v
49. štev.
V Kranju, dne 7. decembra 1907.
VIIL leto.
Političen in gospodarski list.
Stane za Kranj i dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, ta pol leta 'i K, ta druge države stane 6*60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe bret istodobne vpošiljatve naročnine se ne otira. — U r e d ni A t v o in upravni! t vo je na pristavi gosp. K. Floriana v t Zvezdi*.
Izhaja vsako soboto == zvečer =
Inserati ee računajo za celo stran 60 K, ta pol strani 80 K, u četrt strani 20 K. Inserali se plačujejo naprej. Za manjša oinanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se Uska enkrat, ta večkrat tnaten
Eopuat. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljali naročnina, re-lamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankiratl. — Rokopisi se ne vračajo.
■m
Politični del. s b
□ □□□a
rs
Kmečke posojilnice in hranilnico,
u.
Danes hočemo razpravljati, kako se kmečka posojilnica in hranilnica ustanovi. Prav dobro vemo, da vlada ravno v tem oziru pri tem in onem velika nevednost. Skoro vedno se sliši ugovarjanje: «Ja, to je pa težava, to ni brez nič.» Vendar temu ni resi Jasno bode takoj vsakemu, kdor prebere sledeče vrstice.
Skoro v vsakem kraju so kmetje in posestniki prav vneti za vsak stanovsk napredek. Toda pomagati si ne vedo, začeti ne znajo t Ta ali oni bi rad delal za prospeh svojega stanu, a ne ve, kje in kako bi poprijel. Seveda, da bi izpraaeval okrog po svetu, pisaril na razne strani, ali si mogoče naročil knjigo v ta namen, nima časa, pri današnjih gospodarskih razmerah, ko mora biti kot posestnik in gospodar pri tem pomanjkanju delavcev povsod sam. Da bi zanemarjal svoje lastno gospodarstvo, bi gotovo ne bilo umestno I
Nekoliko je pa tudi strahu v očigled nekaterih nesrečnih polomov, ki so se prigodili ravno na Kranjskem v škodo zadružne misli.
Naj sledi kratko navodilo za ustanovitev kmečke posojilnice in hranilnice. To navodilo velja tudi za ustanovitev vsake druge zadruge, n. pr. mlekarske zadruge, zadruge za skupni nakup in prodajo i. t d.
Ko ima ta ali oni misel, da bi se za kak kraj ustanovila kaka zadruga, n. pr. kmečka posojilnica in hranilnica, naj to misel lepo dalje razširja in pridobiva ljudi zanjo. Kaže naj na uspehe drugod v sosedstvu. Saj imamo Kranjci nad 400 raznih kmetijskih zadrug, največ posojilnic.
POOLISTEK.
A. O.
Pozdrav savskemu drevoredu.
Nisva se pozdravila letos, minila je pomlad, minilo je poletje in tvoje gosto zelenje postaja redkeje, počasi se vlega nanj jesenska bolezen — ostra rjavica, ki mu izsesava oživljajoči sok, mu susi žile in mu tako počasi vzame lepo, očesu toliko prijetno zeleno barvo in gladki listi leže na tleh. V dubu že vidim rmene, nagrbane kakor koža na obrazu starčka. Stari od mesta najeti vrtnar pa hodi z grabljami v roki in grabi to suho listje in misli — jesen je tukaj, kmalu bodo stala gola stebla na teh gričih in tudi listja ne bo več. Vrli naprej svojo nalogo, upajoč na spomlad, ko bodo ta stebla iznova pognala brstiče, ko bodo nežna svitlozelena peresca ugledala beli dan in rastla in se razvila v solnčni toploti, v svežem gorenjskem zraku — v jutranji rosi — zopet se bodo ogrnile bele steze v zeleno goščo — in prijatelji narave bodo prihajali — in iskali spomladi med novim zelenjem med novim življenjem in našli jo bodo — daleč od mestnega hrupa — daleč od dražbe v tvojem mističnem miru samotni savski drevored.
Kolikokrat vas je že premerila moja noga, bele stezej In nikdar se mi ni zdelo, da čas ginef
Ustanovitev se nanaša na posebno postavo, ki je prišla v veljavo v Avstriji 3. junija 1873 ter se imenuje zadrnžni zakon. Bivstvo in besedilo tega zakona se nahaja v i v. Lapajneta knjigi i Slovenski posojilnicam z dopolnilnimi zakoni, ki so izšli ter v veljavo prišli pozneje.
Prav dobra, poučljiva knjiga in zelo poceni je /mavčeva knjiga »Kmečka posojilnica*. Priporočamo obe. Dalje prih.
Shodi Jugoslovanskih mest
Začetkom meseca novembra se je vršil v Ko-linu na Češkem shod čeških mest.
To je bil prvi shod čeških mest. Bil je to temelj, iz katerega poraUtJD redni pravilni shodi čeških mest. Angleška in francoska mesta že precej dolgo časa sem prirejajo shode svojih mest in to z vidno rastočim uspehom. Za njimi so prišli Nemci s svojimi cStadtetage> in tudi shodi nemških mest pokazujejo lep uspeh. Sedaj so prišli Cehi, med Slovani vedno prvi. Kaj se''je reševalo na shodu čeških mest P Pokazalo se je, da je komunalno delovanje ČeSkih mest Se nedostatno, da je treba delati na socijalno - političnem in kulturnem polju. Delegati čeških mest so se odločili postaviti češko samoupravo na višjo stopinjo, vcepiti jej zavost novih nalog in dolžnosti, ki postajajo z industrializacijo in z naraščanjem mestnega prebivalstva, posebno delavskega, cehi vedo, da ima pri politično nesamostalnem narodu poštena samouprava velikansk pomen, da jim mora biti. šola, kjer se bodo učili občinske samozavesti in da mora biti kraj, kjer bodo dokazovali Dunaju in celi evropski javnosti, da so napreden narod, zrel za državno samostalnost. Najboljši in naj opra v i cenej Še delovanje Cehov je stremljenje za uvedbo popolne, na vrhuncu dobe stoječe in z naprednim duda se vleče kot dolga nit, ki se odvija iz klopčiča brez konca in kraja kot se mi zdi danes. Uživajoč in naslajajo se ob edinem pogledu tvoje skromne in vendar tako čarobne lepote se mi ni zdelo nikdar zadosti pozno — ti dati slovo in te zapustiti.
In vendar mi ni bilo nikdar prav jasno,,o čem obstoji tisti čar, ki me tako veže, ki mi objema dušo z neizmerno sladko tolažbo in mi polni srce z upom, z brezmejnim upom in z blaženim mirom, z nekim nadnaravnim čutom sreče in zadovolj-nosti, ki se ga ne spominjam ne preje, ne pozneje nikdar več.
Dostikrat premišljujoč, kaj povzroča to izpre-membo v mojem notranjem življenju sicer polnem dvomov in bojev, mi ni bilo mogoče določiti — in vendar je bilo tako — in ne samo meni se je godilo tako; bolj natančen pogled krog mene me je prepričal, da se je tudi drugim godilo tako I
Semkaj ne hodijo ljudje samo ubijat čas, ne hodijo samo po dozo jutranjega zraka. In, če gredo tja s tem namenom, se jim godi tako kakor meni.
V njih dušo se prikrade tista čudna moč.
V duhu vidim korakati izprehajalce s tihim odmerjenim korakom in berem čudne zgodbe na njih obrazih.
<Vse je minulo — vse,» tako govori sam seboj star gospod s sivo brado, opirajoč so na palico i s kje je mladost, kje je ljubezen, kje so upi, kaj
hom vodene samouprave: občinske, okrajne in deželne. Dasiravno je ta 'jhod čeških mest bil samo pripravljalnega pomena, vendar je bil predelan materijal za nadaljne vsakoletne shode čeških mest in da se je shod vršil v znamenju povzdige in modernizacije samouprave v naprednem duhu, posebno na socialno-političnem in kulturnem polju. Najbolje značilno pa je dejstvo, da je na tem shodu prišlo v pretres ypralanje o reformi občinskega volilnega redal Poleg tega je važno, da so se ustanovili posebni odseki za proučavanje perečih komunalnih vprašanj.
Ali bi tudi pri nas na jugu ne mogli prirediti takšnih shodov mest? Slovenci seveda smo preslabi, naša mesta je možno sešteti na prstih obeh rok, ali recimo, da se k tem shodom pritegne tudi večje trge? Ali pa ne bi bil možen shod vseh jugoslovanskih mest? Ljudje, kakor so Hribar in Zupan srbske prestolnice Glavinič, bi gotovo prispeli k dobremu uspehu. Tu bi se ne šlo za kakšne politične enuncijacije, shod naj bi reševal zgolj gospodarska vprašanja in v taksnih vprašanjih bi zastopniki enega mesta bili lahko svetovalci drugim mestom. Znano je, da je letos ob priliki sokol-skega zleta v Prago praška občina posodila belgraj-skemu županu načrte praške kanalizacije in vodovoda, katere načrte misli belgrajski župan upotre-biti pri zidavi kanalizacije v Belgradu. Po gospodarski strani toraj bi bili takšni shodi velikega pomenal__ .K.
s
Slovenci, ne zabite druibe SV. CIRILA IN METOPAI
me čaka — življenje je za menoj, vse je minulo, prišla bo smrt.» Zadene se ob zeleno vejo ln odtrga sveži list, mrmrajoč: »Takole smo bili mladi — takole sveži — in danes?!*
Za njima pride lep krepak mlad človek. Vidi se mu, da je srečen in zadovoljen sam seboj. Prinesel je semkaj svojo srečo — semkaj, kjer ga nihče ne moti. Trudil se je zadobno svoje mladosti ln zdaj žanje sad tega truda, izvršil je študije, življenje je pred njim in z dopndajenjem gleda vanj kakor v obljubljeno deželo. Daleč tam ima lepo mlado nevesto; — nadebudna bodočnost ga čaka — družbinska sreča.
Vseokrog njega mu potrjuje lepe sanje, kaj bi neki moglo kaliti to srečo?
Vse je živo, vse je veselo, in kako čuti to srečo. Ne ve, kako bi povedal vsemu svetu, da je srečen — kako bi opeval življenje, ki je zanj tako nadepolno in pripoveduje neb roj ni m drevesom: •Srečen sem! Poslušajte, delile z menoj mojo srečo — pbjel bi vaa in pritisnil na srce — tako mi je polno blaženosti*
Vsede se na klop in dalje in dalje se izlivajo stoterna čutila iz njegovih prs, polnih sreče — nade in življenja.
Nad njegovo glavo šume zeleni listi med sabo: cfipomlad ljubezen — spomlad ljubezen.»
Na drugi strani vidim prihajati mlado dekle. Njen obraz ima neke lastnosti hCeru julne zemlje.
T Kimaj«, 4m 90. novembra 1907.
t M tolitlČlO lAllnAflJe zadnjega tedni je naveiauo qm drtitnoibortto razpravo o Masaf y-kovano nujnem predlogu. Debata, ki jo ima tedaj tbornka, je tako tenkega pomena, da je talko pregledati in presoditi vee posledice, ki jih bo imela. Z elementarno močjo je trdilo dvoje svetovnih na-sotov drugo ob drugo. Na eni strani cerkveni dogma, na drugi duševna svoboda. Vse politične kombinacije dosedanjega «dela» issa volitev lahko izginejo, ukor rosa v solnem toploti, vse nenaravna svete lahko popokajo in če se sme političnim znamenjem v Avstriji le le kaj zaupati, tedaj je gotovo, da bo potisnjena vsa politika bližnje bodočnosti v povsem drugo smer, kakor so misliti oni, ki so si tako prijetno postlali pri jaslih.
Eno dejstvo je že gotovo: Krščanski socialci, U so se pred par dnevi triumnrali, so doživeli strahovit poras.
