Manj denarja in manj avtobusov
Goriško-beneška kriminalna združba klonirala kreditne kartice
Tržaške občinske finance bodo odslej v rokah 36-letnega komercialista
limtki trto«, ogwfB,
ALU in PVC stavbno pohištvo atMuaHMom
GSM: +386 41 70 30 82 «Mffltofnmn/»«!»,
/5
E-mail: alfego.sp@siol.net
www.alfego.si
Primorski
Crozza, papež, Empy in naš glas
Marko Marinčič
Komu bo satira Maurizia Crozze na festivalu popevke v Sanremu prinesla več glasov na volitvah? To je bilo včeraj vprašanje dneva v marsikateri televizijski klepetalnici. V teh zadnjih dveh tednih volilne kampanje smo, sirote, ostali brez javnom-nenjskih raziskav, v zameno pa se podobni cui prodest? kar vrstijo. Ponavljajo nam jih televizijski voditelji, komentatorji, raziskovalci javnega mnenja in vsi, ki posedajo na stolih skoraj nepretrgane serije televizijskih debat o volitvah.
Koliko glasov bo Berlusco-niju prinesel nakup »super-Maria« ...Balotellija? Koliko volivcev se je tako raznežilo, ko je Monti ljubeznivo pestoval kužka Em-pyja pred televizijsko kamero, da mu bodo zdaj kljub davku IMU in reformi Fornero zaupali svoj glas? In nepričakovan papežev odstop? Komu bo prinesel več glasov? Taka modrovanja so odlična tema za kavarniški klepet. Ne gre pa nam v račun, da se je večji del politične debate na televiziji, ki je - tokrat kot še nikoli prej - daleč glavno prizorišče volilne kampanje, spustil na raven takih banalnosti.
Ali res nikogar ne zanima, kako se bo gospod Rossi s svojo plačo prebil do konca meseca? Kako bo njegova žena napolnila hladilnik četrti in morda že tretji teden v mesecu? Kdaj bo njuna s težkimi žrtvami diplomirana in že dve leti brezposelna hčerka končno prišla do spodobne službe? Kaj ponuja vse bolj razmajana javna šola njunemu mlajšemu sinku? In kaj zdravstveni sistem bolni stari mami?
S takimi vprašanji si beli glavo velika večina državljanov in pričakuje verodostojne odgovore politike. O tem bi želeli kaj več slišati tudi s televizijskih ekranov, izvedeti, katere rešitve ponujajo posamezne politične opcije za rešitev naših eksistencialnih vprašanj. In ker smo že pri resnih zadevah, bi bilo lepo še izvedeti, do kdaj bomo davke plačevali samo nekateri in ne drugi, kaj bomo dobili v zameno, do kdaj bodo ne samo politiki temveč tudi bančniki in milijone evrov letnih dohodkov težki menedžerji javnih in zasebnih koncernov od Enija do Ilve, od Saipema do Finmeccanice, nemoteno glodali javno premoženje.
Po dvajsetletju utvar in lažnega blišča, ki je prikrival prepolne golide gnoja, je napočil čas, da se tudi politika vrne na trda tla stvarnosti. Jo bomo volivci znali privesti do tega?
dnevnik
ČETRTEK, 14. FEBRUARJA 2013
Št. 37(20.665) leto LXIX._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
italija - Bivši minister in kandidat Ljudstva svobode
Fitto obsojen zaradi korupcije
Berlusconi: Sodstvo vstopa v volilno kampanjo
rim - Manjšina
Dobri izgledi za prispevke za letošnje leto
vatikan - Poziv pred odstopom
Papež za konec razhajanj v Cerkvi
VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je na včerajšnjo pepelnično sredo daroval svojo verjetno zadnjo mašo za javnost, preden se bo konec meseca umaknil z vrha Rimskokatoliške cerkve. V zelo čustveni maši je med drugim pozval h končanju
"verske hinavščine" in "rivalstva" v Katoliški cerkvi. Na dopoldanski splošni avdienci pa je pred množico vernikov zagotovil, da je odločitev o odstopu sprejel "popolnoma svobodno" in "za dobro Cerkve".
Na 10. strani
RIM - Nekdanji minister v vladi Silvia Berlusconija in kandidat Ljudstva svobode na februarskih parlamentarnih volitvah Raffaele Fitto je bil včeraj spoznan za krivega in obsojen na štiri leta zapora zaradi korupcije. Sodišče v Bariju je presodilo, da je bilo pol milijona evrov, ki jih je Fitto dobil od poslovneža Giam-paola Angeluccija za financiranje politične kampanje leta 2005, podkupnina za to, da je priredil javni razpis v času, ko je bil na čelu dežele Apulija.
Fitto je v odzivu vztrajal, da je nedolžen, Berlusconi pa je izrazil prepričanje, da "velika roka sodstva vstopa v volilno kampanjo".
Na 10. strani
new york
Sloveniji nižja kreditna ocena S & P
NEW YORK - Ameriška bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je v torek znižala kreditno oceno Slovenije za eno stopnjo z A na A-, vendar pa je obete iz negativnih spremenila v stabilne.
Razlog za znižanje ocene je možnost povečanja bremena dolga zaradi podpore državnim bankam in negotovih obetov za gospodarsko rast. S&P opaža rastoča tveganja pri uresničevanju politik za reševanje gospodarskih in proračunskih pritiskov, kar omejuje sposobnost Slovenije za uresničevanje ukrepov za krepitev bančnega sistema, javnih financ in gospodarske rasti.
Na 2. strani
RIM, TRST - Iz Rima prihajajo spodbudne vesti glede vprašanja izplačevanja državnih prispevkov za slovenske organizacije za letošnje leto. Iz italijanskega finančnega ministrstva so namreč senatorki Tamari Blažina sporočili, da je v pripravi odlok, na podlagi katerega bi morali omenjenim organizacijam v nekaj mesecih, vsekakor pa pred poletjem izplačati prispevke, ki so v državnem proračunu za letošnje leto.
Na 3. strani
Koristen sejem poklicev za maturante
Na 4. strani
Narodna zavednost je osvobajajoča
Na 6. strani
Nabrežina: trud za dobro šolsko ponudbo
Na 8. strani
Požrl je vžigalnik, beg pa mu ni uspel
Na 12. strani
Urejanje kolesarske poti ob Soči se zamika
Na 13. strani
Zdravstveno podjetje terja za stare dolgove
Na 14. strani
goriška - Laščakova vila
Arhitekturni biser
pustni pogrebi - Tradicija po vaseh
Radoživo slovo
še vedno razpada od letošnjega pusta
GORIŠKA - Razpadajoči biser. Tako lahko telegrafsko zapišemo vtise in oceno o stanju Laščakove vile na Pristavi. V podzavesti jo ima vsak Goričan. Lepo jo je videti z obrobja grajskega naselja, manj jasno s kakšne druge točke v Gorici. Malo pa je ljudi, ki bi jo kdaj obiskalo, si jo ogledalo ali se sprehajalo v bogatem in raznolikem parku. Lepih in zanimivih zamisli o njeni uporabi je sicer kar nekaj, a vse je še zelo daleč od uresničitve. Kopja se lomijo glede povezanosti oziroma ločitve vile od parka, glede sredstev in funkcionalne namembnosti. Ni dojemljivo, da bi obnavljali nekaj le zaradi lepšega videza. Stroški so namreč velikanski.
Na 13. strani
2
Sreda, 13. februarja 2013
ALPE-JADRAN	/
new york - Zaradi negotovih obetov za gospodarsko rast
Standard & Poor's znižala kreditno oceno Slovenije za eno stopnjo (z A na A-)
NEW YORK - Ameriška bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je v torek znižala kreditno oceno Slovenije za eno stopnjo z A na A-, vendar pa je obete iz negativnih spremenila v stabilne.
Razlog za znižanje ocene je možnost povečanja bremena dolga zaradi podpore državnim bankam in negotovih obetov za gospodarsko rast. S&P opaža rastoča tveganja pri uresničevanju politik za reševanje gospodarskih in proračunskih pritiskov, kar omejuje sposobnost Slovenije za uresničevanje ukrepov za krepitev bančnega sistema, javnih financ in gospodarske rasti.
Bonitetna hiša ocenjuje, da se bo slovenski dolg letos zaradi državne pomoči bankam povečal za med tri do štiri milijarde evrov. Javni dolg naj bi do konca letošnjega leta tako narasel na 59 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), nato pa celo prekoračil 60 odstotkov BDP, kar je nad za letos pričakovanimi 53 odstotki BDP.
Vendar pa se bo proračunski primanjkljaj zaradi reform, med katerimi S&P izpostavlja petodstotno znižanje plač v javnem sektorju, letos znižal na okrog tri odstotke. Primanjkljaj se je na račun fiskalne konsolidacije v letu 2012 že znižal na štiri odstotke BDP, potem ko je v 2011 znašal 6,4 odstotka.
Bonitetna agencija pričakuje nadaljnjo fiskalno konsolidacijo, v srednjeročnem obdobju pa so ob že uveljavljeni pokojninski reformi potrebne nove, med drugim reforma trga dela in zdravstvena reforma, ki bodo izboljšale obete za zaposlovanje in znižale pritiske na socialno blagajno. Samo tako bo slovensko gospodarstvo postalo bolj prožno.
V S&P poudarjajo, da bonitetna ocena temelji na predpostavki, da je slovensko gospodarstvo odprto in razmeroma bogato (bonitetna hiša ocenjuje, da je BDP na prebivalca lani znašal 22.700 dolarjev) ter da v tem desetletju ne bo beležilo neuravnoteženega salda s tujino.
Zaupanje bonitetne agencije v kreditno sposobnost Slovenije pa bi v prihodnje lahko omajale šibke gospodarske napovedi (po ocenah S&P naj bi BDP na prebivalca v obdobju 2013-2015 znašal 0,7 odstotka), otežen dostop slovenskih bank do finančnih virov na mednarodnih trgih in rastoči javni dolg.
Medtem ko je S&P znižala bonitetno oceno Slovenije, pa je obete iz negativnih spremenila v stabilne. Kljub trenutni upočasnitvi sprejemanja reform, ki je povezana s politično krizo, bonitetna agencija v srednjeročnem obdobju pri-
čakuje reformni napredek. V S&P tudi ne pričakujejo, da bo morala Slovenija zaprositi za pomoč iz stalnega evropskega mehanizma.
S&P je oceno kreditnega dolga Sloveniji nazadnje znižala v začetku avgusta lani, in sicer za eno stopnjo, z A+ na A, obete za naprej pa ohranila negativne. Že novembra je agencija napovedala možnost novega znižanja bonitetne ocene za eno ali več stopenj, če bi se sposobnost države za izvedbo ključnih reform zmanjšala oz. če bi politična negotovost spod-jedla dinamiko njihovega izvajanja.
V začetku avgusta lani sta bonitetno oceno Sloveniji znižali tudi agencija Moody's in Fitch. Moody's jo je državi zaradi poslabšanja razmer v bančnem sistemu takrat znižal za tri stopnje (z A2 na Baa2), Fitch pa za eno stopnjo (z A+ na
A oz. A na A-). Znižanjem so sledile nižje ocene kreditne sposobnosti nekaterih podjetij in bank v državni lasti.
Znižanje bonitetne ocene Slovenije s strani agencije Standard&Poor's (S&P) ekonomistov ni presenetilo. Tako Jože P. Damijan kot Matej Lahovnik pravita, da je bilo to pričakovano in da je padec bonitete odraz politične krize v državi.Damijan je za STA poudaril, da bonitetne agencije in finančni trgi zaradi politične krize v Sloveniji pričakujejo zaustavitev reformnega zagona. Znižanju s strani S&P bosta po njegovi oceni sledili tudi znižanji s strani agencij Moody's in Fitch.
Preostali dve bonitetni agenciji bi utegnili boniteto Slovenije znižati v roku prihodnjih dveh tednov, ko bo Statistični urad RS objavil podatke o rasti v zadnjem
četrtletju 2012. Kot opozarja Damijan, bo zmanjšanje bruto domačega proizvoda (BDP) namreč večje od 2,4 odstotka, kot so ga napovedovale domače in tuje institucije. «Osebno pričakujem padec lanskega BDP za okrog tri odstotke,» je dejal.
Damijan ob tem poudarja, da se lahko bonitetne ocene Slovenije vsaj stabilizirajo, če slovenski politiki uspe hitro stabilizirati politični položaj, denimo z vzpo-
stavitvijo kredibilne projektne vlade. Vendar mora takšno vlado voditi kredibilna oseba z izkušnjami iz gospodarstva in financ, vlada pa mora nadaljevati s ključnimi zastavljenimi reformami. To je s sanacijo bank prek slabe banke ter z reformo trga dela. Če ta dva pogoja ne bosta izpolnjena, utegne Slovenija letos doživeti znižanje bonitetne ocene na raven »junk«. »To pa vemo, kaj pomeni,« je opozoril Damijan. (STA)
ljubljana - »Za projektno vlado ni dovolj široke podpore«
Pravnik Miro Cerar kandidature za mandatarja morebitne nove vlade za zdaj ne bo sprejel
LJUBLJANA - Pravnik Miro Cerar, ki se ga je v zadnjih dneh omenjalo kot verjetnega mandatarja morebitne nove vlade, kandidature za zdaj ne bo sprejel, je pojasnil po današnjem pogovoru z začasno vodjo PS Alenko Bratušek. Idejo za projektno vlado ocenjuje kot dobro, a meni, da zanjo ni dovolj široke podpore. Za večino strank je njegova odločitev pričakovana. Cerar je po več kot uro in pol trajajočem pogovoru v poslanski skupini PS v izjavi za medije spomnil, da gre za idejo, da bi poskušali s širšo povezavo parlamentarnih strank doseči podporo, ki bi vsaj do neke mere povezala oba politična spektra. Tako bi v času do verjetnih predčasnih volitev po njegovem mnenju izpeljali nekaj za Slovenijo vitalnih projektov, pravi.
Cerarju se zdi ideja o projektni vladi dobra, «pose-bej za prehodno obdobje, ki je zelo težavno». Po njegovih besedah gre za usodo Slovenije, ki je v težkem in nezavidljivem položaju. Toda ocenil je, da za projektno vlado trenutno ni dovolj široke podpore.
To ocenjuje posebej po tem, ko je SLS jasno povedala, da pri takšni vladi ne bo sodelovala, in ko se je izkazalo, da »imajo nekateri visoki predstavniki v DL pomisleke glede tehničnega ali kakršnega koli mandatarja«. K takšni oceni pa je pripomoglo tudi to, da se SD še ni dokončno izjasnila, pojasnjuje Cerar. »Upam, da bo politika tu našla drugo ustrezno pot, da nas povede naprej,« je dejal. To, da so se govorice o njem kot verjetnem mandatarju širile tako zgodaj in sprožile razpravo v strankah, po njegovem ni bilo ravno konstruktivno.
A, kot pravi, sam tega ne doživlja kot problem.
Predsednik SDS in premier Janez Janša se je na aktualno politično dogajanje odzval ob robu obiska v Beli Krajini. »Pustni čas počasi mineva, s tem tudi čas 'virantova-
nja', zdaj bodo pričeli prihajati računi, torej pripravite denarnice,« je dejal. Med drugim je ponovil, da ne namerava v DZ po zaupnico, saj si država ne more privoščiti štirih mesecev in pol mrtvega teka.
Bratuškova pa je po pogovoru s Cerarjem pojasnila, da je po sestankih s predsedniki strank ocenila, da bi lahko Cerar v DZ prejel zelo široko podporo. V PS so po njenih besedah naredili vse, kar so lahko. Kot je dejala, bolj kredibilnega kandidata, kot je Cerar, v tem trenutku v Sloveniji ni mogoče najti. »Tisti, ki nasprotujejo takšni rešitvi, bodo pač morali povedati, kako naprej,« je dejala. Začasna vodja PS je sicer že v torek pojasnila, da bi Cerarja, če bi sprejel kandidaturo, podprlo vseh 27 poslancev PS. Poleg tega bi ga podprli še v DeSUS in DL, medtem ko se v SD do njega še niso javno opredelili.
SLS je pustila odprto možnost za podporo konstruktivni nezaupnici in mandatarju kljub temu, da v novo vlado ne bi šla.
Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je danes opozoril, da bi moral imeti kandidat za mandatarja, ki ni predsednik stranke, zelo široko podporo. V tej luči razume Cerarjevo odločitev. Odločitev SLS, da ne bo sodelovala v nobeni vladi, pa je po Vebrovem mnenju pripeljala do položaja, kot smo ga imeli na začetku tega mandata.
Kot ocenjuje, bi bilo nujno potrebno, da PS najprej izpelje postopke izbire novega predsednika, ki bi moral priti kot kandidat za mandatarja ob nezaupnici in poskušal sestaviti vlado.
