar.   Oosle za Šolarje že po K *-80, 6 50, ti —,
«80, 7 00, 8 60. 9-60, 11-— 12-50.   — Koncertni
geslo po  K H—,  17-—, 20-60, 24 —.  Orkester
cwU t močnim glasom po K 28 —, 32■—, 86-—,
48—   —   Solo   gosle  po K   60—, 60—. 80-—,
UD-—, 160-—. — Lok za gosli po K -80, 1—,
1*0, 1-80, 2'—, 8-*), 280 in dalje. — Pikole in
piščalke, iepoizdelane po K 1—, 1-60, 2—, 3—,
4r— in dalje. —  Klarineti, jako fino izdelani po
K »•—. 11—, 12-—, 14— in dalje.
Pe poštnem povzetja »Ji če se desar puSIje MfNJ   razpošilja   Erzgekirgisekes   Husikwaieu-
Vtttnttau
Hanns Konrad
v Mosli <Brix) št. 876 na Češkem. ••fat* Hattrmii   cenik z ltd S000 slikami se na  zahtevo <lo-pošlje vsaksaur brezplačno in poštnine prost«.          537
konkurence.
Pravaav.okaRookopfpatent-anker-remonter ura z masivnim solidnim, antlmagnetlcnim anker-strojem, s pristno emailiruno cifcroico (to ni papir!), z varstveno plombo, v pravem iiiklnastem okrovu, nad strojem jo šaruirano pokrivalo, gre 36 ur (torej nikakor ne samo 12 ur), z okrasnimi pozlačenimi kazalci, natanko regulirana, s triletnim pismenim jamstvom, komad K 5, tri komadi K 14, s kazalcem sekund K 6, tri komadi K 17, v pristnem srebrnem okrovu brez kazalca sekund K 10, tri kom«di K 28, s kazalcem sekund komad K 1250, tri komadi K 35. Ura se lahko zamenja za drugo ali se ves denar vrne. Razpošilja po postnem povzetju                      628
"VZT Hands Konrad .,.£«$
Bogato ilustrirani  ceniki z nad 3WX) slikami se vsakomur na za-htcvanje dopcSljejo brezplačno in poštnine prosto.
Brata Slawitoi
v Ptuju priporočata    izvrstne   šivi Stroje (Nahmaschinen) po;
deei ceni: Singer A    .   , 70 K -Singer Medium 90   , — Singer Titanial 20   , -
Ringsohtfchen      ........140   » —
Ringschifchen za krojače   .  .   .   .180   , —
Minerva A..........100   , -
Minerva C za krojače in čevljarje 160 „ — Howe C za krojače in čevljarje . 90 . — Cylinder Elastik za čevljarje . .180 „ — Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Naji cene so nižje kakor povsodi in se po pogcx plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik bn plačno-
petek, d
našle
NaroCn:
atro-Og
teto 3!
četrt
za Ne
celo  li
Amerik
za dni:
računi
rem n:
nine. I
dati ne
številk'
Uredn Bistvo Ptuju,
Ste
Naravnost iz tovarne K 2-9(1. S eifrenicn  '    nu unči sveti K 3.30
Konkurenčn budilnica
po amerikanskem sistemu, I naj se položi kakor hoče, nesljiva, dobre vr.te; s tri Hitu pismenim jamstvom, di dobro in točno tekla K 1 tri komadi K 8.—, a ciferi ki p« noči sveti, za kot K 3.30, tri komadi K I Xoben riziko. Ura se lahko menja za drueo ali se i denar. Po postnem povzetja ce se denar poStje naprej r poSilja prva tovarna za ure
Hanns Konrad
v Mosta  (BriSx)  it.   87«
Ceikem.
Bogato ilustrovan cenik, ki obsega nad 8000 slik raznih ur, i in     srebrne     robe,     se   na    zalitevanje   vsakomur     dope] brezplačno in poštnine prosto.
Budilnica z zvoncem kakor na turnski uri,
1. kakovosti, teCe SO ur, biie vsako uro in vsake pol ure, ki zvončkom Jako glasno doni, okvirje gladko poliran, 30 cm. v premeru, cifermca je zastekljena, s stremi bronasta-pozlačenimi uteži (gvihti) stane kompletno
samo K 660 II. kvaliteta K 5—
Triletna   pismena    garancija. Noben riziko. Ura se lahko zamenja za drugo, aH se denar vrne. Po postnem povzetju ali  če se denar posije naprej razpošilja
Hanns Konrad *$%%&?££?
Bogato ilustriran cenik z nad .UHX) slikani)   se vsakomur na zahtevanje dopoSlje brezblačno in po9tnine pro* to
V ptujskem mestnem sopar nem kopališču
se dobijo odsihraal kopele 8 hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ot I url popoldan in vsako nedeljo in vsak praznil Ob Vili uri predpoldan za 60 vin.; (30 krajcarjev.)                              s" Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt).
Nedoseženo!      Svetovni čudež!      Nedoseženo' 600 komadov samo gold. 1.95
1 krasno pozi. prec. ank. ura z verigo, natanko idoča, 3 leta g* rancijo, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 kom. lini robci 1 krasni prstan za gospode z im. biserom, 1 lepa eleg. garnitur« okraska za dame, obstoječa iz 1 krasnim kolije oni is orieol biserov mod. okrasek za da ne s pat. «akl|UČkom, 2 eleg. zapestnici za dame, 1 par ošesnik s pat. kavlji, 1 krasna žepno toaletno zrcalo, 1 usnjato denarnico, 1 par mansetnih gumb 3° Doubl* zlato, patent zaključek, 1 eleg. album za razglednice, najlepši ta-
Sledi sveta, 3 Šaljivi pre Imeti, velika veselost pri mladih in starib, praktičen navod za ljubavna pisma gospodov in dam, 20 ko-resp. predmetov, in Se 300 preime'ov, potrebnih v hiši. Vse sko-psj z uro, ki je sama toliko vredna, samo gold. 1.95. PoSilja » po povzetju ali ako se posije d.nar naprej po dunajski razpo-Siljevalni trgovini P, Lust, Krakova 41. — NB Denar nazaj a stvari, ki ne dopadejo.                                38
"CTra z -verižico      * samo 2 K.
Slezijska ekaportnahišaje nakupila veliko ur in jih razpošilja: eno prekrasno, pozlačeno 36 ur natančno idočo anker-uro z lepo verižico samo 2 K, obenem se pismeno tri leta jamči. Po poštnem povzetju razpošilja prusko-šlezijska ekaportna hiša
F. VVindisch, Krakov, Nr. U|64.
Opomba: Za neugajajoče se denar vrne.
r<
mena i ideja n katerej odpira aeme v aamost P. beseda ne od življen. nočam kličem ocenili čisti d svobod njaki! Z
krvave število da jo i mene. aveto boljši da   pc Kličej-herni nas š« zbrali zadon
bili s«
nas h
trud.
preho
kansk
zlorab
nrado
prekli
to in
slab
1 Velika ladjo vrgel reSilnc vreme
manj k
je bil je kot dogod
Kakoi
Solidi
je ple
nimi
velike
ležeči