Ii peterih žil se napenjajo, da bi ga zakrili, a njih trud se ne more posrečiti. Državni zbor je sprejel nujnost Massfvkovega predloga soglasno, to se pravi: Tudi krlčanski socialci so glasovali sanj. A samo en razlog jih je napotil, da so udarili sami sebe tako po zobeh: Ce bi bili glasovali zoper predlog, bi bili ostali v manjlini, nujnost bi bila sprejeta zoper njih glasove in to bi bil poraz, ki ne bi bil mogel ostati brez dalekosežnih posledic Tak je položaj sedanje krlčansko-socialne stranke, da se mora bati te resnice. Ostati v manjšini, še nikdar ni škodovalo opozicionalni stranki, za krščanske socialce sedaj pa je smrtno nevarno 1
Toda logično je. Krščanska socialna stranka je postala vladna, seveda samo vsled nenaravne zveze s strankami, katerim je v dnu svoje duše, po svoji naravi in po svojem bivstvu nasprotna. Postala je vladna, in dobila je svoje zastopnike v kabinetu, kjer jo reprezentirate GeOmann in Ebenh och. Se več! Ti dve imeni sta bili pečat, ki je pritisnjen Beckovi vladi na čelo. A naenkrat se pokuže, da je taka vladna koalicija nemogoča. Lahko se jo skuje za potrebo trenotka, za nagodbo, za proračun. Toda še so vprašanja v tej državi, življenska vprašanja, ki se jih ne more pokriti s prstjo, temveč, ki silijo na dan z elementarno močjo — in v teh vprašanjih vlada ni edina. Ali h mogoče misliti, da bi ostala GeBmann in Kbenhoch glede duševne svobode na enakem stališču, kakor Masa ryk in Pernerstorfer?
Če bi bili krščanski socialci poSteni in dosledni, bi bili niiiiuli gia»ovati zoper nujnost Masafyko-vega predloga. Toda kaj naj bi tedaj počela njiju ministra Ebenhoch in Geflmann? Ali naj bi se postavila v nasprotje z drugimi člani vlade in z večino parlamenta, pa demisionirala? Ali naj bi ostala ministra, pa se postavila v nasprotje z lastno stranko? V obeh slučajih bi bila klofuta za krščanske socialce tako glasna, da ne bi mogli nikomur dopovedati: «Pobožali so nas.» In i« to za »krščanske» res hude dileme so našli izhod, da so glasovali za nujnost predloga, ki ga sovražijo v dnu svojega srca. Toda če je odločitev odložena — ali je s tem odstranjena . . .?
Domobranski minister fml. Latscher je, kakor se je pričakovalo, odstopil. Namesto njega jo imenovan Georgi, ki ga je zadnji čas zastopal v parlamentu.
Za Primorje in južno Tirolsko hc če vlada kaj storiti. Ustanovila se jo na predlog ministrskega predsednika komisija, sestavljena iz vseh prizadetih ministrstev, ki naj izdela program za obširno akcijo. Potem bodo povabljene osebe, ki poznajo razmere, zlasti izvoljeni poslanci, da se sliši njih mnenje. Bilo bi lepo, da bi se država res nekoliko pobrigala za te doslej zanemarjene kraje;
ampak ravno sedaj, ko rabi gospod Beck glasove ta svojo nagodbo, se tiiil to vest, ki ne pove nobenih posameznosti, kakor reklamo za vlado.
Na G ali Skesa j« vihamo zaradi prulipoljskih načrtov v Nemčiji. V nedelo je bil v Lvovu velik shod, na katerem so govorniki vseh strank protestirali proti brutalnemu zatiranju pruskih Poljakov. Shoda se je udeležilo nad 10.000 ljudi. Po shodu so bile velike demonstracije pred hotelom, v katerem je stanoval ne miki konzul. Od hišnih posestnikov zahtevajo, da nobeden ne sprejme nemškega konzula v stanovanje.
Zoaaaja politika je prišla te dni na dnevni red v avstrijskem državnem zboru. Seveda je našla svojo pot po ovinkih. Naša ustava je namreč tako krasna, da državni zbor sp'oh nima upliva na zunanjo politiko, ampak stvar je popolnoma prepuščena delegacijam, in Se te i najo zelo omejen delokrog. Če hočejo torej poslanci govoriti o zunanji politiki, se morejo poslužili zvijače. Tako je bilo tudi v četrtek. Na Nemškem je vlada predložila nov zborovalni zakon, ki jemlje Poljakom pravico, govoriti na svojih shodih v poljskem jeziku. Drug zakonski načrt v pruakeiu deželnem zboru pa zahteva, da se sme zemljišča Poljakov ekspropri-irati (vzeti jim jih za tako ceno, kakršno določi nakupna komisija), če jih hoče nemška »kolonizacijska* komisija dobiti v svojo last. Oba zakona sta res tako brutalna, da se Človek v čudu vpraša, kako je kaj takega mogoče v kulturni državi v dvajsetem stoletju. O tej stvari se je torej bilo govorilo na ta način, da so govorniki vseh slovanskih strank ter dva zastopnika socialnih demokratov vprašali predsednika, če hoče ta protest naznaniti vladi. To je bil ovinek okrog opravilnika, a bil je umljiv, ker opravilnik ne daje druge priložnosti, da bi se moglo govoriti o zunanjih dogodkih.
Proti umetnemu podražavanju sladkorja je
predlagal finančni minister, naj so sprejme v zakon o sladkornem davku določbo, ki dovoli vladi, dokler ni zakona zoper kartele, da sme z denarnimi globami kaznovati prodajalce, ki b: prodajali sladkor dražje, kakor bi bilo opravičeno v tržnih razmerah.
Tretja mika doma, izvoljena na podlagi skrajno reakcionarnega in protiustavnega volilnega reda, je dobila, kakor je b.lo pričakovati, vladi prijazno večino. Vendar pa še ta krotka veČina ni tako brez hrbtenice, kakor bi rad Stoljipin. Duma je sklenila, poslati carju « adreso», o kateri se je zadnji čas razpravljalo. Skrajna desnica se je trudila na vso moč, da bi adresa priznala carjevo avtokracijo, vendar pa ni mogla doseči tega. Večji del oktobristov se je postavil na stališče, da je izza manifesta od 30. oktobra 11)05 Rusija k on štitu cionalna država in da car ne more izvrševati zakonodajne oblasti brez dume. To je bilo tudi izrečeno v načrtu adrese, ki je bil sprejet z 212 proti 146 glasom skrajne desnice.
□ □□□□
Narodno gospodarstvo.
Nadaljevanje.
4. Vrednote posameznih držav, a) Zlata vrednota. Pri zlati vrndnoti se glavni novci (tudi kurantni novci) kujejo samo v zlatu in sicer tako, da imenska vrednost odgovarja popolnoma notranji vrednoti. Srebrni novci so le postranski denar, ki se rabi tudi za drobiž.
Njeni črni lasje se svetijo v solncu, njene Črne oči zro nemo — nepremično na zeleno planjavo. — Kdor bi jo gledal in opazoval, bi mislil — nič manj — zaljubljena je v ta košček zemlje in uganil bi; in če bi videl v nje srce, bi videl, kako se odpira tolažbi In upanju, ki je diha mlado zelenje — kako se krepča v dobrodejnem vtisu tega pogleda in morebiti bi postal tudi zmoten ceniti in razumeti mistično govorico narave, ki ima tako čarobno moč.
Enkrat, dvakrat, trikrat premeri dolgo pot in zopet in zopet in ni trudna in tuintam postoji ln se zatopi v etiko — tamkaj na drugi strani.
«Sumi, šumi, bistra Sava U tako govori in si brile gorke solze, «ali je bilo res tako — moralo je biti. Ab, zakaj mi vzbujaš te žalostne spomine — odnesla si vse — vse moje dobro — kako grozna je ta misel — in vendar vsikdar, ko te vidim, mi znova pripoveduješ to zgodbo, ki bi jo hotela pozabiti.»
Mrzlica ji strese mlade ude — zgane se črez ograjo in njene tople solze se pomešajo s hladnimi valovi.
Med dvema poljema na drugi strani Save prisopiha lokomotiva; gost dim se vali iz njenega grla ln se dviga kvišku« tja do vrhunca Smarjetne |ore, zasliši se glasen švižg ln ii ozkih lin pogledi
nebroj človeških obrazov — v zraku vihrajo bele rute. — Zdravo, — nazdravje, brat, sestra, majka, tukaj smo.
cTo je Življenje — pravi mladenka — vse je živo in veselo — in zvedri se njeno belo čelo — in izgine bolestna poteza krog njenih ustnic, «to je življenje — in to vse med tem nadepolnim blagodejnim zelenjem, ki me objema. Zakaj obu-pavati ?»
cV tebi, lepi gaj, v tvojem neskaljenem miru si hočem vstvariti svetišče! — Ali ne čutim, kako blizu mi je Bog? Nikjer in nikdar tako kot tukaj velika, edino krasna čarobno skrivnostna narava. Moje srce je mrzlo, ozeblo, otožno kot zimski dnevi — daj mi toplote — moči — daj mi življenja, ki je večno v tebi — reši me te smrtne mrzlice, ki mi trese dušo in suši kosti.►
Škrjanček je zažvrgolel nad njeno glavo — «nikar ne toži — in ne jokaj — veseli se dneva ob jutranji zarji — opoldanskem svitu in večernem mraku — vse je lepo v nar, v i in polno vere, upanja in ljubezni 1»
Se enkrat bodi mi pozdravljen, zeleni gaj — minila bo zima, prišla bo spomlad in zopet se bodeva prisrčno pozdravila kot dva stara prijatelja *- in do takrat «Na svidenje!«
Srebrni novci se ne kujejo polnovredno, tudi je njihova plačilna zmožnost omejena, doćim se morajo zlati novci sprejemati neomejeno. Na zasebni račun se morejo kovati k zlati novci, srebrni novci se kujejo le do gotove množine in se lahko vedno zamenjajo za zlati novec To je takozvana čista zlata vrednota Če se država nasproti drugim državam kaže kot država z zlato vrednoto, ker svoje zunanje obveznosti plačuje z zlatom, dočim se doma rabi kot kurantni novec vsaj en srebrni novec, potem govorimo o Se pa j oči zlati vrednoti.
Prva drŽava, ki je uvedla zlato vrednoto, je bila Angleška, kar se je zgodilo z zakonom z dne 22. junija 1816. in sicer na ta način, da je pričela kovati srebrni novec z lažjim novčnim merilom in ga tako napravila za drobiž, poleg tega pa določila, da nihče ni zavezan naenkrat v promet vzeti več nego 40 šilingov v srebru. Denarna enota je funt Šterling ali kot novec sovereign (L), ki ima °'J šilingov (s), šiling pa zopet 12 p ene e v (d), Sovereign ima 732239 gramov čistega zlata, kar bi dalo 24 017 kron ali 20*429 nemških mark. Sovereigni se kujejo v kosih po 5, 2, 1 in l/j funta. Srebrni novci (5, 2%, 2, 1 5, 6, 4, 3 d) se kujejo kot drobiž v razmerju 1 : 14 288. Iz brona se kujejo 1, P/a in Vi d. Samo zlati novci se morejo kovati v poljubni množini ter imajo tudi neomejeno plačilno zmožnost
V angleških naselbinah obstoji večinoma tudi angleški novčni zistem, samo o indijskih drugačih denarnih razmerah bomo govorili pozneje.
Na NemSkem so do leta 1873. obstajali v posameznih državah posebni novčni zistemi, ki so se opirali na srebrno vrednoto. S postavo z dne 9. julija 1873. (deloma že s postavo z dne 4. decembra 1871.) se je pa uvedla za vso državo zlata vrednota, toda vender se je obdržal srebrni tolar (= 3 Af) kot kurantni novec, da moremo torej govoriti o šepajoči zlati vrednoti. Kujejo se zlati kosi po 20, 10 in 5 mark. 1 marka (M) ima 0358423 g čistega zlata - 1*1766 K. Dalje se kujejo srebrni kosi po 5, 2, 1, '/a in Vft M, ki imajo pa le do 20 M plačilno zmožnost. Iz niklja se kujejo kosi po 10 in 5 fenigov, iz brona pa po 2 in 1 fenig.