Predsednik DL Gregor Virant je ponovil, da so čimprejšnje predčasne volitve »daleč najboljša rešitev za državo«. «Odgovornost, da do njih pridemo, je na vseh opo-
zicijskih strankah, teh pa je vse več,« pravi Virant. Še preden je bila znana Cerarjeva odločitev, pa je ocenil, da se bodo morale stranke dogovoriti o konstruktivni nezaupnici z enim samim razlogom - da pridejo do predčasnih volitev. A sam, kot pravi, za mandatarja ne bi bil pripravljen kandidirati.
Podpredsedniku DL Janezu Šušteršiču pa je žal, če je Cerar tudi njegovo izjavo vzel kot enega od razlogov, da se za mandatarstvo ni odločil. »A če bi jaz kot minister zaradi vsake izjave, ki jo je kdo dal o meni, odšel, bi verjetno vsak dan odstopil. Malo bolj trdo kožo v politiki pa vendarle moraš imeti,« je dejal. Je pa po njegovem mnenju »žalost politike, da se operira z imeni, ne da bi ta pristala na to«. Šušteršič je namreč v torek nasprotno od Viranta izrazil pomisleke glede primernosti Cerarja za mandatarja.
Tudi po mnenju prvaka DeSUS Karla Erjavca je odločitev Cerarja pričakovana glede na odločitev SLS in glede na stališče predsednika SD Igorja Lukšiča, da »se bo začel s PS pogovarjati o novem mandatarju, ko bo Zoran Jankovic odstopi». Erjavec ocenjuje, da najprej potrebujejo dogovor strank, ki bi podprle nezaupnico, šele zatem pa bi poskušali doseči dogovor glede kandidata za mandatarja. Dopoldne je sicer ocenil, da je Cerar realen kandidat.
Po mnenju predsednika SLS Radovana Žerjava ni primerno in odgovorno imen možnih mandatarjev kar tako z lahkoto podajati v javnost, ne da bi se z njimi kdo prej resno pogovoril.
V NSi pa poudarjajo, da so članica vlade in se o Ce-rarju ne odločajo. Zato tudi o njegovi včerajšnji odločitvi nimajo komentarja, ga pa cenijo kot človeka in pravnika. (STA)

Naš naročnik je Roche, ugledno mednarodno biotehnološko podjetje, ki se ukvarja z razvojem inovativnih diagnostičnih in terapevtskih izdelkov ter na ta način pomaga tako pacientom kot njihovim zdravnikom. Roche zaposluje preko 80.000 ljudi v 150 državah sveta, kar ga uvršča med svetovno vodilna podjetja, ki skrbijo za zdravstveno oskrbo. Svoj uspen pripisujejo inovativnosti, radovednosti in raznolikosti.
Za njihov Regionalni center za pomoč uporabnikom (Regional Customer Support Center) v Milanu, ki skrbi za linijo diagnostičnih produktov za stranke v Italiji, Sloveniji, Romuniji in Švici, iščemo kandidata/kandidatko za delovno mesto:
SPECIALIST V CENTRU ZA POMOČ UPORABNIKOM (m/ž)
Glavna odgovornost bo oskrba uporabnikovinstrankizSlovenijevprimeru tehničnih težav, delovne naloge pa obsegajo:
■	reševanje poizvedb s strani strankin zaposlenih po telefonu in vpisni obliki,
■	zagotavljanje pomoči preko spletnih strani in podpora prodajnim zastopnikom,
■	podpora pri predstavitvi novih produktov na slovenski trg,
■	obdelava poizvedb strankin reševanje težav,
■	identiflkadjatežavvzveziskakovostjoproduktovinsporočanjetežavpristojnimza njihovo reševanje,
■	pomoč uporabnikom na daljavo,
■	izvedba začetnih treningov uporabnikov instrumentovza stranke in notranje strokovnjake,
■	reševanje lažjih reklamacij.
Od kandidatov pričakujemo:
■	zaželene so izkušnje v medicinsko-tehničnem delovnem okolju, s poudarkom na delu s strankami in opravljenimi treningi s področja prodaje/marketinga,alidelovne izkušnje vmedicinskem laboratoriju,
■	tehnično ali inženirsko izobrazbo, npr. elektroinženir ali medicinski tehnik, inženir kemijske tehnologije, biolog ali kvalifikacija za laboratorijskega tehnika ali asistenta v medicinski tehnologiji,
■	slovenski materni jezik, aktivno pisno in ustno znanjeangleškega jezika, zaželeno tudi dobro znanje italijanskega jezika.
Zahtevane sposobnosti in kompetence:
■	reševanje problemov, dobreanalitičneindiagnostičnesposobnosti
■	dobre medosebne veščine, usmerjenost kstrankam
■	sposobnosttimskega dela in sodelovanja
■	geografska mobilnost-pripravljenost na selitev
Pričakujemo samostojno, samoiniciativno in odgovorno osebo. Delovno mesto je v Milanu.
Vašo vlogo in življenjepis v italijanščini ali angleščini prosim pošljite na elektronski naslov: sara.rizzo@aimsitalia.com
www.aimsitalia.com www.aims-international.net
20122 Milan-Ul. Salvini,3 00198 Rim - Ul. Montevideo, 27
ljubljana - Gospodarska kriminaliteta
Val hišnih preiskav, pridižan tudi Brane Gorše
LJUBLJANA - Koprski kriminalisti so včeraj od zgodnjih jutranjih ur v Ljubljani in okolici vodili obsežno akcijo, med katero so izvedli večje število hišnih preiskav v okviru preiskave kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Pri tem so pridržali sedem osumljencev, med njimi tudi suspendiranega stečajnega upravitelja Braneta Gor-šeta, ki mu zaradi suma zlorabe položaja že sodijo. V kriminalistični akciji, ki je trajala do poznih večernih ur, je sodelovalo 81 policistov iz koprske, ljubljanske, mariborske in no-vogoriške policijske uprave.
Že zgodaj zjutraj so kriminalisti pridržali sedem osumljencev, in sicer 53-letnega Ljubljančana in njegovo 50-letno soprogo, 54-letno Domžalčanko, 47-letnega Vrhniča-na, 36-letnega Ljubljančana ter dva državljana Srbije, 47-letnega moškega in njegovo 46-letno partnerko, oba stanujoča na območju Ljubljane. Preiskava je med drugim potekala na domu stečajnega upravitelja Braneta Goršeta v Rožni dolini in sedežu njegove odvetniške družbe na Viču. Odpeljali so ga v Koper, kjer so ga zaslišali in pridržali. Nekdanji pravosodni minister Senko Pličanič je oktobra lani Goršeta suspendiral, sodišča pa so ga razrešila z vseh 47 funkcij stečajnega upravitelja. Goršetu namreč na ljubljanskem okrožnem sodišču sodijo zaradi suma zlorabe položaja pri vodenju stečaja Hranilno kreditne službe Sicure. V tistem primeru je bila v središču pozornosti prodaja terjatev hranilnice po skrajno znižani ceni, s katero naj bi stečajno maso oškodoval za 170.000 evrov.
Hišne preiskave so rezultat dolgotrajne preiskave koprskih kriminalistov, v kateri so preiskovali kazniva dejanja poslovne goljufije, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pranja denarja ter zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Pred-kazenski postopek usmerja okrožno državno tožilstvo iz Kopra. Koprski kriminalisti so preiskavo začeli že septembra 2010, in sicer po prejemu pisne kazenske ovadbe Komisije za preprečevanje korupcije. Ovadba je bila podana zoper dve osebi zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 14. februarja 2013
3
rim - Po posredovanju senatorke Tamare Blažina na finančnem ministrstvu
Dobri izgledi za prispevke slovenskim organizacijam
RIM, TRST - Spodbudna vest iz Rima glede vprašanja izplačevanja prispevkov slovenskim organizacijam v Italiji: italijansko finančno ministrstvo bo namreč pripravilo odlok, na podlagi katerega bi morali omenjenim organizacijam v kratkem - v nekaj mesecih, vsekakor pred poletjem - izplačati državne prispevke, ki so v državnem proračunu za letošnje leto. Vest je senatorki Tamari Blažina prejšnji teden sporočila pristojna funkcionarka finančnega ministrstva Michelina Chi-richiello.
Morda se nakazuje rešitev vprašanja zamude pri izplačevanju prispevkov slovenskim organizacijam, ki so v preteklosti denar za dejavnost v določenem letu prejele dejansko na koncu in ne na začetku leta, kar je bilo po besedah senatorke Blažinove vezano na dejstvo, da je doslej ministrstvo izdajalo le en odlok, ki se je nanašal tako na prispevke kot tudi na druga sredstva, vezana na izvajanje zaščitnega zakona, npr. za projekte krajevnih uprav na področju rabe slovenščine v javni upravi, kjer pa uprave niso pripravljale projektov in je bi-
Senatorka Tamara Blažina upa, da se nakazuje rešitev vprašanja zamude pri izplačevanju državnih prispevkov slovenskim organizacijam
ansa
lo treba sredstva vračati. Na ta problem se je opozorilo tudi na zadnji seji vladnega omizja za slovensko narodno skupnost v Italiji, ki je potekala decembra lani v prostorih notranjega ministrstva v Rimu.
Na finančnem ministrstvu bodo tokrat pripravili dva odloka: eden se bo
nanašal na 16. člen zaščitnega zakona, kjer je govor o prispevkih za organizacije, drugi pa na 8. in 21. člen istega zakona, kjer je govor o rabi slovenščine v javni upravi oz. o projektih krajevnih uprav za razvoj ozemelj občin v videmski pokrajini. Na ta način, je bilo zagotovljeno senatorki Blaži-
novi, bodo slovenske organizacije prejele denar (pri tem ni še jasno, ali bo šlo za celotno vsoto 5,2 milijona evrov, ki je predvidena v državnem proračunu za letošnje leto ali pa za del le-te) v nekaj mesecih, vsekakor pred poletjem.
Če bo prišlo do oblikovanja ločenih odlokov in do hitrejšega izplačevanja, bo to vsekakor pozitivno, zato bo v prihodnjih tednih treba delati na tem, poudarja senatorka Blažinova, ki je novico sporočila na predvečer ob-hajanja današnje 12. obletnice sprejetja državnega zaščitnega zakona za Slovence v italijanskem parlamentu. Po njenem mnenju je to tudi primeren trenutek, da se potrdi potreba po nadgradnji zakonskega besedila tako na področju financ, da bi zakon med drugim omogočal fleksibilnejšo uporabo finančnih sredstev, pa tudi na drugih področjih, npr. glede dvojezičnega šolstva v videmski pokrajini. Seveda pa bo nadgradnja zaščitnega zakona možna, če bodo obstajali primerni pogoji v parlamentu, ki bo izšel iz bližnjih februarskih volitev, opozarja Blažinova. (iž)
čedad - Jutri ob 18.30 v prostorih Slovenskega kulturnega centra v Špetru
Zborovanje za Novi Matajur
ČEDAD - Jutri ob 18.30 bo v prostorih Slovenskega kulturnega centra v Špetru javno srečanje o tedniku Slovencev videmske pokrajine Novi Matajur. Namen srečanja je seznaniti širšo javnost Benečije in zamejstva nasploh s hudimi težavami, v katerih se je znašel tednik, potem ko je država zaradi preiskave, ki je doletela tudi Primorski dnevnik in druge časopise prekinila izplačevanje po zakonu določenih državnih prispevkov.
»Naš pložaj je po dolgih mesecih postal nevzdržen. Časopisu grozi konec izhajanja, zato smo sklenili, da se obrnemo na našo javnost«, nam je včeraj povedal predsednik Zadruge Novi Matajur Michele Obit. »Dobivamo pomembne izraze solidarnosti, kajti naši bralci in ljudje v Vi-denski pokrajini nasploh se zavedajo, kaj bi izgubili, če bi zmanjkal medij, ki je bistven del življenja naših krajev že dolga desetletja«.
»Bralci tednika pošiljajo elektronska sporočila, pisma iz vseh krajev, tudi iz tujine, s katerimi sporočajo, da so nam blizu«, pravi Obit, »to nam veliko pomeni in
nas navdaja občutkom, da moramo vztrajati. Na srečanju sicer ljudem ne bomo povedali veliko več od tega, kar smo že napisali in je splošno znano, a to bo pomebnem trenutek soočanja z našimi ljudmi«, meni predsednik.
Zato da se reši položaj časopisa je vodstvo naredilo številne korake. Toda
Levo predsednik Zadruge Novi Matajur Michele Obit, desno različne številke tednika
Rim, kjer mora priti do rešitve, je očitno daleč, vlada je v odstopu, v teku je volilna kampanja, v takem času pa se vsi raje izogibajo odgovornosti v pričakovanju volilnega rezultata in nove vlade. Predsednik Obit je na nedavnem srečanju predstavnikov manjšin v Ljubljani izročil dokument o stanju časopisa tudi predsedniku Repu-
blike Slovenije Borutu Pahorju.
Medtem se delo v uredništvu tednika nadaljuje z veliko težavo, problematično je dolgo časa shajati brez osebnih do-hodkov.Časopis še izhaja, a bele strani v številki minulega tedna so dramatično opozorile na to, kaj se lahko zgodi, če problem v kratkem ne bo rešen.
tppz p. tomažič
Pred Stožicami še sobotni koncert v Sežani
SEŽANA - Tržaški partizanski pevski zbor je po zelo uspešnih koncertih ob 40-letnici svojega delovanja prejel res veliko povabil na spet nove nastope po vseh koncih Slovenije. Da bi zadostil vsem svojim zvestim poslušalcem in oboževalcem, pa so se pri zboru odločili za veliko potezo - za večji nastop in to v najnovejši in največji ljubljanski športni dvorani, v areni Stožice. Odborniki TPPZ se tačas menijo za datum in za vse, kar spada zraven. Zaenkrat lahko zabeležimo, da bo to po vsej verjetnosti v soboto, 27. aprila. Ko bo datum potrjen, ko bomo izvedeli za sodelujoče glasbene prijatelje in seveda za prodajo vstopnic, bomo popolnejšo vest takoj zabeležili.
Pred tem večjim aprilskim nastopom (seveda ne pozabite na tistega v Rižarni ob 25. aprilu), pa čaka partizanske pevce v soboto, 16. februarja, nova pevska preizkušnja. Ob 20. uri bodo pod taktirko Pie Cah namreč nastopili v Kosovelovem domu v Sežani, koncert pa je že zdavnaj razprodan. Ob partizanskem kolektivu bodo nastopili tudi prijatelji Drago Mislej Mef, Ljubljanski partizanski zbor ter glasbeniki skupin Kraški ovčarji in Dirty fingers.
Ko smo že pri naštevanju koncertov, potem naj opozorimo tudi na tistega v koprskem gledališču, 10. marca, ki ga prireja Zveza borcev Koper in AFŽ Do-brnič.
Na valentinovo z Markom Kravosom
KOPER - Slavistično društvo Koper in Gledališče Koper vljudno vabita na februarski večer v ciklu Pogovori o branju, danes, 14. februarja, ob 19. uri v kavarni Gledališča Koper. Z uglednim slovenskim pesnikom iz Trsta, Markom Kravosom, se bo ob njegovi bližnji 70-letnici in izidu najnovejše pesniške zbirke Sol na jezik - Sale sulla lingua (Založništvo tržaškega tiska, Trst 2013) pogovarjala slavistka Jasna Če-bron.
Kravosove uglasbene pesmi pa bosta vokalno in instrumentalno predstavila Tarcizija Kofol in Nevio Miklavčič.
tolmin - Dvojezični strip o Tolminskem puntu prof. Remigia Gabellinija
O puntarjih tokrat drugače
TOLMIN - Ob 300-letnici Tolminskega punta je Tolminski muzej izdal in založil nadvse zanimivo, privlačno in dvojezično (v slovenskem in italijanskem jeziku) barvno predelavo stripa »Tolminski punt 1713 - La rivolta dei Tolminotti nel 1713«, priznanega goriškega avtorja, prof. Remigia Gabellinija. Strip je tokrat prvič izšel v knjižni obliki in to v velikem formatu, s trdo vezavo, v nakladi 500 izvodov.
Strip Tolminski punt 1713 Remigija Gabellinija je bil v dveh nadaljevanjih prvič objavljen v časopisu ob meji »Isonzo -Soča« v letih 1989 in 1990. Strip je bil v originalu napisan v italijanskem jeziku in natisnjen v črno-beli tehniki.
Priznani goriški scenograf, Remigio Gabellini je rojen leta 1954 v Tržiču. Diplomiral je na Umetnostni šoli Max Fabiani v Gorici, pozneje se je posvetil oblikovanju pohištva. V Gorici je imel prve izkušnje s sodelovanjem z ljubiteljskima gledališčema »Piccolo Teatro Citta di Gorizia« in »Terzo Teatro«, za katera je delal scenografije in grafične podobe.
Za revijo »Isonzo/Soča« je ustvaril celostno grafično podobo in je avtor stripa o Tolminskem puntu. Neumorno je sodeloval z društvom filmske kulture »Associazione Sergio Amidei« in z glasbenim društvom »Circolo Controtempo«, pri katerih je skrbel za vizualno komunikacijo. Pozneje je v Trstu sodeloval tudi kot kostumograf v gledališču »Teatro Stabile la Contrada« in z gledališko skupino »Gruppo teatrale per il dialet-to«. V čast filmskemu ustvarjalcu Federicu Fel-liniju je posvetil osebno razstavo »Amarcord, Federico amarcord«. Nenazadnje so tu tudi knjige, npr. »Odwalla, the world of percussion and dance« in »Enteneller«, ki obravnava svet glasbene zvrsti jazza.
Pri izpeljavi projekta dvojezičnega stripa »Tolminski punt 1713« so poleg avtorja sodelovali tudi odgovorna pri Tolminskem muzeju Damjana Fortunat Černilogar, Rino Farina (prevod stripa v slovenski jezik) in Marko Grego iz Tolmina (oblikovanje). Pokrovitelja pa sta Občina Tolmin in Ministrstvo Republike Slovenije za iz-
Na fotografiji
levo prof.
Remigio
Gabellini,
desno
naslovnica
stripa
obraževanje, znanost, kulturo in šport. Strip je na razpolago zainteresiranim v raznih slovenskih knjigarnah (cena 6 evrov), kot tudi v času razstave »Tolminski punt 1713« v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20 - tel. 0039 0481.33288).
4
Četrtek, 14. februarja 2013
JBMÜBTrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
trieste trasporti - Učinki deželne varčevalne politike
Zaradi skromnejših sredstev okrnjeni avtobusni prevozi
Pokrajina dala prednost delavcem in mladim - 2,36 milijona evrov manj, voznikom pa naj bi obnovili pogodbe
Podjetje Trieste Trasporti (TT) je od Dežele FJK prejelo manj sredstev (2,36 milijona evrov manj, kar predstavlja 4,4 odstotka vseh prejemkov), zaradi česar bodo avtobusni prevozi od nedelje naprej nekoliko okrnjeni. Na prepihu naj bi bilo tudi trideset voznikov, pristojni tržaški občinski odbornik Fabio Omero pa trdi, da bo podjetje obnovilo sodelovanje z vozniki s ter-minsko pogodbo. Občina Trst je preko družbe AMT Trasporti, v kateri so zastopane vse občine tržaške pokrajine, večinski delničar v podjetju Trieste Trasporti (Občina ima 87-odstotni delež v AMT, ki ima 60-odstotni delež v TT). Manjšinski delničar TT je s 40 odstotki zasebna družba Arriva Italia srl, ki je v lastni nemških železnic Deutsche Bahn.
Odbornik Omero je včeraj sprejel sindikalne predstavnike uslužbencev TT iz vrst sindikata USB. Sindikalisti so opozorili, da bodo skromnejši priliv sredstev in posledične spremembe, ki jih je v dogovoru s podjetjem uvedla Pokrajina Trst, poslabšale storitve, oškodovale uporabnike in prizadele delavce. Avtobusov bo manj, na posameznih avtobusih bo več ljudi, na postajah bodo občani dlje čakali. V teh razmerah pa je 30 voznikov na prepihu. Omero je pojasnil, da je Občina Trst že sprejela nekaj odločitev: z vozniki s terminskimi pogodbami mora podjetje obnoviti sodelovanje, v zameno pa naj bi vodilnim v podjetju znižali plače.
Pokrajinski odbornik za infrastrukture in prevoze Vittorio Zollia je zavrnil očitek omenjenega sindikata, da bodo avtobusne povezave okrnjene tudi ob prometnih konicah. »To ne drži. Prednost smo dali delavcem, dijakom in študentom. Naša prioriteta je bila zajamčiti ohranitev osnovnih storitev zanje. Spremembe večinoma zadevajo nedelje in praznike,« je dejal Zollia. V zimski vozni red so večinoma vključili spremembe, ki so se že uveljavile v poletnih mesecih. »Od upravnega sveta podjetja pa zahtevamo dvoje stvari. Prvič, da ohrani vsa delovna mesta in drugič, da samo podjetje krije stroške za kakih 160.000 odvečnih kilometrov. Ti stroški ne smejo bremeniti uporabnikov.« V teku so pogajanja. (af)
Avtobus številka 42 v torek na zasneženi Furlanski cesti: ta linija bo v prihodnje nespremenjena. Zaradi snežnih razmer sta bili dve avtobusni povezavi včeraj še okrnjeni -avtobus št. 46 ni peljal v Samatorco, avtobus št. 51 pa ni peljal na Jezero
kroma
Spremembe od nedelje, 17. februarja
Zmanjšanje števila avtobusov ob delavnikih
Proga 39/ (Nabrežina - Opčine - Katinara): en avtobus namesto
dveh, čakalna doba s 60 na 120 minut Proga 49/ (Milje - Dolina - Katinara): en avtobus namesto dveh,
čakalna doba s 45 na 90 minut Združitev avtobusnih linij ob nedeljah in praznikih Progi 1 in 34 (Ul. Paisiello - glavna tržaška železniška postaja)
z ukinitvijo linije 34 Progi 5 in 18 (Ul. Cumano - Rojan) z ukinitvijo linije 18 Progi 15 in 16 (Trg Oberdan - Campi Elisi) z ukinitvijo linije 16,
čakalna doba na Trgu Oberdan z 10 na 20 minut Progi 28 in 30 (Ul. Locchi - Kolonja) z ukinitvijo linije 28 Progi 40 in 41 (Boljunec - glavna tržaška železniška postaja) z ukinitvijo linije 40
Spremembe od polovice marca
Zmanjšanje števila avtobusov ob delavnikih
Proga 1 (Pod Skednjem - glavna tržaška železniška postaja): čakalna doba z 8 na 10 minut Proga 5 (Trg Perugino - Rojan): čakalna doba z 8 na 10 minut
Proga 11 (Ferdinandej - Borzni trg): čakalna doba s 7 na 8 minut
Proga 22 (Katinara - glavna tržaška železniška postaja): čakalna doba z 9 na 11 minut
Proga 28 (Kolonja - Trg Tommaseo): čakalna doba z 10 na 15 minut
Proga 29 (Goldonijev trg - Pod Skednjem): čakalna doba s 6 na 8 minut
Proga 37 (Trg Stare mitnice - Katinara - Trg Stare mitnice): čakalna doba s 15 na 19 minut
Proga 48 (Katinara - Trg Stare mitnice): čakalna doba s 15 na 19 minut
Združitev linij 6 in 36 (Sv. Ivan - Grljan): čakalna doba z 12 na 15 minut
Spremembe ob nedeljah in praznikih
Linija 10 (Trg Valmaura - Trg Tommaseo): štirje avtobusi namesto šestih, čakalna doba z 9 na 13 minut
Združitev linij 19 in 52 (Trg Valmaura - Giarizzole - Trg Valmaura) z ukinitvijo linije 19, en avtobus namesto treh, daljša čakalna doba
Združitev linij 20 in 21 (Milje - glavna tržaška železniška postaja) z ukinitvijo linije 21
(vir: USB)
sejem poklicev 2013 - Pomoč pri odločitvi o nadaljnjem šolanju ali zaposlitvi
Smernice za maturante
V veliki dvorani liceja Galilei in na Trgovinski zbornici od 18. do 21. februarja - Srečanja z uglednimi predavatelji za 1200 dijakov (tudi s Prešerna, Zoisa in Stefana)
Dijaki zadnjih letnikov tržaških višjih šol bodo tudi letos lahko šli po študijske in zaposlitvene informacije na Sejem poklicev 2013. Informativno srečanje bo letos doživelo že 4. izvedbo, prirejata pa ga Deželni šolski urad in podjetje Aries, ki deluje pod okriljem tržaške Trgovinske zbornice.
Več o letošnji izdaji sejma, pri katerem sodeluje tudi Univerza v Trstu, so njegovi idejni snovatelji povedali na včerajšnjem srečanju z novinarji. Slišali smo, da sejem na enem mestu obiskovalcem ponuja pomoč pri odločitvi o nadaljnjem šolanju ali zaposlitvi, vse programe pa bodo dijaki lahko spoznali med 18. in 21. februarjem. Generalna direktorica Deželnega šolskega urada Daniela Beltrame je sporočila, da bo osrednji dogodek na sporedu v ponedeljek, 18. februarja, v veliki dvorani liceja G. Galilei, kjer bodo izpeljali letošnji Sejem poklicev. Približno 1200 dijakov tržaških višjih šol bodo razdelili v več skupin, ki bodo porazdeljene na dopoldanski in popoldanski del srečanja. Uglednim predavateljem bodo prisluhnili tudi dijaki liceja F. Prešeren, tehniškega zavoda Z. Zois in izobraževalnega
Generalna direktorica Deželnega šolskega urada Daniela Beltrame
kroma
zavoda Stefan, na predavanjih pa bodo izvedeli, kateri poklici zagotavljajo, da težav z iskanjem službe ne bo. Kot je dejala direktorica Deželnega šolskega urada Daniela Beltra-me, je ponavadi tako, da se mladi vse redkeje odločajo za poklice, po katerih je največje povpraševanje, podobno pa se dogaja tudi pri izbiri štu-
dija. Dijaki namreč izbirajo študijske smeri, ki so jim ljubše in ne tiste, ki zagotavljajo službo, je poudarila Bel-tramejeva in pristavila, da je namen tovrstnih informativnih srečanj mladim predstaviti možnosti za čim bolj učinkovito iskanje zaposlitve.
Podobnega mnenja je bil včeraj tudi predsednik tržaške Trgovinske
zbornice Antonio Paoletti, ki je povedal, da bo svoje duri na stežaj odprla tudi Trgovinska zbornica. Tu bodo 19., 20., in 21. februarja dijakom odgovarjali predstavniki različnih poklicev, ki bodo mladim predstavili prednosti in pomanjkljivosti svojega poklica. Po Paolettijevem mnenju bi v prihodnje v ta sejem morali vključiti tudi starše dijakov, ki bi lahko imeli večji vpliv na izbiro nadaljnje poti izobraževanja svojih otrok. Govornik je postregel tudi z zanimivimi statističnimi podatki, ki govorijo v prid tezi, da je danes mogoče živeti le z določenimi poklici. Slišali smo, da je v naših krajih največje povpraševanje po trgovcih, tem sledijo gradbeni delavci, inženirji in natakarji. Paoletti je še dejal, da bodo na sedežu Trgovinske zbornice novinarji, gradbeniki, zdravniki, psihologi, geologi, radiologi in drugi povedali, zakaj je izbira poklicev tako pomembna in katere so panoge, ki dajejo signal, da je z določenim poklicem mogoče zaslužiti. Tudi ta srečanja bodo razdeljena v več ciklov, slovenski šolarji pa bodo Trgovinsko zbornico obiskali v četrtek, 21. februarja. (sč)
Poravnava drugega obroka za izlete Primorskega dnevnika
Izletniki prijavljeni na potovanja v organizaciji agencije Aurora - to je Oman, London in Lago Mag-giore, so naprošeni, da poravnajo drugi obrok potovanja v ponedeljek, 18. februarja, v uredništvu Primorskega dnevnika v Ulici Montecchi 6 med 9. in 12. uro.
Na valentinovo v muzej v dvoje, plača pa eden
Da bi v muzeje privabilo čim več ljudi, si je deželno spomeniško varstvo, pravzaprav njeno nadzorništvo za arheološke dobrine ob valentinovem zamislilo spet novo vabilo za zaljubljence. Danes namreč bosta lahko muzej obiskala v dveh, vstopnino pa bo plačal le eden.
Seminar o novih oblikah zavarovanja
Na pobudo Bilateralne ustanove za zavarovalno izobraževanje bo danes in jutri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) potekal seminar posvečen razvoju t.i. direktnega zavarovanja - se pravi zavarovanja preko telefona ali spleta. Prisotni bodo predstavniki najvidnejših tovrstnih zavarovanj (Genertel, Direct Line, Linear, Qui-xia, Genialloyd, DAS in podobno), ki se bodo soočili in preverjali, katere so realne perspektive razvoja tovrstne oblike zavarovanja na italijanskih tleh. Vse več je namreč ljudi, ki za zavarovanje avtomobila ali hiše zaupa telefonu oz. spletu. Seminar se bo danes začel ob 9.15 in zaključil ob 18. uri, medtem ko bo jutri potekal le dopoldne.
Večer posvečen delu
Filmski krožek Charlie Chaplin vabi drevi ob 20.30 na svoj sedež v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24), kjer bodo predvajali dokumentarca Danieleja Segreja. Prvi nosi naslov Morire di lavoro in je posvečen vprašanju smrtnih nesreč na delovnem mestu. Sledil bo ogled filma Sic Fiat Italia (Cosi sia Italia), ki preko intervjujev z delavci tovarne v kraju Mirafiori prikazuje spremembe pogojev na trgu dela. Filme bo uvedla sindikalna predstavnica Fiom Erika Innendorfer.
O duševnem zdravju
V avditoriju muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27) bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo Guarire si puo. Persone e disturbo mentale Izabel Marin in Silve Bon. Srečanje prirejata stalna konferenca za duševno zdravje v svetu Franco Basaglia in Občina Trst.
Februarski Konrad
Pri okencu za okolje v Ul. 30 ottobre 8/A bodo danes ob 18. uri predstavili februarsko številko okoljevar-stvenega mesečnika Konrad. Odgovorni urednik informativne revije Dario Predonzan se bo zaustavil pri tokratnih vsebinah, predvsem pa pri plinskem terminalu. Občinstvo bo lahko vsebino tudi komentiralo.
Knjiga o dopingu
Krožek za politično-socialne študije Che Guevara vabi danes ob 17.30 v knjigarno Fenice (Ul. Batti-sti 6) na predstavitev knjige Alessandra Donatija Lo sport del doping - Chi lo subisce, chi lo combatte. Srečanje bo uvedel Franco del Campo, z avtorjem pa se bo pogovarjal Riccardo Devescovi.
/
TRST
Četrtek, 14. februarja 2013
5
občina trst - Novi občinski odbornik za proračun Montesano sprejel zahteven resor
Mlad? Že res, a samo v Italiji
36-letni komercialist nadomestil odbornika Consolija - Cosolini: Dodaten korak pri pomladitvi tržaških javnih upraviteljev
Novi tržaški občinski odbornik za proračun Matteo Montesano si bo prizadeval, da bo na najboljši način prispeval k delovanju tržaškega občinskega odbora. Še predvsem pa si bo prizadeval, da bo na čim bolj kakovosten način sledil občinski blagajni v tem za javne in še posebej lokalne uprave zelo težkem obdobju.
To je poudaril Montesano med tiskovno konferenco, na kateri je tržaški župan Roberto Cosolini včeraj javno predstavil novega občinskega odbornika. Kot smo poročali, je Montesano nadomestil občinskega odbornika Maurizia Consolija, ki je vodil ta re-sor v zadnjih dveh letih. Consoli je odstopil iz poklicnih in osebnih razlogov, Cosolini pa je na njegovo mesto imenoval »mladega in zelo cenjenega komercialista, ki bo znal odlično opraviti svoje delo«.
Cosolini je uvodoma povedal, da je Montesano sprejel ponudbo »z navdušenjem in odgovornostjo«, in se zahvalil Consoliju za odlično in zelo strokovno opravljeno delo. Imenovanje Montesana predstavlja kontinuiteto s Consolijevim delom , je dodal Co-solini in razložil, da se je število »tehničnih«
in mladih odbornikov povečalo. Kot je poudaril župan, je namreč njegov namen prispevati k »pomladitvi voditeljev v mestu, v katerem se starejši nočejo umakniti«. Cosolini je v tej luči »tranzicijski župan«, ki mu bo sledila nova generacija javnih upraviteljev. Montesanovo imenovanje predstavlja torej nov korak pri njihovi pomladitvi.
Montesano se je zahvalil županu za laskave ocene in glede svoje starosti dodal, da je 36-letni človek v Italiji mlada oseba, ki ji bodo težko zaupali odgovorno mesto. Temu je pikro pripomnil, da je v drugih državah malce drugače in da se zaradi tega mnogi mladi zatekajo v tujino. Montesano je poročen in ima dva sinova. Diplomiral je (s pohvalo) v ekonomiji na rimski univerzi Luiss, podiplomski študij je opravil na tržaški univerzi.
Cosolinija smo tudi vprašali, ali držijo govorice o prihodnji nadomestitvi občinskih odbornikov Emiliana Edere in Ele-ne Pellaschiar. Župan je na to vljudno odgovoril, da bo v primeru novosti najprej obvestil prizadete osebe.