Danska, Švedska in Norveška so se združile v Severno novčno zvezo in sklenile leta 1872., oziroma 1875., novčno pogodbo na podlagi nanovo uvedene zlate vrednote. Novčna enota je kakor pri nas krona « 100 oerov. Dva-desetkronski zlat obstoji iz 8064*g čistega zlata in velja torej za 26*452 K,
Avstro-Ogrskaje uvedla 1. 1892. ŠepajočO zlato vrednoto. O njej smo govorili obširneje v prejšnjem poglavju. Na zasebni račun se smejo v Avstriji kovati le zlati kosi za 20 kron, na Ogrskem pa tudi desetkronski zlati.
Na Ruskem imajo zlato vrednoto od leta 1899, Novčna enota je rubelj 100 kopejk. Kujejo se zlati kosi po 15, 7%, 10 in 5 rubljev. Zlati kos za 5 rubljev ima 58067 g čistega zlata — 19 046 kron - 16*201 mark - 20 001 frankov. Plačilna zmožnost srebrnih novcev je omejena pri večjih na 25, pri manjših pa le na tri rublje.
b) Srebrna vrednost,
Glavna svojstva srebrne vrednote so ta-lc:
1. Vsaj en srebrni novec se mora kovati kot glavni novec (kurantni novec). Imenska vrednost tega novca mora odgovarjati notranji vrednosti. Tudi ima ta novec neomejeno plačilno zmožnost.
2. Kakor mora pri zlati vrednoti biti prosto kovanje na zasebni račun za zlate novce, ravno tako mora pri srebrni vrednosti biti dovoljeno kovanje tega srebrnega novca na zasebni račun. S tem se namreč zasigura, da se vrednost novca ravna po vrednosti, ki jo ima srebro v prometu in se tudi izpreminja po tem.
3. Zlati novci se smatrajo za blago (trgovinski novci).
Z dunajsko novčno pogodbo iz leta 1857. se je uvedla za Avstrijo in Nemčjo čista srebrna vrednota. Skupni novec je bil zvezni tolar - Vso funta čistega srebra. Na severnem Nemškem je tvoril ta tolar tudi novčno enoto, v Avstriji pa se je koval goldinar — S/B tolarja. Avstrija je stopila 1. 1867. iz novčne zveze in nehala kovati zvezne novce. Kovanje srebra (na zasebni račun) se je ustavilo 1. 1879. in papirni goldinar je postal samostojni denar (papirna vrednota). Pripomniti moramo še, da se je ob času novčne zveze koval tudi zvezni zlati novec kot trgovinski novec in se nazlval krona.
Tudi na Nizozemskem so imeli od leta 1847. do 1857. čisto srebrno vrednoto. 1 holandski srebrni goldinar (— 100 centov) — 9*45 gramov — 0*851 avstrijskega goldinarja. Od 1. 1875. se kujejo zlati kosi po 10 gold. kot kurantni novci, da torej prihajamo v šepajočo zlato vrednoto, ki se je 1. 1901. tudi postavno uvedla, pri čemur se je pa srebrni goldinar obdržal kot kurantni novec.
V brit s ki Indiji obstoji formalno še vedno srebrna vrednota. Vrednotni novec je rupija, ki tehta IH g in l« kuje s čistino "/,,, L. 1693,
)• prilogi ..Gorenjcu" it. 4» \i I. 1907.
se je pa ustavilo kovanje srebrnih rupij na zasebni račun in angleška vlada skuša polagoma uvesti zlato vrednoto. Začetkom leta 1900. je vlada v Indiji imela na razpolago že /a kakih 10 milijonov funtov šterlingov zlata. Po postavi z dne 15. septembra 1899. ima sovereign neomejeno plačilno pravico v vrednosti 15 rupij.
f) Dvojna vredno«! (dimetali/em).
Kjer obstoji dvojna vrednota, se morajo rabiti zlati in srebrni novci kot glavni in kurantni novci in morajo biti torej kovani polnovredno. Istotako se mora zlato in srebro kovati na zasebni račun in se zato mora določiti s'.u'no razmerje, ki naj obstoji med obema kovinama. Francoska, Italija, Belgija in Švica (dežele latinske novčne zveze) so sklenile 23. decembra 1865. novčno zvezo, h kateri je pozneje pristopila tudi Grška. Pri tem se je sprejel francoski novčni in vrednostni zistem, ki sloni na zakonu z dne 28. marca 1803. Ta zakon je ustanovil vrednost zlata in srebra po razmerju 1 : I5Vi< Novčna enota je frank, in sicer se kuje iz 1 kilograma novčnega zlata 3100 frankov (čistina m/10oo)- Iz srebra se pa kujejo kosi po 5 frankov, ki imajo kakor zlati novci neomejeno plačilno zmožnost. Kos za 5 frankov vsebuje 22*5 g čistega srebra (torej razmerje l : 1572).
Ko je pa vrednost srebra zelo padla, sta najprej Belgija in Švica ustavili kovanje srebrnih kosov po 5 frankov, 1. 1878. je isto storila Francoska. Na zborovanju 1. 1878. se je sklenilo kovanje srebrnih kurantnih novcev za toliko časa ustaviti, da se vse zvezne države ne izreko zopet za kovanje. — Ta novčna zveza se od leta do leta molče obnavlja, dokler se pogodba ne odpove.
Dane priti.
*   * *
Tedenski sejem v Kranja dne 2. decembra
1907. Prignalo se je — konj, 156 glav domače goveje živine, 13 glav hrvaške goveje živine, 10 domačih telet, — hrvaških telet, 25 domačih prašičev, 6 hrvaških prašičev, 2 kozi, — domačih kozlov, — hrvaških kozlov, 7 domačih ovac, — hrvaških ovac in — buš — Pšenica K 12'— proso K 7*50, rž K 9—, oves K 850, ajda K 9*—, fižol ribničan K 10, mandalon K 7—, koks 10 — in krompir 4'40 za 100 kg
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu novembru jo 385 strank vložilo 111.110 K 20 vin. 267 strank dvignilo 116.024 K 52 vin. 3 strankam se je izplačalo posojil 5.300 K. Stanje hranilnih vlog 4,423.322 K 65 vin. Stanje posojil 2,634.623 K 43 vin. Denarni promet 314 864 K 16 vin.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu novembru 1907 jo 191 strank vložilo 57.780 K
67 vin. 196 strank vzdignilo 56.636 K 99 vin. 22 strankam se je izplačalo posojil 21.600 K. Denarni promet 271.863 K 04 vin.
Okrajna hranilnica in posojilnica ▼ Škofji Loki. V mesecu novembru 1907 je 112 strank vložilo na hranilne vloge 34.683 K 73 vin, 7 strank vložilo na tekoči račun 3.455 K 70 vin.,
68 strank dvignilo na hranila: vlogo 15.156 K 59 vin., 16 strank dvignilo ua tekoči ra<Hin 14.095 K 48 vin., 5 strankam se je izplačalo posojil 5100 K. Stanje hranilnih vlog 896 538 K 04 vin. Stanje vlog v tekočem računu 31.102 K 56 vin. Stanje posojil 769.201 K 21 vin. Denarni promet 109 224 K 78 vin.
Mestna hranilnica t Kamniku. V mesecu novembru 1907 je 173 strank vložilo 54.468 K 81 vin. 142 strank vzdignilo 66.736 K 18 vin. 4 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 4800 K. Slanjo hranilnih vlog K 1,599,341 K 12 vin. Stanje hipotečnih po?ojil 1,263 794 K 63 vin. Denarni promet 217.783 K 58 vin.
Davek na avtomobile hoče vpeljati država. To misel so imeli najprej nekateri deželni zbori, ki so hoteli vpeljati deželne davke na avtomobile. Sedaj jim je to država vzela izpred nosa. Pač pa hoče polovico tega d< hodka prepustiti onim deželam, v katerih so avtomobili .doma*. Sedaj je naštetih v državi 2314 avtomobilov in 6387 motornih koles. Vlada računa, da bi davek iznašal 600.000 kron na leto. Obdavčilo bi se pa tudi avtomobile, ki pridejo iz inozemstva; od teh računa vlada 100.000 kron dohodkov.
Dopisi, b b b
□ □□CD
Iz Stražiiča. Po daljšem odmoru se je zopet Oglasil naš kaplanček v svojem «Lažiljubu» ter zopet hvali zadrugo kakor cigan svojega smrkavega konja, trgovce pa napada, kar ima kot dušni pastir iu kristusov namestnik seveda pravico. Pred štirimi meseci je pisal v .Lažiljubu*, da podpirajo sitarje v slučaju nesreče ali onemoglosti samo kmetje. Pojasnili smo mu v .Gorenjcu*, da možicelj tega ne ve ali vodoma laže. In res je lagal. Pred štirimi meseci je napadal trgovce zaradi izkoriščanja delavcev, zdaj jih napada zaradi tega, ker podpirajo reveže. Ta pa zna. Tu se pač jasno kaže, koliko mu je za resnico, da lo udriha po trgovcih, resnica mu jo postranska stvar. Naj kdo reče, da to ni pravi Kristusov namestnik V istem času je pisal v »Domoljubu«; <Prvo in najvarnejše je, duše sitar
tedaj čuti prostega, svobodnega in to je več vredno, kot vse drugo, kajti zave>la se sedaj, da je tudi on človen* z istimi pravicami, kot jih imajo drugi ljudje, da treba tudi Z njimi raznati kakor s človekom*. A kako je danes v zadrugi. Kje je obljubljena svoboda in prosto*!. Pojdite ne solit s farovško svobodo in prosto voljo. Kar ukaže kdo iz fnrovžn, pa če je tudi kuharica, to se mora 7goditi, će ne, je vera v nevarnosti. Danes le straši kaplan svoje nepokorne ovčice s sodnijskimi kaznimi in celo z r.gubo hišice. V začetku so bili seveda vsi zadovoljni, ker ste jim obljubili toliko dobrot a ker teh ni. pa že marsikdo sili proč. Tu pa ffi pomaga zviti Traven s silo. Z laj vidite, da Sitarji niso bili tako vsužnjeni pri trgovcih, ker se še (vlo Vam, sveti osebi, upajo zoperstavljati. Svoj čas ste lovili delavce v zadrugo s tem, da »te jim pravili, kdor ne gre v zadrugo, se zoperstavlja Bogu, ali, kdor bo prišel zadnji k zadrugi, bo velik revež, ker bo moral plačevati veliko vstopnino in vrbutega bo imel še najslabše delo i. t. d. Toda pametnejši delavci se vendar niso dali premotiti in danes 2o zapuščajo zadrugo, ker vidijo, da jecljavi Šarček in drugovi, tako jim pravijo zadrugarji, le farba jo ljudi. V zadnjem dopisu v .Domoljubu* se norčuje Traven, da jo bolje za sitarjo, čo jim je odprtih več vrat, pristavlja pa, da ne za sitarje, ampak za nekatere druge. Resničen jo pač zadnji stavek glede zadruge. Dobrote pri zadrugi bodo imc'i nekateri drugi, ne pa sitarji, Le oglejmo si 11. točko društvenih pravil. Tu stoji: «Od čistega dob kča se daje v rezervni zaklad 16%, ki ostane v zudrugi in mu pripada tudi vstopnina vstopivših članov. Potem se plača 10°/0 v zaklad za izgube, ki o4anc nedotakljiv v zadrugi. Dalje plačajo 5°/0 obresti za de leže. Ćo Se kaj preostane, se razdeli 20% m,,(l °ne člane, ki delajo v zadružnih tvornicah in pisarnah. Torej za delavce le 5%. Od vplačanega deleža, ki znaša 200 K bodo dobili 10 K, in sicer šele po štirih letih, zakaj, dokler ni popolnoma vplačan, se najbrže ne obrestuje. Ker pa delavci plačujejo po 1 K na teden, bodo plačevali vos delež približno štiri leta. Torej v Štirih letih bodo dobili 10 K in potem vsako leto 10 K. Kolika dobrota za delavce. Pri vstopu pa jim obljubljate zlate gradove. Pojasnite raje vsakemu delavcu pravila, predno vatopi v zadrugo in ne lovite jih z neumnimi obljubami. Zi one pa, ki delajo v zadrugi sami, to so kaplan, Grilc in «la rjav* za te pa kar 20%. Torej ne za sitarje, ampak za tiste, ki so v zadrugi, za te je zadruga dobrota. Zato se ne čudimo tem ljudem, da tako strastno agitiraju za zadrugo, saj bodo imel* največ dobička. Zdaj so dobro plačani, potem bodo dobili še lepe nagrade. Da bode gotovo ostalo kaj za one, ki so v pisarni, je razumljivo, saj bodo sami delali račun. Kaplan se sicer baba, da dela zastonj, a on že ve, kdaj pride plačilo, saj vemo da farovški gospodje ne store ničesar zastonj.