A.G.
Novega odbornika Montesana (levo) je predstavil župan Cosolini
kroma
zdravstvo - Srečanje s kandidati o obnovi tržaških bolnišnic
Kakšna naj bo Katinara
Bolnišnica na Katinari mora postati v prihodnosti pomemben center za zdravljenje ljudi, v katerem bodo zagotovljene vse storitve, od najbolj osnovnih do visoko kakovostnih. Pomembno je vsekakor zagotavljati kakovostno javno zdravstvo za občane, kar postaja danes iz dneva v dan težje. Zato so potrebne pomembne tehnične in še predvsem politične izbire, da bo načrtovani novi zdravstveni pol na Katinari, v katerem naj bi vključili tudi otroško bolnišnico Burlo Garofolo, res ustrezal potrebam pacientov oziroma zahtevam občanov.
To so poudarili na javnem srečanju glede napovedane obnove tržaških bolnišnic, ki je bilo včeraj popoldne na Pomorski postaji. Pobudo so priredili pri-mariji in direktorji oddelkov bolnišniško-univerzitetnega podjetja »Ospedali Riu-niti di Trieste«, ki so povabili na javno razpravo kandidate na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Na srečanje so bili vabljeni tudi zdravniki in delavci tržaških javnih struktur, predstavniki pa-nožnih sindikalnih organizacij in zastopniki združenj občanov, ki so aktivna na tem področju.
Na srečanju so primariji oziroma direktorji posameznih oddelkov govorili o težavah, ki jih imajo pri delu in predlagali spremembe, ki so po njihovem mnenju potrebne za izboljšanje zdravstvene ponudbe. Govorniki so izhajali iz naložbe 140 milijonov evrov, ki jo je sprostila Montijeva vlada za obnovo oziroma gradnjo bolnišniškega pola na Katinari.
Srečanje je uvedla deželna tajnica združenja zdravnikov Anaao Assomed Laura Stabile, ki je poudarila, da je javno zdravstvo kakovostno, toda so krčenja javnih prispevkov tako na državni kot na deželni ravni vedno hujša. O hudih težavah bolnišnice na Katinari je govorilo več zdravnikov, ki so povedali, da je pod vsakim povprečnim standardom. Težave so številne. Dvigala za obiskovalce še zdaleč ne ustrezajo potrebam in celo ne odgovarjajo varnostnim predpisom, poleg tega je nujno izboljšati pogoje za paciente. V sobah morata biti največ dva bolnika, tudi prostori za obiskovalce morajo ustrezati potrebi po zasebnosti. Temu gre dodati še druge zahteve primarijev, od novih prostorov za raziskovanje do tistih za študente. Nujne so tudi nove naprave, od tistih za magnetno resonanco (zdajšnja naprava je stara 12 let!) do tistih za onkološki oddelek. Glede tega je vodja oddelka za nuklearno medicino Franca Dore med drugim opozorila, da Trst še ne razpolaga s sodobno napravo za po-zitronsko emisijsko tomografijo (PET), ki je danes nujna še predvsem na onkološkem področju.
A.G.
Javno srečanje je bilo na Pomorski postaji
kroma
zadnja vest
Ukmar pred Sardočem med kandidati DS
Mana Monteleone (114 glasov) je po neuradnih rezultatih prevladala na posvetovalnih volitvah Demokratske stranke za izbiro kandidatov za deželni svet v tržaškem okrožju. Na drugo mesto se je uvrstil Stefano Ukmar (99), sledijo Mirko Sardoč (84), Sergio Lupieri (73), Ester Pacor (65), Gianni Torrenti (44) in Franco Codega (42). Če bi veljala ta razporeditev, bi omenjeni predstavniki sestavljali kandidatno listo, v resnici pa bodo zadnjo besedo imeli pristojni strankini organi, predsedniška kandidatka Debora Ser-racchiani pa bo izbrala dva kandidata (na listi bo devet imen). Sardoč je premočno prevladal v Zgoniku, Repentabru in Devinu-Nabrežini, Ukmar pa na zahodnem in vzhodnem Krasu, precej glasov pa je prejel tudi v mestu in predmestjih.
Volitve 2013
Codega (DS) o prevajanju
Za deželnega svetnika Demokratske stranke Franca Codego je globoko zgrešeno in graje vredno dogajanje v zvezi s polemikami o stroških prevajalske službe v deželnem svetu, potem ko se je svetnik Ljudstva svobode Bruno Marini znesel nad kolegom iz vrst Slovenske skupnosti Igorjem Gabrov-cem, ki je spregovoril v slovenščini. Code-ga opozarja, da si deželni upravitelji vedno polnijo usta s prisotnostjo manjšin, ko morajo utemeljevati posebni status Furlanije Julijske krajine, najpomembnejši trenutek, v katerem pride do izraza ta posebnost, pa je zanj ravno možnost govorjenja v manjšinskih jezikih pri posegih v deželnem svetu. Redka raba slovenščine, furlanščine in nemščine pa je po Codegovem mnenju posledica pomanjkljivega demokratičnega čuta številnih svetnikov, ki se v slučaju, da kak njihov kolega spregovori v manjšinskem jeziku, povečini niti ne poslužijo prevajalske službe, da bi mu prisluhnili.
Gibanje 5 zvezd o varčevanju z energijo
Ob priložnosti pobude M'illumino di meno prireja Gibanje petih zvezd jutri v pivnici Forst v Ul. Galatti 11 med 17.30 in 20.30 srečanje o energetskem varčevanju in obnovljivih virih energije. Govorili bodo Ales-sandro Farleoni Morgera iz bazovskega sin-hrotrona, Robert Radu z Univerze v Trstu in Tiziana Ugo iz združenja Ulisse Fiab, moderator pa bo kandidat Gibanja petih zvezd na deželnih volitvah Iacopo Zanardi.
cerkev - Postni niz Katedre sv. Justa
Gosta tudi beneški in jeruzalemski patriarh
Katedra patriarhov: tako je tržaški škof, nadškof msgr. Giampaolo Cre-paldi označil letošnji postni niz srečanj v okviru Katedre sv. Justa, ki bo potekal v februarju in marcu v stolnici sv. Justa, posvečen pa bo verskim vprašanjem. To zato, ker bosta med protagonisti beneški patriarh msgr. Francesco Moraglia in jeruzalemski patriarh msgr. Fouad Twal. Spored so včeraj dopoldne na tržaški škofiji predstavili nadškof Crepaldi, vikar za kulturo msgr. Ettore Malnati in umetniški vodja opernega gledališča Verdi Claudio Orazi.
Naslov letošnjega niza se glasi Vrata vere, s čimer se Katedra sv. Justa vključuje v letošnje leto vere, ki ga je razglasil papež Benedikt XVI. in posledično tudi v sinodo vere tržaške škofije. Tokrat bodo srečanja potekala ob sredah ob 20.30: prvo srečanje bo 20. februarja, ko bo gost beneški patriarh Moraglia, ki bo govoril na temo Jaz verujem, mi verujemo, se pravi o osebni, občestveni in cerkveni dimenziji vere, medtem ko bo 6. marca jeruzalemski patriarh Twal govoril na temo Vera in šalom, pri čemer bo podal pričevanje o veri in miru na Bližnjem Vzhodu, v deželi, kjer se je rodil Jezus Kristus. Zadnje srečanje bo 13. marca, ko bo brat John iz meniške skupnosti iz Taizeja govoril na temo Življenjska vprašanja, odgovor vere. Srečanje bo namenjeno predvsem mladim,
kroma
saj prav pri mladi generaciji nadškof Crepaldi opaža zaskrbljujoče pojave samomorov, vandalskih dejanj in nasilja. Ob vsem tem bo 27. februarja na sporedu tudi glasbeni trenutek z Bocc-herinijevim delom Stabat Mater, ki ga bodo izvedli člani godalnega kvinteta in sopranistka gledališča Verdi Gemma Bertagnolli.
Poleg Katedre sv. Justa pa bodo v Trstu v bližnji prihodnosti stekle še druge pobude. Tako bodo od danes v župniji Notre Dame de Sion potekale duhovne vaje za vernike laike, dalje bodo 21. februarja predstavili knjigo odgovornega urednika škofijskega tednika Vita nuova Stefana Fontane o pomenu katoliškega tednika, 22. februarja pa bodo predstavili zadnjo knjigo papeža Benedikta XVI. o Jezusovem otroštvu. Na dan papeževega odstopa, 28. februarja, pa bo v stolnici tudi molitveno srečanje.
Čestitke SKGZ Kufersinu ob Bloudkovem priznanju
Slovenska kulturno-gospodarska zveza čestita svojemu članu in predsedniku ZSŠDI Juriju Kufersinu ob prejemu Bloudkove plakete, visokega priznanja RS za življenjsko delo in pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa. Jurij Kufersin, ki že več kot dve desetletji vodi Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, si je veliko prizadeval za sodelovanje in povezovanje med društvi za dosego ambicioznejših ciljev. Naša krovna športna organizacija se je v teh letih tudi po njegovi zaslugi uveljavila tako v Italiji kot v Sloveniji in uživa visok ugled v mednarodnem športnem gibanju.
Srečanje ob 100-letnici Giuseppeja Dossettija
Ob stoletnici rojstva Giuseppeja Dosettija prirejata združenje ACLi in inštitut Jacques Maritain danes srečanje »Per la chiesa e per il mondo: un maestro di fede e di po-litica«. V deželni dvorani Tessitori se bo ob 18. uri srečanja udeležil tudi predsednik imunitetnega odbora poslanske zbornice, demokrat Pier-luigi Castagnetti, ob njem pa bosta prisotna še tržaška podžupanja Fa-biana Martini in deželni svetnik Franco Codega.
Na kapitaniji potrebujejo mornarja
Na sedežu tržaške pristaniške kapitanije bodo danes ob 9.30 izbrali mornarja, ki se bo vkrcal na motorno ribiško ladjo Bubu II. Interesenti naj se zglasijo v uradu za oboroževanje in špedicije.
Sunek burje poškodoval palačo Carciotti
Močan sunek burje je sinoči poškodoval palačo Carciotti na tržaškem nabrežju. Zaradi sunka se je skrušil del napušča in ometa na pročelju stavbe, ki je še v popravilu, potem ko je lani prav burja delno odkrila kupolo. Prometna policija je omejila promet na nabrežju, da so gasilci lahko preverili stanje in odstranili poškodovane dele in zagotovili varnost ob poslopju. Močna burja je povzročila nekaj škode tudi drugod.
kvestura
Medalje zajunaška dejanja
Štirje policisti so včeraj prejeli posebno medaljo, ki jim jo je za njihova junaška dejanja podelila fundacija Carnegie. Tržaški kvestor Giuseppe Padulano je medalje izročil Andrei Biondiju, Andrei Piccoliju, Let-teriu Colosiju in Micheleju Maran-giju. Fundacija Carnegie je ustanova s sedežem na italijanskem notranjem ministrstvu, ki ji začasno predseduje ameriški veleposlanik v Italiji. Policista Biondi in Colosi sta pred letom dni pomagala priletni ženski in njeni negovalki, ki sta se znašli sredi požara v stanovanju v središču Trsta. Piccoli je pred dobrimi desetimi leti vlomil v skladišče, v katerem je izbruhnil požar ter rešil moškega, ki se je hudo opekel. Marangi pa je julija lani v Grljanu skočil v morje in rešil priletnega moškega, ki je padel v vodo.
Zagledal je svoje kolo
Med sprehodom po Drevoredu XX. septembra je nek Tržačan opazil svoje gorsko kolo. Neznanci so mu ga ukradli septembra lani, zdaj pa je na kolesu sedel neznanec. Okradeni je poklical policijo, ki je 37-letnega srbskega državljana zaradi uporabe ukradenega blaga kazensko ovadila in mu odvzela kolo ter ga vrnila lastniku.
6
Četrtek, 14. februarja 2013
TRST
/
kava s knjigo - Pogled v svet psihosocialnega svetovanja
S terapevtskega vidika je narodna zavednost osvobajajoča
Kristina Martelanc in Adam Seli predstavila svojo knjigo in izkušnje srečevanja z drugimi
Včerajšnja literarna matineja v Tržaški knjigarni nas je popeljala v svet psihosocialnega svetovanja, ki ga v svojem vsakdanu ponujata Kristina Martelanc in Adam Seli. Gosta tokratne kavice ob knjigi sta nam zaupala, kako onadva izvajata svoje terapevtsko delo, voditeljica srečanja Nadia Roncelli pa je predstavila tudi njuno knjigo Come incontrare l'altro - La con-sulenza psico-sociale, ki jo je izdala založba Paoline.
Adam Seli, sicer filozof po izobrazbi, in Kristina Martelanc, diplomirana iz psihosocialnega svetovanja na ljubljanski univerzi, sta povedala, da se že vrsto let ukvarjata s svetovanjem in ponujanjem pomoči. Adam Seli je poudaril, da se s soprogo raje definirata s pojmom mediator kot pa s pojmom psiho-terapevt, njuno terapevtsko delo pa je prilagojeno individualnemu posamezniku in je usmerjeno v spreminjanje odnosa in interakcij pri udeležencih dogajanja, ki je privedlo do motnje.
Slišali smo, da njuna knjiga na enem mestu združuje nekaj teorije, nekaj pričevanj in veliko njune prakse, ki je sestavljena iz osnovnih korakov pogovora, v katerem pomagata, spoznavnega pogovora, pogovora o problemu, obravnavanju tega in zaključevanja. Zamisel za knjigo jima je dal bivši direktor tržaškega Karitasa, v okviru katerega sta vodila skupino za samopomoč. Knjigo sta avtorja pisala približno leto dni, v njej pa sta zabeležila vse osebne terapevtske izkušnje, ki temeljijo na treh procesih: na sprejemanju, trpljenju in katarzi. Ko je bila knjiga končana, je sledilo iskanje založnikov, ki bi bili pripravljeni to publikacijo izdati. »Po daljšem iskanju smo končno naleteli na založbo Paoline, ki je z veseljem sprejela na-
Z leve Nadia Roncelli, Kristina Martelanc in Adam Seli na matineji v tržaški knjigarni
kroma
jino delo,« je razložila Kristina Martelanc in ob tem dodala, da jo zelo veseli, da je založba skoraj vsa poglavja pustila nedotaknjena. Založnikom se je še posebej zanimivo zdelo poglavje, v katerem piševa o narodnostnih problematikah in nevrozah Trsta, sta pojasnila avtorja knjige, ki menita, da med nami še vedno živi preveč ljudi, ki se sramujejo svojega porekla. S terapevtskega vidika je narodna zavednost osvobajajoča, menita terapevta, ki sta tudi poudarila, da
je njuna knjiga namenjena širšemu občinstvu, saj je napisana v poljudnem slogu.
V nadaljevanju smo še slišali, da knjiga želi uporabnikom predstaviti pot, ki jo je potrebno prehoditi za dosego osebne sreče, zanimivo pa je tudi, da avtorja v knjigi izpostavljata pomen negotovosti, ki naj bi predstavljala poseben proces pri iskanju katarze. Ta pa naj bi nas pripeljala do čustev, kot so strah, bolečina, jeza, ugodje in ljubezen ... (sč)
milje - Učenci COŠ A. Bubniča
Pustno kvartanje
Štirideset tržaških igralnih kart na miljskem osrednjem trgu
V petek, 8. februarja, smo se učenci COŠ Albina Bubniča mrazu navkljub pustno razpoloženi odpravili na Trg Marconi. Miljska občinska uprava je v jutranjih urah organizirala za vse šole in vrtce prijetno zabavo s plesom in delavnico, kjer smo si otroci lahko izdelali masko »slavnega piščančka Pia«.
Kot je s fotografije razvidno, pa smo že sami poskrbeli za primeren pustni videz. V štiridesetih smo se zelo potrudili in skrbno pripravili štirideset tržaških igralnih kart. Učiteljice so tako lahko z nami kvartale in vsi smo se zabavali. Pustni pozdrav!
milje - Aktivno državljanstvo
Snuje se svet otrok in mladih
Miljska občina je od Dežele FJK edina na Tržaškem prejela prispevek v višini 6 tisoč evrov za uresničitev t.i. »sveta otrok in mladih«. Gre za enkratno zamisel o aktivnem sodelovanju najmlajših pri odločitvah glede prostorskega načrta.
V	prihodnjih treh mesecih se bodo mladi »svetniki« udeležili delavnic z animatorji, na katerih se bodo soočali ravno glede prostorskih vprašanj oz. se na prijeten način spraševali, kakšno mesto si želijo. Svet otrok in mladih bodo sestavljali trije osnovnošolski predstavniki (žrebali bodo po enega učenca iz 3., 4. in 5. razreda osnovnih šol De Amicis, Zamola, Loreti in Bubnič) ter šesterica izvoljenih srednješolcev šole Nazario Sauro (po dva iz vsakega razreda).
Na okvirno desetih srečanjih bodo mladi »svetniki« spoznavali načrt, nato pa se bodo preizkusili v risanju projektov in izdelovanju maket. Največji med njimi bodo poskrbeli tudi za dokument, ki ga bodo nato predstavili na forumu, se pravi javnem srečanju o prostorskem načrtu. Na koncu je predvidena tudi razstava njihovih del in javna predstavitev njihove študije pred samim občinskim svetom.
V	dvorani Negrisin na Trgu Marconi bodo jutri ob 17.30 zbirali vpisovanja v delavnico. Sicer pa ne gre za nobeno novost, saj si je miljska uprava že pred časom zamislila tovrstno aktivno državljanstvo v sodelovanju s šolami - z delavnico o trajnostnem razvoju mesta. Občinski upravitelji menijo namreč, da je glas mladih potreben: vsak lahko namreč prispeva k izboljšanju domačega kraja.
miela - Danes filmi o gorah
Alpinistični in plezalni podvigi
V gledališču Miela se drevi ob 18. uri začenja vsakoletni Festival gorniškega filma Alpi Giulie Cinema 2013. Na platnu bo zaživelo več alpinističnih in plezalnih podvigov.
Najprej bo zaživel češki dokumentarni film The wizard's apprentice o plezalnih izkušnjah Adama Ondre, ob 21. uri pa so na sporedu še Hardest of the Alps (Italija) po sledeh legendarnih alpinistov, Outside the box - A female tale (Nemčija) o spoznavanju tehnike t.i. crack climbinga, Cold (ZDA) o ek-spediciji na Gasherbrum II, Linea continua (Italija) o štirih generacijah alpinistov in Linea 4000 (Italija) o prehojenih 82 vrhovih Alp.
Tuji filmi bodo v originalu, poskrbljeno pa bo za simultano prevajanje. Za ogled filma bo treba odšteti 5 evrov.
V pnevmološkem oddelku bolnišnice na Ka-tinari so včeraj predali namenu nova sodobna aparata - dar Fundacije CRT. Gre za sistem za video-skopije bronhijev in laser za endoskopske preglede.
Slovesnosti so se med drugimi udeležili generalni direktor bolnišničnega podjetja Francesco Cobello, direktor pnevmološkega oddelka Marco Confaloneri in podpredsednik Fundacije CRT Renzo Piccini.
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 14. februarja 2013
VALENTIN
Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 17.30 - Dolžina dneva 10.21 - Luna vzide ob 8.36 in zatone ob 22.35
Jutri, PETEK, 15. februarja 2013
JURKA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,5 stopinje C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 80-odstotna, veter 30-80 km na uro severo-vzhodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 8 stopinj C.
[13 Lekarne
Do sobote, 16. februarja 2013
Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje - Lungomare Venezia 3
-	040 274998, Opčine - Proseška ul. 3
-	040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Ospedale 8 - 040 767391.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
M Izleti
SO SPDT prireja avtobusni izlet v Bad Kleinkirchheim 3. marca. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7.00. Vpisovanje in informacije na smuca-nje@spdt.org, mladinski@spdt.org in na tel. 348-7757442 (Laura). Toplo vabljeni!
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v London v soboto, 16. marca, z letalom iz Ljubljane. Informacije in prijave na tel. št. 00386-31372632 - Metka.
KRU.T - nadaljuje se vpisovanje na velikonočno potovanje v »večno mesto« Rim, v bližnji Tivoli z ogledom Vile Adriana in obiskom starodavnih mestec Fiuggi, Alatri in Veroli, od 29. marca do 1. aprila. Pojasnila na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
IH Osmice
ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349.
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906.
FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442.
IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št.: 040-291498.
OSMICO NA KOLONKOVCU je odprla družina Debelis, Ul. G. Ventura 31/1. Tel. 347-3648603. Toplo vabljeni!
OSMICO ima odprto Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-228594.
OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 040-327135.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553.
/
TRST
Četrtek, 14. februarja 2013
5
Šum vabi na
nagrajevanje literarnega natečaja
S kulture v srcu
Častni gost bo pesnik in pisatelj Marko Kravos
V petek, 15. februarja, ob 19.30
Gregorčičeva dvorana, ul. S. Francesco 20 (ZSKD)
Čestitke
U Kino
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v sodelovan|u z Glasbeno matico Modri abonmajski sklop
v soboto, 16. februarja, ob 20.30 v Veliki dvorani SSG
Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprla eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com
Zgodba skupnega življenja piše se 60 zlatih let; bila je ljubezen in iskrice v očeh; pesem dveh lačnih src in otroški smeh; bil je svet, s kapljicami pelina prežet; zaobljuba izpred 60 let. Draga pranonota LID-JA in MAKS, še veliko skupnih let s srečo in zdravjem v sliko vsakdana pripet. Sofia, Nijam, Manu in Andrea
JURE KUFERSIN, dolgoletni predsednikZSŠDI-ja, je v torek v Ljubljani prejel Bloudkovo plaketo za življenjsko delo na športnem področju. Iskreno mu čestitamo! Smučarski klub Devin
Ü3 Obvestila
AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »Lincoln«.
ARISTON - Dvorana je rezervirana.
CINECITY - 21.20 »The impossible«; 18.30, 21.30 »Lincoln«; 16.30, 20.00, 22.15 »Broken city«; 16.30, 18.40 »Warm bodies«; 16.30 »Studio illegale«; 16.20 »Zambezia«; 18.05, 20.10, 22.15 »Promised land«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Noi siamo infi-nito«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il principe abusivo«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Die hard - Un buon giorno per morire«.
FELLINI - 16.00, 22.10 »Broken city«; 17.40, 20.00 »La migliore offerta«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 19.00, 21.40 »Les Miserables«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Re della terra selvag-gia«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Viva la liberta«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.25, 18.05, 20.35 »Čudovita bitja«; 20.25 »Djan-go brez okovov«; 20.45 »Film 43«; 15.30 »Gangsterska enota«; 19.00 »Hvala za Sunderland«; 15.05, 17.05, 21.00 »Lovca na čarovnice«; 17.30 »Na cesti«; 17.50 »Nesrečniki«; 16.05, 18.20 »Razbijač Ralph 3D«; 15.00 »Samova pustolovščina 2«; 20.55 »Tatica identitete«; 16.10, 18.15, 20.20 »Umri pokončno: Dober dan za smrt«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45 »Zambezia«; 18.15 »Warm bodies«; Dvorana 2: 16.30, 20.15, 22.15 »Die hard - Un buon giorno per morire«; 21.45 »Django Unchained«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il principe abusivo«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.40 »Zero dark thirty«; 18.15, 20.00 »Noi siamo infinito«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.00 »Notre dame de Paris«; Dvorana 2: 20.00 »Notre dame de Paris«; Dvorana 3: 17.45, 21.00 »Zero dark thir-ty«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Die hard - Un buon giorno per mo-rire«; Dvorana 5: 17.30, 19.15 »Viva la liberta«; 21.00 »Lincoln«.
9 Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE
sporoča, da za šolsko leto 2013/2014 sprejema vpise otrok, ki bodo dopolnili 3. leto od 1. januarja do 28. februarja 2014. Na razpolago je 6 mest v otroškem vrtcu M. Štoke na Pro-seku. Info na tel. št.: 040-211119 ali www.vsopcine.it
REPENTABRSKO ZDRUŽENJE STARŠEV pripravlja razstavo o repentabr-ski šoli in zbira v februarju v šoli kakršnokoli gradivo (stare fotografije, dokumente, zvezke, učbenike) v zvezi z zgodovino šole.
ORIENTALSKI PLES - SKD Lonjer-Katinara prireja tečaj orientalskega plesa, ki ga bo vodila od Conija priznana učiteljica Patrizia Haggiopulo - Naadirah. Prva brezplačna lekcija bo v petek, 15. februarja, ob 20.30 v prostorih ŠKC v Lonjerju. Tečaj bo potekal enkrat tedensko in je primeren za vse starostne skupine ter za vse, ki bi radi stopili v stik s svojim telesom, občutili blagodejne učinke trebušnega plesa in se prepustili ritmu orientalske glasbe. Informacije na tel. 3338578924 (Ilary) ali skdlonjerkatina-ra@gmail.com.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo generalka za koncert, ki bo v Sežani v soboto, 16. februarja, v petek, 15. februarja, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah.
AŠD SK BRDINA vabi vse člane, da se udeležijo v soboto, 16. februarja, tekme v teku na smučeh in v nedeljo, 17. februarja, tekme v veleslalomu, veljavni za Zamejsko Smučarsko Prvenstvo 2013, v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 14. februarja, na tel. št. 348-8012454 (Sabina).
SOCIALNA SLUŽBA občin Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor ter Zadruga La Quercia, organizirajo za osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah, v soboto, 16. februarja, od 15.00 do 18.00 dve delavnici, in sicer: »Snežaki« (otroci naj s seboj prinesejo nekaj starih gumbov) v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik), v prostorih KRD Doma Briščiki, ter »Hranilniki« v Naselju Sv. Mavra, 124, v Sesljanu. Prost vstop.
AD FORMANDUM vabi k vpisu na tečaje jezikov (slovenščina, angleščina) in osnove računalništva. Pričetek ob zadostnem številu prijav. Info: 040566360, ts@adformandum.org).
AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 17. februarja, ob priliki smučarskih tečajev in Zamejskega Smučarskega Prvenstva na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v For-ni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije: 335-5476663 (Vanja).
KRU.T vabi člane - dedke in babice skupaj s svojimi vnuki na 2. srečanje v sklopu projekta »Obiščimo Kru.T« v soboto, 23. februarja, ob 10. uri, v društvenih prostorih. Pod mentorstvom muzikoterapevtke Sare Hoban bodo udeleženci igrali na instrumente, peli in plesali. Prijave sprejemamo do srede, 20. februarja, na sedežu, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 18. februarja, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, na večer z dr. Zvonetom Zigonom, ki bo govoril o svoji knjigi »Ljudje odprtih src. Slovenski misio-narji o sebi«. Začetek ob 20.30.
RADIJSKI ODER obvešča, da bodo srečanja Tečaja lepe govorice za najmlajše potekala vsak ponedeljek od 18. februarja dalje v Finžgarjevem domu
od 16.00 do 17.30. Prostih je še nekaj mest. Tel. št.: 340-1209192 (Lučka).
KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, sporoča, da bo prihodnje srečanje v sredo, 20. februarja, ob 17. uri v Peterli-novi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite.
SKD LIPA organizira začetne tečaje latinsko/ameriških, karaibskih in standardnih plesov (salsa nadaljevalni 2. stopnje - po povpraševanju in zadostnem številu prijav). Vodita spretna vaditelja in plesalca Vesna in Branko, ob sredah, v prostorih Bazovske-ga doma. Sestanek za urnike in odločitev dveh ali treh plesov v sredo, 20. februarja, ob 20.30. Začetek 27. februarja. Prosimo vas, da se pred sestankom prijavite na tel.: 3460192763, 335-6050651, od torka do petka, od 15.30 do 18.00.
MARKETING in komunikacija za promocijo teritorija: 80-urni tečaj po univerzitetni diplomi, namenjen brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: marketing plan, komunikacijska orodja, sestava tržnega plana. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen. Info 040-566360, ts@ad-formandum.org.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 prireja v ponedeljek, 25. februarja, od 17. do 19. ure delavnico EFT tehnike za dobro počutje ali metodo tapkanja. Za nepodkovane bo ob 16. uri predhodna obrazložitev EFT tehnike. Informacije in vpisovanja nudi Barbara Žetko tel. 347-2787410.
BIOTERAPIJA v Bazovici bo v Bazov-skem domu (Ul. I. Gruden 72/1) v dneh 26., 27. in 28. februarja, od 17. do 19. ure.
OBČINA DOLINA sporoča, da do četrtka, 28. februarja, potekajo vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini (št. 200) za š.l. 2013/14, medtem ko bodo vpisovanja v otroške jasli Colibrí (Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) od ponedeljka, 18. do četrtka, 28. februarja. Informacije in vpisni obrazci na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it.
OBČINA DOLINA sporoča, da je do četrtka, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2012/13, učbenikov, individualnih učnih pripomočkov, vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati in je na razpolago na www.sandorligo-do-lina.it.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, javljamo, da moramo zaradi tehničnih razlogov prenesti redni občni zbor v torek, 5. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju.
LETNIKI 1968 POZOR! Vabljeni na skupno večerjo, ki bo v soboto, 6. aprila, v znani gostilni na Krasu. Informacije in prijave na tel.: 347-6849308 (Igor); 339-2241221 (Tamara); 3470741740 (Ervin).
13 Prireditve
OBČINA ZGONIK in krajevna sekcija VZPI-ANPI vabita ob na ogled razstave »Ko je umrl moj oče - Risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942 -1943)«. Urnik: ponedeljek-petek 9.0013.00, ponedeljek in sreda tudi 15.3017.30.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS vabi v petek, 15. februarja, ob 18. uri v prostore Bara Nanos na Razdrtem na predavanje »Kuhajmo varno z Emilijo Pavlič«. Predstavljena in razstavljena bodo zdrava živila in pribor, dobili boste veliko nasvetov in videli prikaz kako zamesiti in speči dober domač kruh. Možno bo nabaviti tudi preda-vateljičine knjige po znižani ceni.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 15. februarja, na predavanje Viktorije Carli »Afrika in jaz«: izkušnje o prostovoljnem delu v Afriki, nudenju pomoči in posvojenih otrocih. Začetek ob 20. uri. Vabljeni!
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na »Slovenski večer« posvečen liku in delu prof. Jožeta Pe-
terlina. Ob predstavitvi Peterlinovega zbornika, petju MePZ Mačkolje in nagovoru Ivana Peterlina se bomo srečali v petek, 15. februarja, ob 20.00 v prostorih Srenjske hiše v Mačkoljah.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si objavljen razpored koncertov revije Primorska poje.
TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča, da bo razstava lesenih izdelkov Franca Ar-manija »Čarobni odtenki lesa« na ogled do sobote, 16. februarja. Toplo vabljeni.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
v sodelovanju z Galsbeno matico prireja v nedeljo, 17. februarja, Prešernovo proslavo. Nastopili bodo: MePZ iz Mačkolj (vodi Matej Lazar), folklorna skupina Mandrač iz Kopra (vodi Mojca Lepej) ter učenca Glasbene matice Vanja in Maks Zuliani. Priložnostno misel bo podala časnikarka Po-ljanka Dolhar. V Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29) ob 17. uri. Pod pokroviteljstvom Slovenske pro-svete.
OBČINA DOLINA, v sodelovanju z društvi Slovenec, Venturini, Slavec in Vodnik vabi »Kam? ...«, na praznovanje Dneva slovenske kulture v nedeljo, 17. februarja, ob 17. uri v kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu. Sodelujejo posamezniki, zbori in šole. Slavnostni govornik Janko Veber. Ob priliki bo pisatelj Boris Pahor prejel častno občanstvo občine Dolina.
RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 17. februarja, na sporedu 15. Gledališkega vrtiljaka predstava »Rdeča kapica« v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor. Prva predstava bo ob
16.	uri (red Vila), druga ob 17.30 (red Škrat). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27.
GLASBENA MATICA, v sodelovanju z ZTT-jem ter z Mladiko, vabi na predstavitev monografije dr. Darje Koter »Slovenska glasba« v sredo, 20. februarja, ob 17.30, v Mali dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14.
KLUB PRIJATELJSTVA vabi na popoldansko Prešernovo proslavo z gledališko skupino T. Petaros, prof. M. Pi-šljar s citrami, gledališkim igralcem A. Rustjo, slavnostni govornik prof. M. Kravos; v četrtek, 21. februarja, ob 16. uri, v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3, I. nadstropje.
OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. Sv. Frančiška 20, ob
17.	uri: v četrtek, 21. februarja: »Abrakadabra«; četrtek, 21. marca: »Hiša čarovnic«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta!
SKD IGO GRUDEN vabi na prireditev ob prazniku slovenske kulture in ob 120-letnici rojstva Iga Grudna »Pozdravljeni, bratje in sestre«, ki bo v nedeljo, 3. marca ob 17. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Sodelujeta šoli OŠ Virgil Šček in NSŠ Igo Gruden; slavnostni nagovor prof. Tatjana Rojc; ob tej priliki bo izobešen nabrežinski pevski prapor.
H Mali oglasi
NA PUSTNO SOBOTO je bila v šotoru v Briščikih po pomoti zamenjana bunda znamke Woolrich. V žepih so bile spravljene važne osebne stvari. Prosim poštenega najditelja naj pokliče tel. št.: 347-8955085.
UNIVERZITETNI ŠTUDENT pomaga pri učenju matematike, fizike in elektronike. Tel.: 393-5030720.