Z Gorenjskega. Ne vem, kje bi pričel? Ali bi posnemal dopisnika izpod Grintovca v prejšnjih številkah „Slovenca", ali bi šel na razpotje iskat predalov novičarja iz Cerkljan za list »Gorenjca". Po trezni človeški misli bi bilo soditi, ker se ne oglasi nihče več, da je oba skup vzel vrag. Da, dragi čitatelji, ali hočem iz svoje izkušnje kaj poročati? Za Miklavža, to bi bilo pri moji priprosti misli najumestnejše, bi Vam, cenjeni, namesto zgoraj omenjenih seveda že davno, ako se je zgodilo to, kar je tam navedeno, po peklenskem žarečem oglju blodeča moža itak ne moreta več poročati nam posvetnjakom. Kot predmet si hočem vzeti za sedaj Cerklje. A predno začnem, mi je toliko omeniti, da Velesovški Kalimir sedaj večkrat nosi svoj špeh okrog Godelmanove hiše, znamenje, da postane on skoraj cerkvena miš. No, pa poglejmo še malo v Cerklje! Ali si hočemo ogledati župansko upravo, ali prešičjo kugo, oziroma mesarje tam, ali bolje tamošnje mesoglede, ki tako vestno izpolnjujejo napram mesarjem svojo prisego. Mesogleda v Cerkljah to je glavni. On je takorekoč farni, pravzaprav županski meso-gled. Ta gospod nosi bulanžč port, združen z očali, izgleda kakor kak ponošeni baron, ima vse vrline za Gvantčove desetice, jetrca in ledice, a če ga vprašamo: kakšni so „guneviti" cerknjeni, zdravi ali oboleli in kako se f rigajo taka jetrca? Sam bogve, če bi nam odgovoril kaj pametnega. No, za sedaj naj bo zadosti. Kdor ima ušesa, že sliši; kdor pa rabi oči, pa še več vidi. Živino-zdravnik iz Kranja ima pa dvojne oči, pa še nič ne vidi. Živi pa še eden mesogleda, menda tam v Poženku pod sv. Martina zvonom, tam ker izvršuje svojo obrt tudi Simen. Ta mož je tudi gotovo farni in ker je katoliški, je tudi gotovo faj-moštrov. Lepa primera to, kakršen gospodar, taka je družina. Kakršen župan, taka je tudi občinska uprava. Zadnji mesogleda je menda tudi cerkveni basist. Kot tak mora in rabi večkrat pljuča. Dobre so in tudi teknejo, če bi bile prav od bolnega prašiča. Pri vseh kunštih kar jih gorenjski kmet zna, je povhov največji revež. Prašiče redi celo leto. Ko pride jesen, z jesenijo pride bolezen in ko pove kmet mesarju, da ima bolne prašiče, mu gre mesar z odprtimi rokami nasproti in pravi: Kar pripelji I Korošec vse požre. Vse to bi se že prezrlo, ko bi kmet dobil pošteno plačilo za žival. A kmet, ki je redil, dobi polovico, mesar, ki je klal, pa polovico. Popolnoma kakor v Kranju. Mesogiedl pa ne vidijo nič, ne slišijo nič, kakor
bi bile mrtve stvari. Župan in občinska uprava se pa ziblje in miga z rameni, z jezikom pa smoklja in pravi: To smo bunčeti. Tako je! Mesarji se smejejo, mesogledi mižijo, praiič cvili ako še more, kmet pa joka na glas. A ni ga človeka, da bi ga malo potolažil. Amen. K prihodnjemu poglavju: Ako že ne pride vrag pome, ali me ne vzame parkelj v tem kritičnem času, Vam hočem poročati morda iz Velesovega, kaj ali pa če že slavni cerkljanski občinski odbor razpiše občinsko volitev. Menda si bodem kaj zapomnil, kako se bodo zopet posajali občinski odborniki, oziroma bunčeti na Županske sedeže s pomočjo kaplanov. Ali bode Župan slamnati mož Petrove ? Morda bode zviti in potuhnjeni Gvantec. Mogoče tudi, ker žive tam tudi vedno bunčeti, jim lahko Županuje dolgonogi pajk, podom. Roženov Miha. Saj ravno on je ljubljenec Bc-štarjev, on se je hodil v izobraževalno sobo fehtat s presitim Beštarjem. Nekoč pride kaplan Beštar med cerkljanske izobražence — seveda, da mož ni bil lačen — pa pravi: Kdo se gre z manoj metat? Medtem pokaže na omenjenega Miho in še nekega druzega dolgina tam od Brnikov. Ta dva si izbere za predmet in — punf — obadva položi na tla, blagoslovljene kosti se lepo valjajo po obeh, drugi izobraženci pa vse to gledajo. Tako se dela tam v prijaznih Cerkljah v občinski sobi, takorekoč na občinske stroške. Ob prihodnjih občinskih volitvah na noge I Pokažite, da plačujete vi davke, da imate Vi besedo ne pa kaplani.
Umetnost in književnost
□ □□□□
rs
Slovenski kmečki koledar za 1. 1908, ki ga je uredil Vekoslav Spindler, je ravnokar izšel v Celju. Poleg koledarske vsebir.3 obsega mnogo poučnih in zabavnih spisov. 398 strani obsežna knjigu slano le 1 K, po pošti 20 v. več.
«Der Anagleich mit Ungarn* je naslov bru-šuri, ki jo je spisal grof Leopold Aursperg, do zadnjih dni poljedelski minister avstrijski.
Godovi prihodnjega tedna:
8. Praznik sp. M. D., Mojslav; 9. Sirij, Sa-boislav, Savica; 10. Melkijad, Mira; 11. Damaz, Vladimir, Zivka; 12. Simzij, Šivoslav, Ratislav; 13. Lucija, Vitača, Dabro; 14. Spiridijon, Vojmir, Zorisjava, Uroš.
Zgodovinski pregled sa prihodnji teden:
8. decembra: 65. pred Kristom. * Kvint Ho-racij Flak, slavni rimski pesnik v Venuziji — 1863. V Šan Jagu (Chile) pogori cerkev; pri požaru pogine 2000 ljudi. — 1881. Na Dunaju pogori gledališče ob Ringu; požar zahteva mnogo človeških žrtev.
9. decembra: 1437. t Cesar Žiga v Znojmu.
— 1641. f Anton van Dyck, slavni nizozemski slikar, — 1889. f Ludovik Anzengruber, znameniti dramatik. — 1893. Vaillant vrže bombo v francoski parlament.
10. decembra: 1520. Luter sežge v Viten-bergu papeževo bulo. — 1818. * France Ladislav Rieger, odlični Češki politik. — 1877. Osman pasa preda Plevno.
11. decembra: 1718. f Karel XII., kralj švedski.
— 1755. * Anton Linhart, prvi slovenski dramatik, zgodovinar v Radovljici. — 1784. * Maks Schen-kendorf.
12. decembra: 1766. * Janez Kristijan Gott-sched.
13. decembra: 1545. V Trientu otvorijo cerkveni zbor. — 1769. f Kristijan FUrchtegott Gellert.
— 1799. * Henrik Heine, slavni nemški lirik. — 1863, t Friderik Hebbel.
14. decembra: 1431. V Bazlu otvorijo cerkveni koncil. — 1503. * Nostradamus, francoski astronom.
Sejmi na Gorenjskem prih. teden:
13. v Mengišu in v Radovljici (za blago in živino).
Novičar.
□□□□□
Seja občinskega odbora radovljiškega dne
20 novembra t. 1. Predseduje g. dr. Janko Vilfan, novzočih 11 odbornikov. Občinski proračun, ki izkazuje 9942 K izdatkov in 3976 K dohodkov, se enoglasno odobri. V pokritje pomanjkljaja se sklene, kakor dosedaj, pobirati 46% občinske doklade na neposredne davke izimši osebno dohodnino in 25% doklado na užitnino od vina in mesa. Zanimivo dejstvo pri proračunu je, da se kljub obrestim in amortizaciji vodovodnega posojila, ne predlagajo višje občinske doklade, ker je bil na dnevnem redu le občinski proračun, se je seja po nekaterih vprašanjih in nasvet ju zaključila.
Vaiaa razsodba za SMtjakefceke tale ? Rotil MM IA Karotkesa. Upravno sodišče na Dunaju j« včeraj razpravljalo o pritožbi občine šentjakobske proti odločbi naučnega ministrstva glede nove odredbe jezikovnih razmer na ondotni soli. Pritožbo jt zagovarjal dr. Feason. Upravno sodišče je razsodilo, da je pritožba utemeljena in da se razveljavi odlok naučnega ministrstva.
Dramatični odsek .Narodne čitalnice, v Kraijtt se je včeraj zvečer konstituiral v čitalnici. 2e dolgo smo čutili potrebo takega odseka, ki mu bo prva in najvažnejša naloga, povzdigniti dramatično umetnost v Kranju na viljo stopinjo. In včeraj so se zbrali nali vrli diletantje ter si ustanovili tak odsek. V vseh govorih, ki jih je bilo slišati, se je povdarjaio, da je gledilče eminentno važnega pomena za izobrazbo, ter se naglašalo, da naj se, v kolikor le mogoče, pritegne preprosto ljudstvo. Ena poglavitnejiih ovir temu so pa pretesni prostori nase čitalnice in skrajni čas je že, da se resno začne misliti, da dobimo tudi pri nas dvorano, kjer bi se potem lahko koncentriralo vse narodno in družabno življenje.— Odsek si je izvolil tudi odbor, in sicer je prevzel režijo gosp. L Mik u S, ob strani pa mu bodo stali gospa HerminaValenčičcvain gospica AnicaMavr ter od gospodov gosp. Zdravko Novak in M a k* o Fock. Enega zastopnika polije v ta odbor tudi čitalnica. Tako bi bil storjen v našem družabnem življenju zopet korak naprej in čil, svež in mladostni duh, ki je preveval vse včerajšnje zborovanje, nam je porok, da se bo ustvarilo kaj dobrega.
Narodna čitalnloa t Kranju ima svoj letni občni zbor danes teden, dne 14. decembra ob !/s9. uri zvečer v društveni dvorani, pri pogrnjenih mizah. Po občnem zboru je prosta zabava, pri kateri sodeluje društveni pevski zbor.
Zveza mlekarskih zadrug se je že pred časom ustanovila. Čudno se nam zdi, ker je že mnogo Članic pristopilo, da še sedaj ni sklican občni zbor. Kakor vemo iz krogov po deželi, vlada nevolja v tem oziru. Kaj se vendar čaka P To vendar ni dovolj, da je samo ustanovyena ter ena .cifra* več. Trena je in tudi mora pokazati, da kaj dela. Kako so klerikalci hiteli, kateri so prav nalašč ustanovili iz na gaj i v os t i konkurenčno mlekarsko zvezo pozneje, kakor je bila prva. V hitrosti in pogumu so klerikalci lahko v izgled. Pogum, hitrost, vstrajnost in neustrašenost bi morala prevejati vsako delo za ljudstvo. Cincanje vedno škodujo! Zato pozivamo merodajne kroge, da kmalu kaj ukrenejo. Odlašanja smo do grla sitil Mlekar.