40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok ali kot čistilka. Tel. 3420664365.
NUDIM POMOČ ostarelim 24 ur dnevno. Tel. št.: 329-6055490 ali 3200265573.
POMAGAM PRI UČENJU višješolcem in srednješolcem, imam večletno izkušnjo. Tel.: 339-8201250.
PRODAJAM avto minicar model aixam, motor diesel, 500 cc, star 4 leta, 7.000 prevoženih km. Tel. 040-231975.
PRODAM 5 novih aluminijastih polken, temno sive barve, velikost 90x120 cm, s premičnimi letvicami. Tel. 040220216.
V DOLINI prodam hišico. Tel. št.: 3356322701.
Prispevki
Ob obletnici smrti Livija Vörusa (Mi-cio) daruje sin Willy z Nevio 30,00
evrov za VZPI ANPI Prosek - Kon-tovel.
V spomin na Sandrota Ražma daruje Ervina z družino 20,00 evrov za MePZ Lipa.
Zapustila nas je naša draga mama, tašča in nona
Albina Ferfolja
vd. Milič
Žalostno vest sporočamo
sin Damjan z Eleno ter vnuka Tomaž in Kristjan
Pogreb bo v soboto, 16. februarja 2013, ob 13.00 iz ulice Costalunga v zgoniško cerkev.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Zgonik, 14. februarja 2013
Pogrebno podjetje Alabarda
Damjan! Ob izgubi drage mame Albine sočustvujemo s tabo in z vso družino.
Alex, Andrej, Bruno, Egon, Franko, Gigi, Igor M., Igor M., Igor P., Livio, Miloš in Roberto z družinami
Močno pretreseni za nenadno izgubo drage mame izrekamo Damjanu in svojcem naše iskreno sožalje.
Vsi pri Tržaški kmetijski zadrugi
t
Valentina Pangos
Draga Velentina,
v Večni Ljubezni Smo Večno Skupaj
Mama Tatjana, tata Karlo, brat Andrej, nono Stanko Claudia, Sarah in Myriam
Se zahvaljujemo zdravnici Posarelli, Bartolini in njeni ekipi okraja 1. Pogrebni obred bo v petek, 15. februarja, ob 13.20 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Sledil bo pogreb z žaro. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Nabrežina, 14. februarja 2013
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
Claudio in Gianna de Polo in njuna sinova Andrea in Giorgio ter hčerki Paola in Gabriella z družinami,
se pridružujejo neskončni bolečini prijatelja Carla Pangosa, žene in sina ob prerani in boleči izgubi
Valentine.
Vedno se bomo spominjali njene neskončne volje, veselja doživljenja in ljubezni do umetnosti.
Ob nenadni izgubi dragega očeta, izrekamo učiteljici Xeniji občuteno sožalje.
Ravnateljica, učno in neučno osebje Večstopenjske šole Opčine.
6
Četrtek, 14. februarja 2013
TRST
/
šolstvo - Vpisovanje za prihodnje šolsko leto na Večstopenjski šoli Nabrežina
Trudijo se za kakovostno ponudbo
Tesna povezanost z društvi in čezmejno sodelovanje - Dragocen doprinos združenj staršev - Pomanjkanje suplentov - Šolske stavbe v dobrem stanju
Vpisovanje za prihodnje šolsko leto poteka tudi na Večstopenjski šoli Nabrežina, kjer so že pripravili predstavitve šol in vrtcev. V okviru nabrežinskega zavoda delujejo štirje otroški vrtci, štiri osnovne šole (od katerih dve celodnevni) in ena nižja srednja šola, ki so v letošnjem šolskem letu prvič združene v okviru enotnega ravnateljstva. Ravnatelj Marko Jarc je zadovoljen, saj je sodelovanje med stopnjami dobro, šola na teritoriju deluje bolj homogeno in so poenotili ponudbo, ki je dobra.
Glede ponudbe je treba omeniti spoznavanje angleškega jezika v vrtcih, kjer se v sodelovanju s Študijskim centrom Melanie Klein posvečajo tudi motoriki, medtem ko je na osnovnošolski ravni velikega pomena sodelovanje med šolami in društvi ter z Zavodom združenega sveta v Devinu. Prav tako je pomembno čez-mejno sodelovanje, pri čemer Jarc poudarja zlasti prihod gostov iz Muljave, rojstnega kraja Josipa Jurčiča, na obisk na Osnovno šolo Josipa Jurčiča v Devin, kjer so predstavili dvojezično Kozlovsko sodbo v Višnji gori. V načrtu je tudi sodelovanje z osnovno šolo na Dobrovem v okviru projekta, posvečenega prvi svetovni vojni. Veliko je tudi športnih projektov, med katerimi velja omeniti tistega, ki poteka že več kot petnajst let v sodelovanju s Smučarskim klubom Devin, posvečen pa je uvajanju osnovnošolcev iz drugega in tretjega letnika v smučanje na plastični stezi. Potem je tu še preživljanje zelenih tednov v Sloveniji, s katerimi so na na-brežinskem večstopenjskem zavodu zadovoljni zaradi njihove izredno visoke didaktične ravni, pravi Jarc. Na Nižji srednji šoli Iga Grudna pa vsako leto priredijo tečaj za pridobitev vozniškega dovoljenja in tečaj o javni varnosti.
Ravnatelj Jarc nam je poudaril pomen in dragocen doprinos združenj star-
šev, zlasti na OŠ Virgila Ščeka v Nabreži-ni, kjer poskrbijo za številne dejavnosti, s katerimi je ponudbo mogoče podaljšati do 16. ure. Dobro deluje tudi združenje staršev COŠ Stanka Grudna v Šempolaju, ki je celodnevna, tako kot je to tudi COŠ 1. maj 1945-Lojzeta Kokoravca-Gorazda v Zgoniku in Saležu, medtem ko imajo v De-vinu podaljšan pouk, kjer dodatne dejavnosti zagotavljajo s šolskim osebjem. Starši, pravi Jarc, so pozorni na urnike, želijo kakovost in to, da so njihovi otroci z didaktičnega vidika v dobrih rokah ter v okolju, ki je hkrati mirno, dinamično in bogato: »Mi se trudimo, da nudimo vse to,« pravi ravnatelj, ki poudarja tudi odlično sodelovanje s Slovensko socio-psihopeda-goško službo, ki pomaga tudi z nasveti in napotki o ravnanju v različnih situacijah. Na območju, ki ga pokriva nabrežinski večstopenjski zavod, ni še čutiti socialne ogroženosti, imajo pa že nekaj primerov, pravi Jarc. Na NSŠ Gruden pa je od lani v veljavi kratki teden, saj pouk traja od ponedeljka do petka do 14.10 oz. 14.15, sobote pa so načeloma proste razen petih, ki so posvečene najrazličnejšim dejavnostim, npr. spoznavanju kulturnih spomenikov, pripravam na božičnico in dan slovenske kulture, raznim delavnicam, pohodom idr.
Med senčnimi platmi nam je ravnatelj omenil predvsem pomanjkanje su-plentov, zaradi česar so na šoli včasih v resnih težavah. O tem se je treba zamisliti, ker pomanjkanje osebja okrni pouk, pravi Jarc, ki je po drugi strani na splošno zadovoljen s stanjem šolskih stavb njegovega ravnateljstva, ki so po njegovih besedah »stare, a dobro zakrpane«. Zdaj je na vrsti popravilo poslopja COŠ Stanka Grudna v Šempolaju, pri čemer Jarc upa, da bodo dela stekla v kratkem, ker stavbo uporabljajo tako šola kot vaške organizacije pa bi lahko tam nastal šolsko-kulturni center. (iž)
V vrtcih in šolah so pripravili informativna srečanja (na sliki srečanje na NSŠ Iga Grudna v Nabrežini)
kroma
Večstopenjska šola Nabrežina z novo trijezično brošuro
Ravnateljstvo Večstopenjske šole Nabrežina je poskrbelo tudi za tiskanje nove brošure s predstavitvijo vseh vrtcev in šol ter vzgojno-iz-obraževalne ponudbe večstopenjskega zavoda, ki je zaživel septembra lani. Brošura, ki je pravkar izšla iz tiskarne, je trijezična, se pravi v slovenščini, italijanščini in angleščini, prav tako kot je v omenjenih jezikih izšla tudi nova brošura o Učni poti Nabrežina.
pust - Slovo od norega praznovanja
Pa smo se ga znebili
Za nami so tudi tradicionalni pustni pogrebi na Kontovelu, v Šempolaju, v Boljuncu in Saležu
Za papežev odstop je kriv ... fotograf Kru'na
Kontovelski in proseški pogrebci so kljub ostremu mrazu pospremili na zadnjo pot letošnjega pusta, fotografa Franja Kru'no, ki je prezgodaj podlegel duševni stiski in ljubosumju, domačini pa si bodo pepelnično sredo zapomnili bolj po slikoviti zasneženi mlaki, kot po udeležbi.
Preden bi se pustarski pepel posedel na dno mlake, se je sprevod zbral pred Hramom žalovanja, kjer se je v izbruhu neznosne bolečine pojavila objokana vdova Neža Brkun'va. Soproga fotoreporter-ja je vse žalujoče spominjala, kako je bil pokojni neutrudljiv fotograf in ljubimec. Kru'nov fotografski aparat pa je bil marsikomu v napoto, tako v političnem kot v cerkvenem okolju. V svoj objektiv naj bi ujel celo papeža med igranjem golfa v Sik-stinski kapeli in ga po izsiljevanju prisil k odstopu.
Po hlipajočih vzklikih je sprevod, s proseško godbo na čelu, kmalu krenil s Kon-tovela proti Proseku, kjer je vdova podala tudi izjavo za naš časopis, saj naj bi svoj čas Kru'na sodeloval pri fotografski rubriki Slika pri sliki, zgodba pri zgodbi pa še res je. »Slikal je marsikaj oporečnega. Celo domačega vinarja, ki je na skrito točil nizko-cenovno vino v prestižne steklenice, da ne govorim o korupciji znotraj manjšinskih ¡krogov,« je dejala objokana Brkunva.
Običajni zadnji postanek pri kontovelski mlaki pa se je kmalu sprevrgel v pravo Shakespearjevo tragedijo. Lanski čudež stopanja po ledu se ni ponovil. Franjo je že odhajal, ko se je vdova odločila za poslednji ljubezenski dokaz. Kljub snegu in ledu je skočila v vodo za predragim pokojnim. Ta je med plameni nekaj časa gorel sredi poledenele mlake, medtem ko so prisotni naprej tolažili mokro in do kosti premraže-no žalujočo. (mar)
več fotografij na www.primorski.eu
Od zgoraj dol -»užaloščeni« pustarji v Saležu, v Šempolaju, na Kontovelu in pa v Boljuncu
kroma
Schettino ... in križarjenje po Glinščici
Brez vdove in žalostink, a z zvrhano mero dobre volje in živalskega veselja. Tako je bilo letos slovo od Loure-ta v Boljuncu, ob spremljavi godbe Long Žlunk in »škrmatou«. Na odru sredi G'rice je pred poletom v vesolje meteorolog postregel z vremensko sliko o dogajanju po sosednjih vaseh, z novicami o novem pustnem predsedniku v Prebenegu, o Dolinčanih, ki mislijo, da imajo terme, pa je le preplavila »kaluža«, o Borštanih, ki so se pobratili z Iranci, ki so poslali opice v vesolje, pa o Ri-cmanjcih, ki so medse povabili Berlus-conija, ki jim je obljubil, da bo zravnal cesto, tako da ne bo več tako strma.
Med pogrebci se je pojavil tudi kapitan Schettino, ki je prodajal karte za križarjenje po Glinščici, kjer ni več dreves. Loure je naposled poletel v vesolje z Boljunikom 26, s seboj pa je seveda nosil osebno izkaznico v 5 jezikih. Pustni odbor in vaščani zdaj čakajo, ali ga bo sploh kdo našel.
Koko Poko Koruznik med duhovnim veličanstvom
V šempolajski Štalci je sinoči na parah ležal letošnji pust Koko Poko Koruz-nik. Okrog njega so se zbrali kardinal Vlado ter številni duhovniki in druga domača veličanstva ter seveda neutolažljiva vdova Jordana. Radoživemu pustu so se prišli poklonit tudi pustarji iz sosednjih vasi, in sicer prijatelji iz Praprota, Prečnika, Ce-rovelj, Slivnega, Zgonika in Saleža, ki so ga pospremili na poslednjo pot. Ob zvoku harmonik, domači kapljici in vriskanju je Koko Poko Koruznik slovesno zgorel na šempolajskem placu.
Dolga pogrebna procesija
Vse prej kot žalostno je bilo tudi slovo od pusta v Saležu, kjer se je pustno-pogrebna procesija mimo sosednjih vasi zaključila šele v poznih večernih urah. Glas harmonike in bobnov je pospremil pusta na zadnjo pot: v objemu plamenov je zgorel »pr štj'rni«.
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 14. februarja 2013
9
GLOSA
Indija je res neverjetna
Jo2e Pirjevec
»Incredible !ndia« S tem posrečenim sloganom propagirajo indijske turistične oblasti svojo državo. Prav imajo. Indija je zares neverjetna, v dobrem in slabem. Naj nanizam najprej nekaj pozitivnih visov. Na letošnjem potovanju me je najbolj očaral Zlati tempelj Sikhov v pu-njabskem mestu Amristaru. Sikhi so verska ločina, katere moški so razpoznavni predvsem zaradi tega, ker si nikoli ne ostrižejo las,svoje grive pa tudi v javnosti ne pokažejo. Spnejo si jo na glavi v nekakšen čop in lasišče pokrijejo s tesno črno kapuco. Ko se oženijo, si okrog glave ovijejo se turban, ki je lahko različnih barv, navadno svetlomodre. Ker so postavni, so posebno primerni za hotelske vratarje. Skoraj v vseh hotelih višje kategorije goste sprejmejo Sikhi, oblečeni v razkošna oblačila. Kar pa seveda ne pomeni, da ni mogoče srečati Sikhov v vseh slojih indijske družbe.
Sedanji predsednik zvezne vlade je Sikh, da ne govorimo o številnih generalih in pomembnih vojakih. Tista dva oficirja, ki sta leta 1984 ubila Indiro Gandhi, ker si je drznila ukazati policiji, da iz njega z nasiljem iz-žene skupino teroristov, sta bila tudi Sikha. To marsikaj pove o simbolnem pomenu, ki ga ima za Sikhe Zlati tempelj. Je kakor Meka, kamor mora poromati vsak vernik vsaj enkrat v življenju. Zlati tempelj, zgrajen med 16. in 17. Stoletjem, stoji sredi ogromnega bazena s kristalno vodo, ki je tako čista, da v njej plavajo ribe. V tem bazenu, obdanem s štirikotno palačo iz belega marmorja, se romarji okopajo, da se očistijo grehov. Kar me privlači pri Sikhih je dejstvo, da ne častijo idolov, temveč sveto knjigo,ki je njihova biblija ali koran. Zlati tempelj je njen tabernakel. V njem jo duhovniki berejo ob spremljavi petja in glasbe. Vse je nadvse harmonično, slikovito in elegantno. Posebna zanimivost pa so kuhinje, kjer za romarje v ogromnih kotlih pripravljajo hrano. Delijo jo zastonj. Poskušal sem ocvrto cvetačo v pikantni omaki. Bila je odlična.
Še druga pozitivna poteza Indije, ki sem jo letos prvič zaznal. Skrb za ženske in otroke. Prve, izpostavljene nasilju moških ali družine, drugi pogosto podhranjeni. Po demonstracijah, do katerih je prišlo pred kratkim zaradi tega, ker je krdelo podivjancev v avtobusu do smrti
posililo neko dekle, časopisi sedaj redno in z zgražanjem poročajo o primerih spolnega nasilja . Vedno številčnejši srednji sloj v Indiji očitno ne prenaša več, da bi se z ženskami ravnalo kot z manjvredno kategorijo človeštva in zahteva globinske mentalne in legalne spremembe. Zanimiv se mi je zdel v tem smislu napis, ki sem ga prebral na plakatu na letališču: »Ne dovolite,da se vaša hčerka poroči pred 18 letom. To je kaznivo.« Pa še drug napis z oglasa v neki reviji, ki trdi, da polovica otrok ne dobi na dan zadosti hrane. »Kako naj bo Indija močna, ce so njeni otroci šibki?«
Poleg teh svetlih plati seveda ni mogoče spregledati neprijetnih ali temnih. Med neprijetne spada sam postopek za pridobitev vizuma, saj konzulat v Ljubljani zahteva od potencialnega turista, da predstavi svoje davčne prijave zadnjih treh let, poleg tega pa še izpis bančnih operacij zadnjih šestih mesecev. Tudi kontrola na mejnih prehodih in letališčih je pretirana, celo strožja od tiste, ki sem jo izkusil v ZDA. Najhujši pa je seveda problem Kašmirja, ki sem ga tudi občutil na lastni koži. Ker sem bil v Amritsaru, sem si dejal, da bom skočil še v bližnji Kašmir, o katerem sem že dosti slišal in bral. Šel sem v glavno mesto te himalajske doline, Sri-nagar, z namenom, da tam ostanem tri dni. Dežela je zares čudovita, obdana z zasneženimi vrhovi, obogatena z veličastnimi gozdovi in slikovitimi jezeri.
Obenem pa je v primežu religioznega in nacionalnega ekstremizma, saj Kašmirci, ki so skoraj izključno muslimani, s težavo prenašajo prevlado New Delhija. Številni verjetno škilijo proti sosednjemu Pakistanu, čeprav mislim, da bi prišli z dežja pod kap, če bi se mu priključili. Od tod huda napetost. Ta je prišla do vrelišča prejšnjo soboto, ko se je zvezna vlada odločila, da bo dala obesiti Af-zal Guruja, voditelja skupine teroristov, ki je decembra 2001 napadla parlament in pri tem ubila 9 ljudi. V stra-hu,da bodo v Kašmirju izbruhnili nemiri, so oblasti okli-cale policijsko uro, kar pomeni, da so tudi mene obsodile na klavzuro v hotelu. Naslednji dan pa na predčasni odhod, ki je bil podoben begu. Čeprav nisem videl vsega, kar sem načrtoval, mi ni bilo zal, ker sem o indijski etni-čno-religiozni stvarnosti razumel marsikaj novega.
VREME OB KONCU TEDNA
Precej sončno, toda mrzlo vreme
Darko Bradassi
Novo ponedeljkovo poslabšanje je - če sodimo po sinoptičnem dogajanju - na moč spominjalo na sneženje v decembru. Najprej se je nad nami zadrževalo obsežno območje mrzlega celinskega severnega zraka, nato se je od severozahoda spustil k nam severnoatlantski ciklon in je nastala zmes, ki je omogočala sneženje do nižjih predelov. Šlo je ponovno za zelo nestanoviten zrak. Ciklon so spremljale zlasti v najvišjih slojih ozračja zelo nizke temperature, kar je bil nekako skupni imenovalec v zadnjih poslabšanjih. Temperatura na višini 5500 metrov se je v nedeljo tik pred poslabšanjem spustila do -40 stopinj Celzija, kar je za okrog 15 stopinj Celzija pod dolgoletnim povprečjem. Zelo mrzel višinski zrak je ponovno občutno de-stabiliziral ozračje in izrazito povečal jakost padavin. V noči na torek so se pojavljale močne do obilne padavine, katerih glavna značilnost je bila velika jakost. V kratkem času so povečini padle velike količine snega. Ravno velika jakost padavin je kompenzirala prizemne temperature, ki povečini niso bile ravno posebno nizke. Zaradi močnih padavin je snežilo tudi v krajih, kjer se je živo srebro zadrževalo za nekaj stopinj nad ničlo. Nestanovitnost pa je povečeval tudi prizemni jugovzhodni veter, ki je za sneženje v naših krajih precej nenavaden, ker prinaša toplejši prizemni zrak. Toda zračni sloji so bili v višinah dovolj mrzli, dogajanje turbulentno in je zato bilo poslabšanje občutno. Ravno zaradi ne ravno posebno močnega jugovzhodnega vetra je snežna odeja marsikje pripravila koreografije, kakršnih doslej nismo poznali. Zaradi konvektivne tipologije padavin pa so bile razlike iz kraja v kraj tudi občutne.
Ozračje se sedaj počasi umirja. Območje mrzlega in nestanovitnega zraka se oddaljuje od naših krajev, od zahoda pa se zračni tlak krepi. V prihodnjih dneh bo nad zahodom nastal soliden anticiklon, ki se bo vzpenjal proti severu in bo najprej obrobno, nato ob koncu tedna občutneje segal do naših krajev. Vremenska slika bo postopno postala bolj celinska. Proti nam bo od severovzhoda pritekal še naprej mrzel zrak, ki pa bo iz dneva v dan bolj suh. Pred nami je daljše obdobje s stanovitnim in precej sončnim, toda mrzlim vremenom, ki bo trajalo vsaj do prvih dni v prihodnjem tednu. V vsem tem obdobju bo največ sonca ravno pri nas, medtem ko bo več oblakov nad celinskim delom Slovenije. Občasno bodo pihali severovzhodni vetrovi, burja bo najmočnejša danes in še deloma jutri, nato bo postopno slabela. Temperature pa se bodo zadrževale na zimskih vrednostih, zlasti v prihodnjih dneh, ko bo manj vetrovno, se bo ponoči živo srebro povsod spuščalo pod ledišče. Čez dan pa bomo, razen ob morju, težko beležili vrednosti nad 5 stopinj Celzija.
Nova vremenska slika, ki nastaja v teh dneh, bi znala biti po tem razgibanem in zelo spremenljivem začetku leta, kar dolgotrajna. Zaenkrat kaže, da v bližnji prihodnosti večjih poslabšanj ni na vidiku.
Na sliki: ciklonsko območje zapušča naše kraje, na zahodu pa se krepi anticiklon
slovenija - Priložnost za študente in dijake
V petek in soboto informativni dnevi na fakultetah in srednjih šolah
LJUBLJANA - Na fakultetah in srednjih šolah bodo v petek in soboto potekali informativni dnevi. Ti so odlična priložnost, da bodoči dijaki in študenti pobližje spoznajo srednje šole, višješolske in visokošolske zavode ter smeri študija, ki jih zanimajo. Ljubljanske fakultete naj bi obiskalo do 12.000 dijakov, mariborske okrog 6000. Glavni namen informativnih dni je bodočim dijakom in študentom posredovati koristne informacije o možnostih nadaljevanja izobraževalne poti na srednjih šolah, gimnazijah ter na visokošolskih zavodih, višjih strokovnih šolah ter drugih visokošolskih zavodih, so prepričani v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) in Dijaški organizaciji Slovenije (DOS).
ŠOS ob tem svetuje, naj se pri izbiri študija odločajo na podlagi vsebin programov ter preverjenih informacij o želenem izobraževanju, a naj informacije poiščejo tudi po drugih kanalih. Pri izbiri študija je smiselno upoštevati še, kako je z za-posljivostjo diplomantov po dokončanju študija. Predvsem pa naj bodoči študenti izberejo tisto področje, ki jih zanima in se v njem lahko vidijo tudi čez 10 let ali več.
Na informativne dni so se študentske organizacije pripravile z izdajo posebnih zloženk, študenti informatorji pa bodo v posameznih visokošolskih središčih odgovarjali na vprašanja in pomagali usmerjati do fakultet. Za informacije v zvezi s študijem pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 98 67.
Tako bo tudi letos Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) poskrbela, da bodo bodoči bruci lahko kar se da izkoristili informativne dneve na izbranih fakultetah. V tej študentski
organizaciji se namreč zavedajo, da je izbira smeri študija ena izmed «pomembnejših odločitev, ki zaznamuje nadaljnjo življenjsko pot vsakega posameznika».
Študentska organizacija mariborske univerze (ŠOUM) pa je zaradi varčevalnih ukrepov oz. sprememb sistema študentskega dela in občutno manjšega dotoka denarja iz naslova koncesijskih dajatev po besedah Dejana Spitala prisiljena narediti določene finančne reze in tudi do nadaljnjega ukiniti določene projekte.
Med njimi so tudi informativni dnevi vsaj v takšni obliki, kot so jih izvajali preteklo leto. Zato bodo tokrat predvsem dijakom posredovali najpomembnejše informacije o fakultetah in možnostih študija. Dijakom so na voljo tudi na sedežu DOS, lahko pa jih tudi pokličejo na brezplačno številko 080 1 7686.
Fakultete Univerze na Primorskem (UP) bodo tudi letos na informativnih dnevih dijakom postregle s podrobnimi informacijami o možnostih nadaljnjega šolanja. Dijakom, ki prihajajo iz drugih krajev, ponujajo organiziran brezplačni avtobusni prevoz na Primorsko. Iz prve roke pa bodo primorski študentje v okviru svoje študentske organizacije (ŠOUP) ponudili koristne informacije, ki bodo bodočim študentom prišle še kako prav v času študija.
Tudi Univerza v Novi Gorici bo v petek in soboto bodočim študentom predstavila študijske programe 1. in 2. stopnje svojih štirih fakultet in dveh visokih šol. Informativni dnevi bodo potekali tudi na Fakulteti za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu ter ljubljanski teološki fakulteti ter v katoliških srednjih šolah.
Na te dneve se pripravljajo tudi v Ljubljanskem potniškem prometu (LPP), na Avtobusni postaji Ljubljana in v Slovenskih železnicah. LPP bo mlade pričakal na železniški postaji in na Bavarskem dvoru. Za lažjo orientacijo bodo na omenjenih lokacijah predstavniki LPP mladim delili sheme linij, na prikazovalnikih nad vozniki pa bodo oglaševani izstopi za posamezne izobraževalne institucije.
Na spletni strani LPP je urejena še posebna rubrika Informativni dnevi 2013. Za hitro in učinkovito potovanje mladi lahko uporabijo aplikacijo »Načrtovanje z Google zemljevidi« in v Ljubljani kupijo zeleno kartico Urbana. Za pravo pot lahko vprašajo tudi voznike LPP.
Medtem ko je za prihodnje šolsko leto skupno število vpisnih mest v srednjih šolah višje kot lani (22.759), nekoliko manj v gimnazijah, pa je ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) znižalo število vpisnih mest na skoraj vseh študijskih področjih, najbolj v družboslovju in humanistiki - za petino. Za redni in izredni študij je v letu 2013/14 tako na voljo 25.173 vpisnih mest, kar je za 2063 manj kot v tekočem letu. Za študente višjih strokovnih šol pa je v prihodnjem študijskem letu razpisanih 14.312 vpisnih mest.
Na to sta se odzvala rektorja ljubljanske in mariborske univerze Stanislav Pejovnik in Danijel Rebolj, ki opozarjata, da je vlada s spremembami vpisnih mest v do-diplomske študijske programe za leto 2013/14 ravnala nezakonito in posegla v ustavno zagotovljeno avtonomijo univerz. Kot navajata, vlada daje soglasje k vsebini razpisa, nima pa je pristojnosti spreminjati.
TA TEDEN [ Q | jjj Q ST PRED 100 LETI
Družba sv. Cirila in Metoda poziva tržaške Slovence naj pripomorejo k izboljšanju novonastale šole v Trstu z darovanjem šolskih potrebščin: »Družba sv. Cirila in Metoda je dogradila letos v Trstu moderno šolsko poslopje. Poleg lepih šolskih sob so na razpolago veliki kabineti, katerih omare pa so še prazne. Obračamo se z uljudno prošnjo na vse prijatelje prirode, ki imajo morda lepe zbirke mineralij, okamenin, metuljev, hroščev, v alkoholu pripravljenih ali nagačenih živali ter okostij, naj blagovolijo od preobilice kake vrste darovati naši šoli dotične eksemplarje! Dalje prosimo blagohotne na-klonitve anatomskih preparatov, modelov in tabel ter sem spadajočih tehnoloških potrebščin; fizikalnih in kemičnih aparatov ter tozadevnih reagencij. Vljudno prosimo vse, ki bi mogli žrtvovati zgodovinsko-zemljepisnemu kabinetu kak predmet. Z radostjo bi sprejeli zgodovinske in pokrajinske slike, zemljevide, modele, načrte in slike kulturnozgodovinskega značaja. Družba sv. Cirila in Metoda je žrtvovala ogromne vsote, da je postavila spomenik slovenski požrtvovalnosti: moderno šolsko poslopje. Treba pa je dati šoli tudi na notranje značaj res modernega zavoda. Zato: iskrena hvala že naprej vsem, ki bi v zgoraj omenjenem zmislu prihiteli na pomoč! Darovalci naj blagovolijo pošiljati učila vodstvu deške ljudske šole družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, ulica Giuliani.«
V tem tednu se je vršilo tudi veliko pustnih žurov. Veselo in razposajeno je bilo na primer v gledališki dvorani Narodnega doma, kjer je Tržaški Sokol organiziral »ma-škarado«: »Mask je bilo sicer za maškarado nekoliko malo, da bi vsled tega skoraj dali prireditvi ime »plesa«, kakor »maškarade«, a to ni mupstilo splošnega veselega razpoloženja, ki je potrajalo vse do ranega jutra. Plese je vodil s priznano spretnostjo gospod plesni profesor Umek. Pripomnimo naj, da je bila veža in tudi dvorana prav okusno okrašena z zelenjem. Sodeč po lepem uspehu, sme Tržaški Sokol računati to prireditev med najlepše svoje zabavne prireditve!«
TA TEDEN £ P RfH OHS K j ^ OH m K PRED 50 LETI
Primorski dnevnik je tokrat pisal o slavnostni proslavi ustanovitve avtonomne dežele Furlanija Julijska krajina: »Tržaški pokrajinski svet je imel izredno svečano sejo, na kateri so proslavili ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija Julijska krajina. Uvodni govor je imel predsednik pokrajine dr. Delise, ki se je v prvem delu spomnil bivšega pokojnega pokrajinskega predsednika profesorja Gregorettija. Dr. Delise je v tej zvezi poudaril, da je pokojni profesor Gregoretti, kot predsednik pokrajinskega sveta, že 28.januarja 1957 dal predlog za sestavo komisije za proučitev vprašanja ustanovitve avtonomne dežele. S temi besedami je dr. Delise posredno tudi počastil spomin prvega povojnega izvoljenega predsednika tržaške pokrajine pokojnega profesorja Gregorettija.
Potem ko je omenil nekatere točke osnutka posebnega statuta avtonomne dežele, ki ga je sestavil in odobril tržaški pokrajinski svet in ki je kasneje postal uradni zakonski osnutek Krščanske demokracije, je predsednik pokrajine omenil nekaj najvažnejših členov pravkar odobrenega zakona v parlamentu, s katerim je bila ustanovljena naša avtonomna dežela.
Za predsednikom je prvi spregovoril načelnik komunistične skupine svetovalec Colli. Najprej se je pridružil predsednikovim izrazom zadovoljstva za ustanovitev dežele in nato dejal, da z deželo nastaja nova demokratična ureditev, da se uresničuje ustavno načelo, ki zbližuje prebivalstvo naših pokrajin in ki predstavlja sredstvo za razvoj demokracije in samouprave. Colli je nato dodal, da se je KP odločno borila, da bi posebni statut vseboval tudi dodatno poglavje o jezikovnih manjšinah, da bi bile tako zajamčene vse pravice slovenskega prebivalstva v deželi. »Za dokončno prekinitev s fašistično preteklostjo, bi bilo treba točno določiti v deželnem statutu tista »izredna pravila« za zaščito pravic jezikovne manjšine, o katerih govori ustava in ki niso še bile podrobno določene,« je še povedal Colli.«
1 G
Četrtek, 14. februarja 2013
ITALIJA, VATIKAN
/
italija - Bivši premier ostro napadel sodstvo
Berlusconijev kandidat obsojen zaradi korupcije
RIM - Nekdanji minister v vladi Silvia Berlusconija in kandidat Ljudstva svobode na februarskih parlamentarnih volitvah Raffaele Fitto je bil včeraj spoznan za krivega in obsojen na štiri leta zapora zaradi korupcije. 43-letni Fitto je bil med letoma 2008 in 2011 minister za deželne zadeve v Berlusconijevi vladi in je eden vodilnih kandidatov Ljudstva svobode na parlamentarnih volitvah, ki bodo 24. in 25. februarja. Ker obsodba še ni pravnomočna in se nanjo lahko pritoži, Fitto lahko kljub odločitvi sodišča kandidira na volitvah.
Sodišče v Bariju je presodilo, da je bilo pol milijona evrov, ki jih je Fitto dobil od poslovneža Giampaola Angelucci-ja za financiranje politične kampanje leta 2005, podkupnina za to, da je priredil javni razpis v času, ko je bil na čelu dežele Apulija. Poslovnež Angelucci je bil prav tako spoznan za krivega in obsojen na tri leta in pol zapora.
Sodišče je poleg tega odločilo, da 43-letni Fitto, ki je bil poslanec od leta 2006, pet let ne sme opravljati javnih služb. Spo-
znan je bil tudi za krivega zlorabe oblasti zaradi nepravilnosti pri financiranju dejavnosti Cerkve, zaradi sumljivega posla z nekim drugim poslovnežem pa mu grozi še en sodni proces.