Pti «Nofi Dobi* se zelo čudijo, da se je «Zveza slov. zadrug* prej ustanovila, predno je imela kaj članic. Ti gospodje bi morali pogledati samo v praktično življenje in potem bi drugače sodili, vprašamo jih: Ali si ne preskrbi kmet poprej Zemlje, njive; potem šele išče semena ali dela mogoče narobe. — Ali pa: Da je možno v poslopju prebivati, treba istega najprej sezidati, postaviti, dogotoviti, nato pridejo stranke stanovat Tako je pri zadružnem delu, najprej .Zveza* in ta naj zbere zadiuge v celoto. Ker se v «Novi Dobi* obljubuje, da se še piše o tej stvari, smo radovedni na izvajanja. X.
6e o «Zvezi slo venskih zadrug«. Pod tem naslovom razpravlja «Nova Doba* v zadnji številki z dne 4. decembra. Nato treba nekaj odgovora, 1. Konstatirati moramo, da je «Nova Doba* veliko bolj pohlevna, kakor je bila. Govori samo o izvirnih informacijah. Kaj pomagajo izvirne informacije, če niso resnične. Mi trdimo: dogovor je bil sklenjen, dogovor obstoji. 2. Da je trditev «Nove Dobe* jalova, temu dokaz, da se drži « Z veza slovenskih zadrug* dosledno odgovora. Ali sili mar ona na Štajersko? Če pa združuje zadruge po lastni deželi, bodo pa že gospoda pri .slovenski gospodarski stranki* oprostila 1 Tudi naj »izvirno dobro informirana* «Nova Doba* pojasni stavek: Zveze, ki so v prijateljskih odnošajih med seboj, vendar tako ne postopajo I Mogoče «Novi Dobi* tako posvetimo, da ji gorko postane. Ce jim je prav, zakaj bi nam ne bilo? 3. Tudi mi pravimo: Stališče glede ustanovitve nove «Zveze slovenskih zadrug* je čisto gospodarsko in tako ostane. Gospodarsko se moramo osamosvojiti, če hočemo napredovati. Sicer gremo lahko v zapeček spati Ni se treba prav nič vpraševati, če so gospodarske naprave .klerikalne* ali liberalne*, dovolj je, da služijo slovenskemu narodu. In nova .Zveza* mu bode gotovo služila. Najbolj radovedni smo nato, v čem vidi gospoda okrog gospodarske stranke ter • Nove Dobe* napačen namen, kakor tudi slab nagib. Mi smo ravno nasprotnega mnenja. Nova .Zveza slovenskih zadrug* je potrebna Slovencem bolj kot ribi voda. Vprašamo, katero korist so imele kranjske produktivne zadruge iz Celja? Popolnoma nobene. Kaj se je storilo Iz Celja glede pomnolitve in števila denarnih zavodov na Kranjskem? Nič, Klerikalci so prepregli našo deželo bolj z denarnimi zavodi, posojilnicami na gosto, kakor če bi nebeški vratar sv. Peter vrgel is neba mrežo za ribe loviti Ali naj dokazujemo le naprej, da .Zveza slovenskih zadrug* ni bila potrebna? Komur sedaj ne gre v glavo, temu sploh nI pomagati 1 Sicer smo pa toliko objektivni in pravicoljubni, da vidimo, da je iz Celja nemogoč« voditi na Kranjskem uspešno gospodar«
ako organizacijo. Kdor se pri kranjskih razmerah poloti kakega dela, mora biti trde kole, da ne omaga pri delu. Ce pa hočeta «Zveii» res delati za blagor ljudstva, za blagor naroda, obed ve imata zadosti velik okoliš, zadosti velik teren. Podrobno delo, temeljito delo to daje uspehe; nc pa velik delokrog pa površno narejeno. To je nase odkritosrčno mnenje! Bolje dve krepki, življenja polni Zvezi, organizsciji, kakor pa ena velika, obsežna a — trhla. Sicer prosimo .Novo Dobo*, naj le še piše, ker: čim bolj veter piš*-, zdravejši je zrak ... X.
Pivovarna v Radovljici. Severno Radovljice se namerava zgraditi pivovarna in se z deli prične Že prihodnjo pomlad. Zvarilo se bo vsako leto 40.000 hektol. piva.
Davčni asistent Ludovik JeUnik je prestavljen iz Radovljice v Kostanjevico.
V kočah «Slovenskega plan. drnitva* je bilo letos sledeče število turistov: V Triglavski koči 650 (lani 361), v Orožnovi koči 438 (lani 295), v Kadilnikovi koči 878, v Aljaževem domu v Vratih 784 (lani 824).
Dve kasarniikl zgradbi se bodo po načrtu tržaškega državnega železniškega ravnateljstva zgradili na Jesenicah.
Hranilnično knližico je izgubila preužitkarica Marija Poznik iz Novega trga v Kamniku. Glasila se je na Jakoba Cimermana in je bilo na njej naloženega 8000 K, v njej pa še 130 K denarja v bankovcih.
Za vojaike begunce je stopil z dne 2. decem bra ob priliki šesldesetletnice cesarjevega vladanja pomiloščenje v veljavo, ki omogoči onim, ki so so odtegnili naboru ali pa vojaški službi, da se vrnejo brez kazni v domovino. Naredba o tej amnestiji obsega v glavnem sledeče: 1. Vsem, ki so v kazenskem zaporu zaraui prve dezoreije ali pa, ker niso slušali poklica na vojaško službo, se z dnem 2. decembra odpusti ostanek kazni. 2. Vsem, ki so zaradi takega kaznjivega dejanja v preiskavi ali v kazenskem progonu, ali pa ki imajo pričakovati preiskavo ali kazen, se odpušča uaijuo preiskavo in kazen, pod pogojem, da le najkasneje do 1. decembra 1909 oglasijo pri inozemski politični ali vojaški oblasti. 3. Onim, ki imajo zaradi dezercije po obsodbi podaljšano vojaško službo, se odpušča podaljšanje od 2. decembra 1907, 4. Ta odpust ne velja za zapeljevanje nn dezercijo. 5. Oni, ki so bili že izbrisani kot doserterjl takrat, ko se oglasijo za amnestijo, izgubo larŽO, če so jo imeli. 6. Onim, ki so pomiloščeni v smisla točke 1 ali 2, se vračuna čas, ki so ga prebili kot dezerterji, v službeno dobo; zamujeno prezerično službo in osemtedensko vojaško izobrazbo imajo prebili v skupni službeni dobi; zamujt nih orožuih vaj ni treba nadomestiti. 7. Kdor jo preganjan zaradi dezertacije in še zaradi kakšnega druzega kaznjivega dejanja, je za to odgovoren, za dezercijo je pa lahko pomiloščen. Izvzeti so pa iz pomilošćenja oni, ki so zaradi begunstva in še drugih dejanj že obsojeni. Za te in za one, ki so prvikrat dezertirali iz prezenčne ali pa iz izjemne aktivne službe, se v ozira vrednih slučajih lahko vloži posebne milostne predloge. — Vojno ministrstvo jo odredilo, da se vse, za katere velja to pomiloščenje, izpusti dno 2. decembra iz zapora in da se ustavi vse preiskave. Zaradi pomiloščenja se je oglasiti pri vojaški ali pa pri politični oblasti prve instance. Prijavo se potrdi v vojaški knjižici ali na kakšnem drugem osebnem dokumentu. Osebe, ki naznanijo že v tujini, da so mislijo vrniti, dobe pri inozemskem zastopstvu (konzulat, poslaništvo) legitimacijske dokumente, na katerih se jim doma potrdi pomiloščenje, Pomiloščeni ostanejo v neaktivnom stanju, dobe pa nalog, da morajo strogo izpolnjevati dolžnosti glede zglaševanja.
Občni zbor društva za povzdigo prometa tujcev na Bleda se vrši jutri, v nedeljo 8. decembra 1907, v »Blejskem domu" ob 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. Letno poročilo o delovanju društva in deželne zveze; 2. poročilo letnega računa; 3. volitev odbora in revizorjev; 4. raznoterosti. — Tega občnega zbora se udeleži tudi odbornik deželne zveze, g. dr. Valentin Krisper. Vabijo se vsi, ki se zanimajo za tujski p i omet, da se mnogobrojno udeleže tega občnega zbora. Odbor.
Za družbo sv. Cirila in Metoda. Sv. Miklavž je tukaj. Kako koprne naši mali v upanju in strahu, kaj bo prinesel sv. Miklavž. Rodoljubi, sto in sto otrok ob obmejnih krajih Čaka na dar narodne prosvete iz vaših rok. Nastopite ob tej priliki vlogo sv. Miklavža ter prinesite tem otro-čičem najlepši dar, dar narodne prosvete 1 — Dalje naznanja družba, da so vsled zadnjega poziva v časopisih začeli zopet misliti razni za-stopi in privatniki na narodni kolek. — Narodni kolek pošilja zunanjim odjemalcem sedaj le druž-bina pisarna v Ljubljani, in sicer poštnine prosto. — Plača se lahko po poštni nakaznici naprej, ali pa po čekovni položnici, ko je blago prodano. Prosi se novih naročnikov. — Računskih, ozir. gostilničarskih listkov se je dosedaj prodalo 35.000 komadov. Dohodkov od prodanih listkov je 700 K; po odbitku 10°/, je 70 K, ostane ■kupaj 630 K. Slovenci, zahtevajte povsod računske listke in to tembolj, ker so tiskarniški stroški za 500.000 komadov že popolnoma pokriti. Vse, kar se bo sedaj prodalo, bode družbi že v
korist Na delo torej, Slovenci in Slovenke! — Naročila za božične in novoletne razglednice sprejema druž bina pisarna v Ljubljani. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je Že dolgo časa pri poštno čekovnem prometu. Vsi nabrani zneski in prispevki naj se pošiljajo po položnicah, da se prihrani poštnina. Kdo želi Čekovnih položnic, naj se obrne na družbino pisarno v Ljubljani.
Podpira) mo domačo industrijo! G. Ivan Jeba č i n, lastnik prve jugoslovanska tovarne za kavinc surogate v Ljubljani, je društvu slov. književnikov in časnikarjev zopet podaril 50 kron ter tako vnovič pokazal, kako visoko ceni pomen tega narodnega društva. Tn je že 5 pet desetak, ki ga je ta dobrotn k v teku <mga leta naklonil navmu stanovskemu društvu. Slovensko kupujoče občinstvo, posebno pa zavedno Slovenke opozarjamo ob tej priliki, naj pri vsakem trg' vcu izrecno zahtevajo izvrstni izdelek tega res slovenskega podjetja, ki se loči od tujih podobnih proizvodov po zakonito varovanem imenu .Zvezdna* kavna prime*.
Voina cesta do Pok luke v triglavskem pogorja. 9'/i km dolga vozna cesta do gorske planote Pokluka je dokončana. Zaradi lažjega prevažanja lesa jo je po dovoljenju poljedelskega ministrstva izgotovila gozdarska uprava na Bledu. Vsa naprava jo nekaj posebnega. Cesta je zelo zmerno napeta in gre od Krnice ob pobočjih Pokluke čez Zatcrnik do gorske planote pri Mrzlem studencu. Krasen je pogled na Vintgar, lepo je videti goste starodavne častitljive gozdove. Ker se najbrž že prihodnjo zgradi bližnica od Rudnega polja ali Konjšice do Jezerca, naokoli Tolstecn do Krme je bila pa že letos dogotovljena, bo mogoče že prihodnje leto priti iz Rudnega polja najsložnejše pri prav zmerni napetosti poti v štirih, ali kvečjemu v štirih in pol urah do koč-; na Kredarici pod Triglavom.
Okrajno glavarstvo v Kranja razglaša: Po zakonu z dne 10. februarja 1907 1. (drž. zak. It. 30.) so morajo vse, vojaški taksi zavezane osebo dotlej, i'a prestane njihova dolžnost vojaške takse, /.glasili vsako leto v mescu januarju na tisti občini, v kateri imajo dne 1. januarja tega leta svoje bivališče. Oprostitev osebne dohodnine ali nadome-stilnc takse za službo, ki se pričokuje ali ki je nastopila v prejšnjem letu zaradi tega, ker dohodek ne presega 1200 K, ali iz drugih vzrokov, ne odvezuje dolžnosti /glasiti se. Zglašati sc je moči ali pismeno ali ustno. Pismene zglasitve se morajo opraviti tako, da se vpošljeta občini dva v vseh razpredelkih z razločno pisavo popolno in resnično izpolnjena /glasilna obrazca. Zgiasilni obrazci se dobivajo brezplačno pri c. k. okrajnem glavarstvu in pri občinskem načelnistvu. Zglasila se pošiljajo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, poštnine prosto. Zglasilni obrazci so tako urejeni, da se lahko, zloženi iz naslovljeni oddajo na podlo, ne da bi se uporabil poseben ovitek. Ustne zglasitve vpisuje občina v oba zglasilna obrazca. Zglasitve, ki se podajo po kakem posredniku, ne odvezujejo zglasilmga zavezanca odgovornosti za izpolnitev naložene mu dolžnosti. Zgla-silnim zavezancem, ki predpisano zglasitve ne podajo pravočasno ali ki jo podajo v bistvenih točkah nepopolno, se lahko naloži do 50 K denarne kazni. Vtjaški taksi zavezane osebo, ki v svojih /glasilih vedoma kaj zamolče ah so zakrivijo neresničnih napovedi, zapadejo — ako dejanje ne osnuje učina kaznjivega dejanja, ki se naj kaznuje po občem kazenskem zakonu — denarnim kaznim do 500 K, če so dane posebno obtežilne okolnosti do 1000 K. Naložene denarne kazni se izpremene v zaporne kazni, ako se ne dado izterjati. Vrhutega je tedaj, če se zglasitev ni podala pravočasno ali če se je podala nepopolno, političnemu oblastvu dano na voljo na podstavi znanih podatkov, ali pa takih, ki se po./.vedo uradoma, brez obotavljanja prirediti vojaško takso.
0 vtopljoncu v Vintgarju se piše: V nedeljo, 1. decembra, se je ponesrečil v reki Hadom v Vintgarju Janez Cundrič iz Poljščice, fare gorjance. Vračal se je proti večeru iz blejske Dobrave in šel gori ob robu Vintgarja. Malo temno je bilo, tudi ga je bržkone imel tnalo v glavi in pot je bila drsna, ker je bilo zmrzlo, možu je izpodletelo in zdrčal je doli v dolino na skalo, ki je tik nad Ra-dovno in od tu odletel v globoko vodo in utonil. V pondeljek so ga potegnili iz vode. Videti je, dajo nekoliko otolčen, ker je priletel na pečevje.
• Razbojnike* bodo ponavljali jutri v nedeljo, dne 8. t. m., v dvorani gostilne pri »Jelenu" na Savi. Začetek ob osmih zvečer.
Poaknani brzovlak je dirjal oni teden v četrtek na progi Celovec—Jesenice, ker mislijo upe-ljati še hitrejšo vožnjo na te železnici.
Slovensko bralno društvo v Tržiča priredi jutri v nedeljo, 8. decembra, v društvenih prostorih zabavni večer na korist božičnici otroškega vrtca družbe sv. Cirila in Metoda v Tržiču.
lzprememba slovenske označbe fare Bled. Označba fare Bled »Grad" se izpremeni v »Bled".
Žago v Starih Fužinah pri bohinjskem jezera, last kranjskega verskega zaklada, je vzel v najem neki radovljiški konsorcij za 10 let in jo popolnoma prenovil. Sežagali bodo na njej velikanske množine lesa, ki jih je konsorcij kupil od posestnikov iz Studorja in Starih Kužin za 150.000 kron.
lalaievaaje ? »kraja Radovljica lUzfiaa c. kr del Irnga predsednika v vojvodini Kranjski i dne 12. notetnbra 1907. štev. 6126/pr, o zglalt-vanju v o k ^ u Radovljica sejiasi: Zaradi pr*mc-njeoih razmer ukazujeta, razteza je i razpisom namestnika za Kranjsko z dne 20. septembra 1858, dtž. zak. si. 24, določeno dollnost tujskega /glasovanja, da j« tudi v krajih Hruslc«, Planina, Sava, Javornik. Plavž, Koroška Uda. Rateče, Polje, Brez-nka, Moste, Žirovnica. Predtrg, Bohinjska Bela, Srednja vas in Stara Fužina političnega okraja Radovljica zglasiti vsakega tujca, ki ondot prenoči, te na dan prihoda, ali, kadar pozno dojde, drugo jutro do 9. ure po predpisu B in C navedenega razglasa s dne 20. sept. rnbra 1868. iWn tega je c, kr. okrRjno glavarstvo v Radovljici pooblaščeno, da v občini Jesenice in v krajih Bohinjska Bistrica, Polje in Fužine (Belapeč) uredi tujsko zgiaševanje od strani gostilničarjev in stanodajalcev po ondotnih potrebah in, ako je treba, tudi drugače nego veleva razpis namestnika na Kranjskem z dne 20. septembra 1868, det zak. št. 24 To odredbe stopijo s 1. januarjem 1908 v veljavnost.
Popravak. V zadnji številki <Gorenjca* v spisu • Kmečke posojilnice in hranilnice* se ima glasiti v odstavku «Zveza tako posreduje denarno izravnavo*, ne pa «denarne garancije*, kar je pomotoma natisnjeno.
as«
Prošnja. Vso p. n. rodoljube, ki imajo kaj knjig na razpolago, prosimo, da blagovolijo katere poslati v svrho ustanovitve ljudske knjižnice pri Sv. Štefanu. Hvaležno se sprejemajo tudi denarni prispevki; s to prošnjo so obračamo zlasti na naše p. n. denarne zavode. Komur je na srcu blagor in izobrazba ljudstva, naj blagohotno upošteva to prošnjo. Prispevki naj se blagovolijo pošiljati ua naslov. Pavel Fler6, nadučitelj, Sv. Štefan, p. Šmarje pri Jelšah, Staj.
Kakšna bo zima? Za december prorokujejo mnogo snega in oster mraz, pozneje bo pa baje suho, jasno vreme.
Ka| imajo učitelji pričakovati od klerikalcev, j"n lahko povedo njih tirolski tovariši. Pred kratkim so imeli v Sterzingu shod, katerega se je udeležilo okrog G00 učiteljev; večino so imeli klerikalni šolniki, vendar so bile vse protestne resolucije zoper klerikalizem v šoli soglasno sprejete. Neki klerikalni tovariš je poročal, da mora 18 odstotkov tirolskih učiteljev opravljati delo grobarja, 9 odstotkov jih mora vsako jutro pomesti cesto od župnije do cerkve, tudi če je sneg, 13 odstotkov jih zanemarja šolske službe zaradi cerkvenih opravkov. Skoraj vsi tirolski učitelji so obenem me žn ar j i in dobe zato 180 kron na leto ... Klerikalni učitelj je dejal: «Učitelj-mežnar ni le župnikov in kaplanov (najbrže tudi kuhari čin) hlapec, ampak vsak kmet, vsaka terci-jalka si lasti pravico, da sme učitelja nadzirati in grajati.* — Lepa kulturna slikal
Nov smodnik. Meseca maja prihodnjega leta bo dala avstrijska monopolna uprava v promet pet novih brezdimnih vrst smodnika.
Kako se polnijo cerkve? Klerikalni list «Hrvatski dnevnik* št. 253 z dne 6. novembra t. 1. prinaša sledečo novico: «Velečastiti Jameson, rektor škofijske cerkve sv. Štefana v Tottenvile (Zedinjene države) je izmislil nov način, s kojim privlači svet v cerkev. Napisal je namreč jako ganljiv roman, ki se vsako nedeljo zvečer namesto pridige v cerkvi čita.* — To vest .katoliškega* lista prinašamo biez komentarja!
izpred porotnega sodišča.
Tatvina. Že dvakrat zaradi tatvine kaznovani, 18 let stari hlapec Janez Dolenc iz Javorja, v službi pri Juriju Dolencu v Pridobnem, je bil z domačimi razmerami pri Miklavčičevih v Dolenjem Brdu dobro znan. To je hotel osumljenec porabiti v svojo korist. Letos na velikonočno nedeljo so bili med 7,5. in 8. zjutraj Miklavčičevi pri procesiji v Poljanah. Dolenc se je tačas splazil skozi streho v vežo in odprl z neko sekiro hišne duri. V sobi je izmaknil hranilnično knjižico z vlogo 1710 K, last posestnikove žene Marije Mi-klavčič, poleg tega pa še iz neke škatljice 2 K gotovine, ki sta bili last hčerke Anice. Ko so Miklavčičevi domov prišli, so takoj zapazili tatvino, a o storilcu ni bilo več mesecev ničesar znanega, čeravno so orožniki previdno celo zadevo zasledovali. Edino le naključbi se je zahvaliti, da se je tat izvedel. Obdolženčev gospodar Juri Dolenc je imel dne 18. septembra t. 1. na podstrešju opraviti. Kar zagleda v kotu blizu obdolženčevega ležišča neki papir v seno potisnjen. Ko ga izvleče, vidi, da je hranilna knjižica, in ne da bi o tem kaj hlapcu povedal, oddal jo je načelniku posojilnice v Poljanah s prošaio, da naj jo obdrži. Ta pa jo je izročil župniku Ramovšu, ki je pravega lastnika izsledil in knjižico vrnil. Obdolženec vso tatvino odkrito priznava, le to pravi, da ni poznal vrednosti knjižice, ter da je vedno nameraval, ker ga je vest pekla, knjižico vrniti, a se je bal, da bi ga ne zasledili. Vsled krivdo-reka porotnikov je bil Dolenc spoznan krivim hudodelstva tatvine in obsojen na 3 leta težke, z enim postom in trdim ležiSčem vsaka dva me-}cca poostrene jeCe.
Uboj. Na zatožni klopi sedi Že drugič v tej zadevi 24 let stari Janez Jerman iz Smlednika, tovarniški delavec na Javorniku, zaradi hudodelstva uboja. Zadnja razprava v tej zadevi se je morala preložiti, ker sta dve, za to obravnavo važni priči izostali. Dogodek, kakor se je vršil in kakor se je po obravnavi dognal, je namreč ta: Dne 9. junija t. I. so šli lantje France Dolinar, Matevž Gorjanc in Peter Bevc, vsi tovarniški delavci na Javorniku, iz Potokov po državni cesti skozi Koroško Belo na Javomik. Ker sta Gorjanc in Bevc nekoliko hitreje korakala, je zaostal Dolinar okoli četrt ure za njima. Prva dva sta jo med tem krenila v Kosmačevo gostilno in popila tam vsak po en vrček piva. Tudi Dolinar pride do te gostilne. Kar ga prestreže Jerman in vpraša, je li on Trbojčan. Na odgovor, da je, mu je obtoženec )risolil zaušnico, da je oni omahnil ter mu je ilobuk odletel na bližnjo ograjo. Med tem, ko e segal Dolinar po klobuku, ga je Jerman z za-)rtim nožem in nekim količkom udaril po tilniku n vrhu glave. Vse to je Dolinar mirno trpel. Med tem sta stopila iz Kosmačeve gostilne Dolinarjeva tovariša Bevc in Gorjanc. Tema je potožil Dolinar o Jermanovem napadu. Peter Bevc se je takoj postavil za svojega tovariša Dolinarja z besedami: »Zakaj si ga oklal, saj ti nič noče*. Na to pri-ombo Petra Bevca udari tega fant Fran Bevc, i je v tem hipu pristopil k temu prepiru, z neko lanko po glavi, da se je naprej nagnil. V tem ipu pa zasadi Jerman Petru Bevcu nož s tako silo v hrbet, da ga je moral večkrat zasukati, predno mu ga je iz hrbta izruval. Petra Bevca sta pobrala Dolinar in Gorjanc ter ga na ročnem vozičku pripeljala v delavsko bolnico, a že po preteku ene ure je izdihnil. Pri prvi obravnavi je obdolženec odkrito svoje dejanje priznal; sedaj je pa skušal na ta način zasukavati, kakor da bi to storil v silobranu. Vsled krivdoreka porotnikov je bil Jerman zaradi hudodelstva uboja obsojen na tri leta težke ječe.
Nečloveška mati zastrupila lastnega otroka. Zaradi zavratnega umora je bila Marija Rozman, 39 let stara delavka v Slapu pri Tržiču in nezakonska mati šestletnega sinčka Franca, obsojena v smrt na vešala.
Krvava nedelja v Černovi.
Dalje.
Postrelili so 12 ljudi in 18 ranili žandarji v nedeljo, dne 27. oktobra 1907, v Černovi pri Ružomberku. Černovanci so hoteli posvetiti cerkev, ko bo njih župnik III i nka zopet nazaj postavljen v svoj urad. Skof Pdrvy je njih prošnjo zavrgel in na posvesenje cerkve je poslal štiri duhovnike ter okrajnega glavarja s 14 žandarji.
Poldrugo leto je temu, kar je grozni Aleksander Parvy, škof spiski, suspendiral nedolžnega župnika Andreja Hlinko samo zato, ker je ta branil pravico Slovakov in glasoval za slovaškega kandidata. Bogoslužni duhovnik Hlinka ne sme pristopiti k oltarju. Zato se pa administrator Fischer, ta lakaj Pdrvvja, masti v milosti hierarhov, fiskusov in glavarjev ter s svojim napetim vedenjem žali ljudstvo in onečašča prazno cerkev.
Nova cerkev.
Černova je predmestje Ružomberka. Ima 1300 prebivalcev in je rodišče župnika Hlinke. Župnik Hlinka — vzlic temu, da ga je škof suspendiral, ni prestal v svoji apostolski gorečnosti. Stradal je sam, zbiral po novinah milodare in podzbujal vernike, da si postavijo novo cerkev. Cerkev je stala 80.000 kron. Revni Slovaki so s solzami radosti prostovoljno donašali darove od 300 do 1000 kron drug za drugim. In škofa Parvvja so prosili za pomoč. Ali ta ni dal niti vinarja.
Prišel je čas posvećenja. S početka je hotel škof Parvy sam posvetiti cerkev. Černovanci so se veselili, da se pri tej priliki omehča srce Škofovo in da dobijo ljubljenega župnika Hlinka zopet nazaj. Ali škof jih je surovo odslovil. S tem bi baje trpela stvar madžarstva. Černovanci pa so vstrajali pri tem: cerkev smo si postavili za svoje denarje, ne damo je posvetiti dotlej, dokler ne bo župnik Hlinka nazaj uveden v svoj uradi Ko Černovanci niso popustili, je poveril Parvy najprej Kurimskega, kanonika v SpiŠu, ali Černovanci so v petek pred nedeljo brzojavili
Kurimskemu, naj ne hodi, ker brez Hlinke nočejo imeti posvećenja.
Samo naprej! le naprej!
Podli rnadžaronski duhovniki s škofom in tužomberskimi uradniki so namenili, da s silo izvedejo posvećenje, tudi ako bo posvečeno vodo kalila ljudska kri. V nedeljo zjutraj so zadržali bogoslužje, da bi se ljudstvo z okolice v tem večjem številu moglo vdeležiti posvećenja. In v resnici, mnogo ljudi je prišlo v Čemovo, ker so duhovniki že pred tednom pozivali s prižnice, da naj ljudje gredo v Čemovo.
Černova je Že v soboto zvečer (26. oktobra 1907) dobila 16 žandariev, da bi — baje — pri posvećenju cerkve skrbeli za .red".
V nedeljo okolo 10. ure sta se približali vasi dve kočiji. V prvi kočiji je sedel okrajni glavar ružomberski Zoltan Pereszlenvi, v drugi Pazurik, dekan likavski, Fischer, administrator ružomberski, Hanzelv, administrator ludrovski in Kalocsav, ka-tehet ružomberski.
Ljudstvo, slavnostno oblečeno, je stalo na dolnjem koncu vasi, v ozki ulici med šolo in ograjo. Ljudi je bilo okolo 1000. Žandarji so tvorili Špalir na obeh straneh ceste. Ko je ljudstvo zagledalo duhovnike, so jim starci, žene in možje z daleka začeli mahati in klicati: .Velečastni gospodje, vrnite se in ne delajte nam nasilja." Narod je bil ogorčen, ker so v kočijah sedeli ravno ti duhovniki, ki so s častno besedo obljubili, da se ne udeležijo posvećenja, dokler ne bo Hlinka upeljan nazaj na župnijo.
Kočije so zadele med ljudi. Na prvi Zoltan Percszelenvi s Živinozdravnikom Buzimom. Druga kočija z duhovniki neposredno za njimi. Ljudje, da zabraniio pristop, so se postavili gosto mož k možu. V tem trenotku je zavpil okrajni glavar: „csak elOrel" (Samo naprej 1") In tudi eden od duhovnikov je zaklical: .csak elOrel" Okrajni glavar je iztrgal kočijažu bič in jermene, vdaril med ljudstvo in po konjih, tako da so konji skokom prodrli živ plot ljudstva. Tu je priskočilo par mladeničev h konjem, jih prijelo za uzde in hoteli so konje obrniti nazaj. V tem trenotku je okrajni glavar vstal v kočiji, in ne da bi koga opozoril, je zapovedal .streljati I" Žandarji so priskočili h konjem in takoj so izpustili Štiri salve drugo za drugo.
Prasket 50 strelov je omrazil duše. Nedolžna kri slovaškega ljudstva se je mešala z možgani razstreljenih glav. Strašni kriki, podzemske kletve so se bojevali s poslednjo molitvijo čistih duš .Jezus, Marija 1"
Kakor demon tega nezakonskega morenja spenja se krvoželjni Zoltan in hripavim glasom hoče zadušiti glas ljudi in vesti: „csak elore!" In njegovi svečeniški pajdaši nimajo besede so-žalja; hladno so pile njih oči poslednje dihljaje umirajočih in obrnili so se šele tedaj, ko jim je sopara slovaške krvi prihajala na pljuča ... V lužah krvi leže matere ... očetje... otroci... sveta krvava žrtev...
Ljudstvo je najprvo mislilo, da so žandarji streljali „na slepo" kakor jim to predpisuje njih .reglema". Na mestu je ostalo 9 mrtvih: starci, žene, možje, otroci. Štiri ranjenci so umrli tekom 24 ur v strašnih mukah. Konec prih.
Darila.
Upravniitvn našega lista je poslal za družbo sv. Cirila in Metoda g. Fr. Kuralt iz S« m' u rja 4 K. Darov, tli bo : F. Strupi iz Cirćić 1 K, Frane Kuralt ii Šenčurja 1 K pri licitiranju narodne race iz pese pri g. Globočniku v Vogljah, ostanek pa mlinar s Prebacevega in fantje iz Vogljan.
JzVežban is zanesljiv «*
sUladiSžar
se sprejme V Valjtfne« nlioo
VtnKo jKajdič, Kranj.
Za vsako gospodinjo je najkoristnejše božično darilo      i   1 "
idil sinuenef
er Ko.,
akcijska družba za šivalna stroje
KRANJ.
DavAI* I tem dovo'jujemo opozarjati naše cenjene odje-rUllUF i malce pred šivalnimi »troji, ki jih ponujajo drugi kuptevalci pod imenom »Original 8inger>. Ker ne oddajamo nikdar naših strojev na druge trgovce, so isti kvefjemu na*i stari rabljeni ali ir. tretje roke kupljeni, in katere pa ne moremo jamčiU in tudi ne dati posameznih delov. 86 62—46
k
C
63
Loterijska tračka dne 30. decembra 1.1.
Gradec  66  61   53  65 76
V jnžnonemški predilnici
(lep, katoliški kraj) dobi
nekaj rodbin
delo. Vlaoke mezde, cenena, zdrava stanovanja. Dobre šole v kraju. Prese-
litveni stro 1 ki se dopoSljejo ter se jih potem plačuje po dogovoru nazaj. Naznanila s po« dalki delaimcžoih oseb pod 8. L. 1273 na Rndolf Mosse. Augsburg (Bayarn).
I
!
rT)đ$tir)
doktorja pl. Trnkoczvja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastlfi. Previdni kmetovalec jra primera krmi vsaki doma'i živali. Njjvisje medalje oa razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z maslinom.
Tovarniška zaloga: 236—30 Lekarnar Trnk6ozy, LJubljana.
ir=ur=.
\ a
j
Vsaka ponaredba In ponatlsek je kaznjho. Edino pravi
Thierryev balzam
le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica s patentnim zaklepom 5 K. »1 26-13
»fisisa   Tbicrry«Vo <<nlito.ilino mazilo
^JilKiSf' proti vsem, Se tnkn Btarim rnnam vneljem, poškodbam i. t. d., 2 lončka K 3*60. Ratpoilljfl $e le proti povzetju ali za poslani denar.
To dve domači »dravili ata povsod zuani ln ie od nekdaj sloveči.
Naročila naj se nnslovljajo na:
L
J!
n
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
J
i A
J. Spreitzerjov naslednik
LJUBLJANA,
Slotnakove   nlloe   *t. 4.
stavbeno - ometio li kontnikclliko MloCivilbrstro.
Žično omrežje na stroj, ograje na mir o dvom, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krize, štedilnike i. t. d
Specijaliteta: 162—9
valjični zaatori (Ro 11 bal k en).
Samo 6
dni
j(8vtc-JCtw-Yofl(
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša črta čez
Bazcl, Pariz ln JtaVr« V Ameriko.
Veljavna vozne liste in brezplačna pojasnila daje aamo
Cd. Šmarda
oblast, potrjeni potovalna pisarna
f LJubljani. Dunajska cesta 18
V novi hiii »Kmetske posojilnice*, nasproti znane gostilne pri «Figovcu»,    na a«—15
ZUt< sMinj«: lirlii, Pariz, *m itd
Najboljše kosmetlčno
ZObOčIstllno sredstvo
Jzčefovate/j
0. Seydt
Sjubljena, Spital.-Stritat."I- 7
fŠivalni stroji in kolesa Tu.ataisaa salo** 190—21 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17
prip»r»-i «*>]*• sgbilj priin.in«
šiv. ^trnje in kolesa
( eniki na zahtevanj* zastonj
Primerna darila za Božič in novo leto    '   n 0
nizkih < • na h
modna, galanterijska in norimberskatrgovina
Antona Adamiča v Kranju
naspr. orarja y. Soltnerja naši. naspr. urarja   5ottatr)a wl
o
Moderni albumi ,a a'ike in razglednica, spominske knjige, papirne kasete, kasete za okraske, šivanje in denar, okvirji sa slike, različne vase, samovari, cedilci za čaj, posode za sladkor, jagode, maslo i. t. d, jedilne garniture, košarici, za ročna dela in kruh, verižice za dame in gospode, vratni kolirji, broaki, zapestnice, gumbi za man-lete, listnice in denarnice, taike za dame ter Se mnogo dru/ih prirmrnib predmetov.
Vitlu izbira
KlobuJoV»»w
t!
I '
Ravno došle najmodernejšo kravate In samo veznice, Mitilnih ovratnikov (Kragenschoner). Oaloše in glaoe -rotavioe aa dame in goapode! Morlerol   nujnovejSe ot>Hice».
Okraski za božično drevo v najnovejši izberi. Koledarji in pratilje Ur iajli«! 6»m-s6
Toaletni  predmeti,  fini  parfumi  i. t. d.
Kajiiovcjse talK« „€isbtumc".
Postrežba točna! Cene nizke I
t*
J
o
o S*
0i
O
cr o
©
PozorS
Pozor!
IVAN SAVNIK
„pri Besenčant*." v Kranju m
na Glavnem trgu hiš. številka 193.
Priporoča svojo veliko zalogo sukna, modnega in platnenoga falaga, lepih porhantov, kakor tudi vakovrstno podlogo, ogrlnjavke, pletene rut«, zgornjih jop
(Uberjack) tur npifinoaljivl i pelerin za žen-ke in molke. 901 3
Posebno ]>;i (|»-:ijin grf. neve-te in ženino, da si pred nakupom ogledajo mojo veliko ffllogo, katero sem zopc* povečal ter bodem gledal, da vsakemu dobro in pošteno ptslrežem. — Vzorci brezplačno ln po uitne prosto. — Za gg. šivilje In krojač«; poaeben popust.
Istolam se prodaja U lastnih vinogradov pristno Bizeijsko rdeče in belo vino ' od 56 litrov naprej. ====^========3======
li
SI
f
Naznanilo.
Cenjenim dumam in gospodom uljudno naznanjam, da je iz prijaznosti prevzel gospod
Anton Adamič, trgovec v Kranju, ^1
nabiranje nečistega perila, ler mi pošiljal istega v ptanje in likanje, kateivga IhhUiii v teku 4 dni zgotovljen« ua vračal. 111 10—3
Prosim torej cen j. dosedanje in nove odjemalce mosta Kranj in okolice, da blagovolite od sedaj naprej oddajati perilo zgoraj omenjeni tvrdki, ker si tukaj prihranile poštnino!
Se priporočam      A\m<}am &sna svetlolikalnica
kolodvorske ulice.
Cone   navadne!
Anton Šaro,
Poštnina  prosta!
t
Največja zavarovalnioa avs.ro-ogrske države.
Ustanovljeno i. 1881.    C. KR. PRIV. OBČNA ZAVAROVALNICA
Assicurazioni Generali v Trstu.
Jamstveni zaklad nad 300 milijonov kron. Dosedaj izplačane Škode nad 860 milijonov kron.
Družba zavaruje i Na življenje in doto v vaeh mogoiib sestavah. Tekom leta 1908 zavarovalo se je pri tej druibi 16.847 oaeb na življenje, za kapital nad 140 milijonov kron.
Zoj-er požare, tatinski vlom, škode pri prevažanju, poškodbe zvonov In zrcalnih oken.
Sprejema tudi zavarovanja  Zoper telesno nezgodo In točo. 1*3 8—8
Pri tej družbi je zavarovan na življenje Njeg.t svetost papež Pij X. in prevzvisenl knezoikof ljubljanski Anton Bonaveotura; tudi v« posestva Njega veličanstva cesarju avstrijskega.
Glavni zastop v Ljubljani Marijin trg, Sv. Petra c. 2, v lastni hiši«
Zagfop v Kranju pri g. Josipu Golobu, „Stara pošta44.
jfflBMBBBI
Modna trgovina Pavel Magdlć, Izbijana, Prešernove nI. 7
Svilnato blago, birlunl, pilil in tenčice.
Oipkaato blago, pajćolani, čipkani ovratniki, čipko, vlosni, svilnate vezenine.
Jabote, Fiohua, damski ovratnik! In kravat«.
Svilnati In baršunasti trakovi.
taaifitir la, aorte n bon, resice. Kmitct n Uort za iipciiiki.
Kropi la flori sa aalovanje.
Zliti In arebne resice, čipki In ž nor9.
e?»©f j3©
tm avlie, oipu in volne* Nogavice sa dama, dekleta In otroke.
Jopice, hlačke, otročji perilo In 136-19   odiji n vozičke.
Opran zi novorojenčke, posteljne podloge Iz kavčuka.
mm u Um, mm* ■ nm
Gumbi In različne Igle.
Različne podlogo la potrebščine sa krojač« la iivlije.
Jdrijske čipk*, vejene tipke in vhpci.
Pajoolanl mm nevoete, mlrtovl
Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalno obleke.
Modrci In potrebščine za modrce.
C/ac#-rokavice in rokavice ia uniformirane*, pleterje, letne in jimstre /o-kavice.
Kopano perilo, diiave, Uli li nota »oda. Krtaoe sa obleko, glavo in sobo.
Srajc« sa foepode ta dedke, apodaj« alace, ovratniki, zapestnice, naprsni ti in sapa« rat«
Prava Jagreva normalno perila, triool-erajoe, Jeploe la hlaća.
Urezati In potne Jopice, srajce, cipla in iport-pejovl,
/fogavice, nararnnize, odej t in blat in* ta potovanje.
Kravat«, gumbi sa mantate.
Sa lovoe: telovniki, nogavice, rokavic«, dokolenlce.
Ogrevalo ja kolena, meče, prsi, hrbet, trebuh in glavo.
Nahrbtniki, ovratniki, robci
Narodni trakovi In zaatave, narodne Cepiče, torbice In drugI domaći narodni izdelki 1.1, d., 1.1, d.
aorte«, ker so vata« la ko
Gospod! L"£
rta trne t
Razpošiljam  po postnem povzetja
12 K 60 vin.
krasoo, dobro ii moderno opravo
katara obstoji iz sledečih predmetov:
Fina bela ali barvasta srajoa it.?. Dobra spodnje hlač«. Lopa spalna s raj o a. 1 ovratnik po lelji. Krama kravata. 1 par trpe inih noga vio. Močna brinalka, la vratne na-ramnioo. 3 dobra iepne rute
vse v Ikallji lepo aranžirano. Hazpc4iljam z obratno poito. Ako bi kaj ne ugajalo, vrnem denar nazaj.
122-24
Tonnies
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna v LJubljani
priporoča kot posebnost žage Id vat stroja za
obdelovanje lesa. Pran ci s-tur bi ne osobito za žagine naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno - generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
Večkrat premiranol
Glinaste peči
123-28
štedilnike, banje za kopeli, kakoi tudi kipe, vaze ln drage glinaste Udelke v vseh barvah, trpežne in cent priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v LJubljani.
.1!
priporoča svojo veliko zalogo
pravih švicarskih
žepnih ur
vsake vrste, dalje budilka, ure na nihala, pratane in verižice, po najnižjih oanah.
0tt Popravila M
se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizn 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravita izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vio. do 1*40 K. Žepne ure od K 1*20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno preclzijsko uro
„INTAGT".
Kolesarske potrebščine
NB. Ako žalita imeti uro res debro popravljeno Jo ne dajajte takim, ki urarije niti izuceni niso. 17—44
Ludovik Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlaoh na Koroškem)
te priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pni* za lovce in strelce po najnovejših si temin pod popo nim
Etvom. Tudi predeluje stare samokreanice, vspre-vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro uje. Vie puike so na c. kr. prelzkuševalnici in od mene preizkušene.    181 62—8
Ilvtatrovanl  ooniki aasMetOXa.J*
Tiskarna L Pr. Lampret
priporoča
vlzltnice, zavitke i. t. d.
irtJl
»rel iHsK
s^
m
Najcenejša in največja domaća eksportna tvrdka.
Razpošiljanje svioarskih ar na
yse kraja svetal
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
.priporoča svojo izborao zalogo najfl-p nejsih natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Safhausen, 0-mega, Koskopf, Urania i. t. d.
Zlatnine ln grebrnlne, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da le mo|e blago zares lino in ceno, le to, da ga raz pošiljala po čelen sveta in imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glavnik mest.
Ravno |e izšel nalnove]ši veliki cenik, t^^^Si kateri se pošlje zastonj ln poštnine prosto.
J, ™wtmn^)rkejrOTom Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti.
St. m. NikelnasU anker-remontoar-Roskopf, trpeino kolesje, gld. 245, enaka iz pravega srebra gld. 896, ista z dvojnatlm trsim srebrnim
St. 606. Prava srebrna cilin
4'86, ista z dobrim anker kolesjem gld. 696 in naprej.
6-47
o
O
O-
Najcenejša in najhitrejša vožnja V aaeriKo |e s parnlkl tj ,Severuonemškeg-a Lloyda' g
iz Bremena v )few-york i
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprini Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Grosse. — Prekomorska vožnja traja 6 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
t Izubijani edino le pri
■   >|| —"~---— w
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah it. 88
nasproti občeznane gostilne «Prl starem Tiilerjn*. Odhod iz Izubijane je vsak torek, četrtek in aoboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, realna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabe, Meziko, Californija, Arizona, Utab, Wvoming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izvanredno ceno cez G al de«ton. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Airea, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 228—6 S
S
%
V
ftestna hranilnica v Kranju J
obrestuje hranilne vloge o|
= po 4 odstotke • ol
brez odbitka rentnega davka ^|
J)
katerega plačuje hranilnica sama. Stanje vlog K 4,423,322 00   Stanje hlpotednlh posojil K 2,684,623-43
1 26-24
1985
1 i 1 1 1 1 1 1 1
IT), ^odkrajšck
friitr u dame In Qospode
^ubijana, Iv. Petra eesta 86. Filijalka na-147 w -is   iproti hotela „Union"
Iptin Salte
priporoma u gojitev las in z.t umivanje glave svoj zdrav-n • • priporočeni  gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.
Zalogi mkovrttili rpieik itrileiil It zidani lu
Oddelek za dame s separatnim
vhodom.
Inpn|e|o 86 zmešani in odstrižeai lasje po na|vlš|ih cenah.
M
1*11 »t«  mpiiJoo,  ovrHtnlko,  l«r«i«»i»*» Urnv vtmU'   roUiivlo, iio^avlo
. i
Fa
s
T i* m
i9
ji*
.i
ii
jNoVa modna trgovina gas $alon za togjg JflobnKe
Jilialka iz Ejubljane
A. Vivod-Mozetič
v Kranju,' Glavni trg_št 117
priporoča vse vrste fino modno blago na damo in gospode, nadalje svojo dobro sortirano zalogo vseh potrebščin na šivilje, vsakovrstne boa sa dame, kapoe ter garniture vseh vrst oblek aa otroke.       19S 62-3 Damske in otročje klobuke, fine hauboe, kapoe i. t. d.
Klobuke sprejemam v popravilo«
Si 11
it
si
P
h
Potreb5in» xa Alvllje, -v**o vriite llApfiv, evlle t«j»*" litir^unu -v vnoii    iMirvnii,   ponameiitrljti, .M,»t«.«-, vložke, gumbe 1« t. «1
» Ijabljani (Kolizej) \\. Cang Marije Terezije cesta
hlltva mM* mte r rs#h oenah, Ogle-dala, slika r vseh velikostih,
20 t26-22 zalagatel] društva e. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
i dni 1
Popolna oprava za r//«. Specijaliteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički  po vsaki coni,
"iiinrimi'"""
Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gld.
Modrool Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žima, prve vrste vedno v zalogi,
la spalno sobo od 180 gld, naprej. Dlvan t okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture.
specijalitete v nevestinih balah. Veli*! prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
Moaa c o« cen na*
ZobOtehnUni StCljl
Oton 5cydl
pri g. dr. E. Olobočnikii v Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU vakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 1U-25 tu SPECIJALIST.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. uri.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po
Rezervna zaklada iznaša:
1
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
PosojUa
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 574% ali z i°/e amor-tizacijo, na menice pa po 6°/e. — Eskompti-rajo se tudi trgovske me niče,
Denarni promet v letu 1906.:
n,
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
vsak dan
od 8. do 12. ure tlop.
in
od 2. do 6. ure pop. izvzemšl nedelje pop.
Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
120-23
I
Izdaja konsnrcij Gorenjca*.
Odgovorni urudnik Lav osla v Mik'**,
Lnstnine in tisek Iv, Pr. Larnpreta v Kranju.