Fitto je v odzivu dejal, da je nedolžen in žrtev politično motivirane sodne gonje. Oglasil se je tudi Berlusconi, ki je sicer znan po svojih sporih s sodno vejo oblasti. Izrazil je prepričanje, da "velika roka sodstva vstopa v volilno kampanjo". Po Berlusconijevi oceni to velja tako za primer Fitta kot za primer predsednika Lombardije Roberta For-migonija, ki je v torek prejel obtožnico zaradi korupcije. Berlusconi je tudi ožigosal sodno postopanje proti vrhovom družb, kot sta Finmeccanica in Ilva, češ da uničuje italijansko gospodarstvo.
Na te napade je naposled odgovoril predsednik združenja javnih tožilcev in sodnikov (ANM) Rodolfo Sabelli, češ da gre za povsem neosnovane trditve. Voditelj demokratov Pier Luigi Bersani pa je pozval politične predstavnike k spoštovanju sodstva.
Indija zamrznila pogodbo za odkup 12 helikopterjev Augusta Westland
NEW DELHI, RIM - Indija je zamrznila pogodbo za odkup 12 helikopterjev AugustaWestland v skupni vrednosti 750 milijonov dolarjev. Tako je včeraj sporočilo indijsko obrambno ministrstvo, potem ko je italijansko sodstvo v torek aretiralo predsednika in pooblaščenega upravitelja Finmeccanice Giuseppeja Orsija zaradi mednarodne korupcije v sklopu omenjenega posla. Indija po navedbah ministrstva ne bo sprejela nobenega novega helikopterja, pa tudi ne bo izvedla dogovorjenih plačil, dokler ne bo z lastno sodno preiskavo razčistila, ali je bil res kak član njene vlade podkupljen. Finmeccanica tudi tvega, da bo v bodoče na črni listi indijske vlade. Afera je medtem hudo prizadela italijanski državni oro-žarski holding. Vrednost njenih delnic je včeraj na milanski borzi strmoglavila za 5 odstotkov, zaradi česar so borzne oblasti prekinile trgovanje z njimi. Upravni svet družbe pa je sinoči na vrat na nos zamenjal Orsi-ja. Do aprilske skupščine bo predsednik Finmeccani-ce Guido Venturoni, pooblaščeni upravitelj pa bivši pre-fekt Alessandro Pansa. Za zamenjavo Orsija se je zavzel premier Mario Monti, ki je sicer tarča kritik, zakaj ni tega storil že pred časom, ko so se nad Orsijem začeli zgrinjati črni oblaki.
Giovanni Rossi novi predsednik FNSI
RIM - Giovanni Rossi je novi predsednik enotnega novinarskega sindikata Federazione della stampa naziona-le italiana (FNSI). Včeraj ga je izvolil vsedržavni svet sindikata v tretjem krogu volitev, in sicer z 61 glasovi za, 7 vzdržanimi in 1 neveljavnim glasom. Rossi bo zamenjal Roberta Nataleja, ki je odstopil, potem ko se je odločil za kandidiranje na političnih volitvah na listi stranke Levica, ekologija in svoboda (SEL). Sicer pa sindikat vodi generalni sekretar Francesco Angelo Siddi.
Raffaele Fitto
vatikan - Papeža je na včerajšnji splošni avdienci na tisoče vernikov pozdravilo s toplim aplavzom
Benedikt XVI. ob svojem zadnjem javnem maševanju obsodil »hinavščino« in »rivalstvo«, ki mažeta obraz Cerkve
ob konklavu
Porazdelitev kardinalov glede na njih poreklo
VATIKAN - Porazdelitev kardinalov glede na njihovo poreklo v primerjavi s številom katolikov po svetovnih regijah odraža precejšnjo nesorazmernost. Tako kar 116 od 210 kardinalov, kar je več kot 50 odstotkov, prihaja iz Evrope, medtem ko največji delež od 1,2 milijarde katolikov živi v Latinski Ameriki.
Po uradnih podatkih Vatikana v Južni in Srednji Ameriki živi okoli 28 odstotkov katolikov, kardinalov iz te regije pa je le 30, kar znaša 14 odstotkov. V Evropi medtem živi 24 odstotkov katolikov, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
V Afriki je 15 odstotkov vseh vernikov, število njihovih kardinalov pa znaša 18, kar je okoli osem odstotkov. Nekaj več kot devet odstotkov kardinalov, 20, je azijskega porekla, v Aziji pa živi nekaj več kot deset odstotkov katoliških vernikov. Od preostalih 26 kardinalov štirje prihajajo iz Oceanije, 22 pa iz Severne Amerike.
Vsega skupaj je v kardinal-skem zboru zastopanih 66 držav. Kardinali iz 48 držav imajo volilno pravico pri izbiri novega papeža, za kar morajo biti mlajši od 80 let.
Najmočneje je s 50 kardinali zastopana Italija, na drugem mestu so z 19 kardinali ZDA, sledi Španija z desetimi, Nemčija in Brazilija pa imata po devet kardinalov.
Dekan kardinalskega zbora je trenutno Italijan Angelo Soda-no. Skupaj z Avstrijcem Chri-stophom Schonbornom, Kanadčanom Marcom Ouelletom, Gan-cem Petrom Turksonom, Argen-tincem Leonardom Sandrijem ter honduraškim kardinalom Oscar-jem Maradiago velja za favorita za naslednika Benedikta XVI. na papeškem položaju. (STA)
Benedikt XVI. prejema znamenje križa s pepelom
ansa
VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je več tisoč vernikom z vsega sveta včeraj zagotovil, da se je za odstop odločil popolnoma svobodno in v dobro Cerkve. Zbrane ob splošni avdienci v Vatikanu je pozval k molitvi zanj, za Cerkev pa tudi za novega papeža. Benedikt XVI. se je v javnosti pojavil prvič po ponedeljkovi presenetljivi napovedi odstopa konec meseca.
Tisoči vernikov so papeža ob prihodu v dvorano, kjer tudi običajno potekajo njegove tedenske avdience, pozdravilo z glasnim aplavzom. Papež je nagovor začel z zahvalo vernikom za molitve in veliko zanimanje v "teh zanj težkih dnevih". "Še naprej molite zame, za Cerkev in prihodnjega papeža," jih je pozval po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Benedikt XVI. je ob tem še enkrat pojasnil razloge, ki so botrovali njegovi odločitvi. To je sprejel "v popolni svobodi" in v dobro Cerkve. Kot je dejal, se je zavedel, da papeževanja ne more več nadaljevati z za to potrebno močjo. Odstop za 28. februar je napovedal v ponedeljek, potem ko je bil na čelu Katoliške cerkve od aprila 2005.
Papež se je na včerajšnji splošni avdienci v javnosti pojavil prvič po presenetljivi napovedi. Po poročanju dpa so se verniki na Trgu sv. Petra zbrali že ure pred začetkom splošne avdience in nato do zad-
njega kotička napolnili dvorano, ki sprejme okoli 12.000 ljudi.
Včeraj pod večer je papež daroval tudi zadnjo mašo za javnost. Zaradi velikega zanimanja vernikov so mašo na pepelnično sredo ob začetku posta, ki je bila najprej predvidena v cerkvi na rimskem griču Aventin, prestavili v baziliko svetega Petra. Številnim zbranim vernikom je Benedikt XVI. položil na srce, naj bodo iskreni v svoji veri. Obsodil je "versko hinavščino" in pozval h končanju razhajanj v Cerkvi. Kot je dejal, "je obraz Cerkve včasih zamazan z grehi proti enotnosti Cerkve in razhajanji med duhovščino".
Kot piše francoska tiskovna agencija AFP, je imel papež ob tem očitno v mislih pedofilske škandale in t.i. afero Vatileaks, ki pretresajo Katoliško cerkev. Benedikt XVI, oblečen v škrlatni talar, je bil sicer vidno utrujen. Vernike je med mašo tudi znova prosil, naj molijo zanj in za Cerkev "v tem posebnem trenutku".
Odstop Benedikta XVI. je prvi odstop kakega papeža po skoraj 600 letih. Konklave, na katerem bodo kardinali izbrali njegovega naslednika, naj bi se začel sredi marca. Po napovedih Vatikana naj bi novega papeža izbrali do velike noči, ki je letos 31. marca. (STA)
sanremo - Člana skupine Ricchi e poveri prizadela smrt sina
Komik Maurizio Crozza ob zabavi poskrbel za politično razburjenje
SAN REMO - Festival italijanske popevke Sanremo je že prvi večer poskrbel za pestro vzdušje. Glavni gost torkovega večera, komik Maurizio Crozza, je našemljen v voditelja desnice Silvia Berlus-conija in z uprizoritvijo pevskega nastopa ter razdeljevanjem denarja povzročil razburjenje v občinstvu.
Pevski nastop, v katerem je oponašal Berlusconija in se ponorčeval iz njegovih predvolilnih obljub ter tudi iz Italijanov, ki da mu po dveh desetletjih neizpolnjenih obljub še vedno nasedajo, je Crozzo skoraj stal nadaljevanje nastopa.
Večina občinstva se je na njegov duhovit nastop odzvala z aplavzom, a iz dvorane so se jasno slišali tudi pozivi, naj zapusti oder in da Sanremo ni kraj za politiko. Žvižgi in kričanje nekaj razgretih gledalcev so Crozzi za kar nekaj minut preprečili nadaljevanje nastopa.
Priljubljeni komik je svoj nastop uspel nadaljevati šele po posegu voditelja festivala Fabia Fazia, ki je razgreteže pozval, naj njegovega nastopa ne sodijo prehitro, ampak počakajo na zaključek. Croz-
Maurizio Crozza kot Silvio Berlusconi
ansa
za si je v nadaljevanju privoščil še favorita parlamentarnih volitev, vodjo Demokratske stranke Pier Luigija Bersanija, ki da se že dvajset let odloča, kaj bi sploh rad, pa tudi vodjo Civilne revolucije Antonia Ingroio ter tako imenovane civilne iniciative, ki so vstopile v volilno tekmo na strani premierja Maria Montija.
Za nezadovoljne odzive dela politike je poskrbel tudi nastop gejevskega para, ki sta v nastopu predstavila svojo zgodbo in napovedala, da se bosta po 11 letih skupnega življenja poročila na valentinovo. Vendar ne v Italiji, saj jima država to preprečuje.
Prvi večer festivala je bil, sodeč po gledanosti, uspešen. Festival si je ogledalo skoraj 13 milijonov Italijanov, gledanost pa je dosegla 48,3 odstotka. Največ gledalcev je pritegnil nastop Crozze, in sicer v trenutku, ko je z lasuljo na glavi oponašal Ber-sanija. Takrat je bilo pred televizijskimi zasloni prek 17 milijonov gledalcev.
Nastop Crozze je, razumljivo, že poskrbel za odzive v politiki. Berlusconi, ki je včeraj italijansko sodstvo obtožil, da bo s spravljanjem na državna podjetja uničilo državo, je dejal, da se bo nastop Crozze levici vrnil kot bumerang. Vodja Krščanske demokratske unije (UDC) in podpornik Maria Montija, Pier Ferdinando Casini je komikov nastop označil za nekoliko slabši, kot jih je sicer vajen, da pa ga je vseeno z zanimanjem poslušal.
Sicer pa je Sanremo oplazila tudi zasebna tragedija. Sinoči na festivalu ni nastopila skupina Ricchi e poveri, in sicer zato, ker je sin člana skupine Franca Gattija, 23-letni Alessio, v noči na sredo umrl na svojem domu zaradi prevelike doze droge.
I
I
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
39.245,60 € -200,66 SOD NAFTE
(159 litrov) 118,66$ + 0,12
EVRO
1,3480 $ +0,30
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
13. februarja 2013
valute	evro (povprečni tečaj) 13.2. 12.2.	
ameriški dolar	1,348G	1,3438
japonski jen	125,95	126,6G
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,423	25,315
danska krona	7,4616	7,4615
britanski funt	G,866GG	G,8615G
madžarski forint	289,1 G	291,28
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	G,6997	G,6998
poljski zlot	4,1718	4,1 76G
romunski lev	4,3868	4,4G75
švedska krona	8,4768	8,57G1
švicarski frank	1,2365	1,2328
norveška krona	7,371G	7,387G
hrvaška kuna	7,584G	7,5795
ruski rubel	4G,492G	4G,44GG
turška lira	2,3788	2,3859
avstralski dolar	1,3G36	1,31G7
braziljski real	2,6569	2,65G6
kanadski dolar	1,3518	1,3512
kitajski juan	8,4G14	8,3771
indijska rupija	72,548G	72,3441
južnoafriški rand	11,9221	12,G666
/
ITALIJA, SVET
Petek, 15. februarja 2013
1 1
GOSPODARSTVO - Čezatlantski partnerici skupaj predstavljata približno polovico svetovnega BDP
EU in ZDA začenjata pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu
BRUSELJ - EU in ZDA so se dogovorile, da bodo začele pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu, so včeraj naznanili ameriški predsednik Barack Oba-ma in EU. V EU upajo, da se bodo pogajanja začela v prvi polovici leta, in ocenjujejo, da bi lahko bil sporazum po najboljšem scenariju sklenjen v dveh letih.
"Obe strani, ZDA in EU, bosta zagnali notranje postopke, potrebne za zagon pogajanj o čezat-lantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu," so v skupni izjavi zapisali Obama, predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.
Prostotrgovinski sporazum med EU in ZDA, ki bo sicer največji sporazum te vrste doslej, bo "pravi motor" za rast in zaposlovanje na obeh straneh ter sporazum, ki "bo spremenil globalna pravila", je poudaril Barroso. Sporazum bi lahko do leta 2027 prinesel letno povečanje bruto domačega proizvoda (BDP) EU za 0,5 odstotka in za 0,4 odstotka v ZDA, ocenjujejo v komisiji.
Pripravljenost ZDA na pogajanja je Obama potrdil že ponoči v tradicionalnem govoru o položaju države v kongresu, kjer je poudaril, da bo "prosta in poštena trgovina med obema stranema Atlantika opora za milijone dobro plačanih ameriških delovnih mest".
Evropski komisar za trgovino Karel De Gucht in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso ansa
Čezatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo bo nadgradilo klasičen pristop odprave carin in odpiranja trgov za naložbe, storitve in javna naročila, saj se bosta strani osredotočili tudi na usklajevanje pravil in tehničnih standardov za proizvode, ki so trenutno največja ovira za trgovino prek velike
luže. Čezatlantski partnerici, ki sta že zdaj najpomembnejši trgovinski partnerici na svetu, skupaj predstavljata približno polovico svetovnega BDP in tretjino svetovnih trgovinskih tokov. Vsak dan gre skozi njuno trgovinsko menjavo za okoli dve milijardi evrov izdelkov in storitev.
Barroso je ob najavi dogovora o zagonu pogajanj spomnil, da je bilo v preteklosti že več poskusov za zagon pogajanj o čezatlantskem prostotrgovinskem sporazumu, a je bilo vselej preveč ovir in odpora. Zdaj pa sta strani po njegovih besedah pokazali, da sta "strateški partnerici, ki sta za krepitev svojih gospodarstev pripravljeni prehoditi še kakšen kilometer".
Evropski komisar za trgovino Karel De Gucht je ocenil, da bi lahko bil v "idealnih" okoliščinah dogovor dosežen v dveh letih, a obenem je opozoril, da pogajanja ne bodo lahka in da je "ambiciozen dogovor" pomembnejši od hitrosti.
Izkoriščanje trgovinskega potenciala za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest je vse bolj v ospredju političnih in gospodarskih prioritet EU.
Evropska komisija ocenjuje, da bi lahko unija, če bi v celoti izkoristila trgovinski potencial, rast povečala za dva odstotka BDP in ustvarila dva milijona delovnih mest.
EU je že sklenila prostotrgovinski sporazum z Južno Korejo, končala pogajanja s Singapurjem, kmalu pa pričakuje sklenitev pogajanj s Kanado in Indijo. V kratkem bo začela pogajanja z Japonsko, nadeja pa se torej tudi skorajšnjega začetka pogajanj z ZDA. (STA)
ZDA - V torkovem govoru o položaju države v kongresu zatrdil, da so že »očistili ruševine krize«
Obama nadaljnje povečanje proračunske porabe za številne projekte povezal z gospodarsko rastjo
WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v torek v govoru o položaju v državi nizal pobude za svoj drugi mandat in povečanje proračunske porabe za številne projekte povezal z gospodarsko rastjo in novimi delovnimi mesti. Ob pomanjkanju sodelovanja kongresnih republikancev je zagrozil, da bo večino dela opravil sam.
Govor pred obema domovoma kongresa in kabinetom, ki je trajal skoraj uro, so prekinjali aplavzi njegovih demokratov, občasno pa so se jim pridružili tudi republikanci, še posebej, ko je Obama pozval k potrditvi imi-gracijske reforme in zakona o zaščiti žensk pred nasiljem. Odnos do priseljencev in žensk sta bila med ključnimi razlogi za poraz republikancev na zadnjih volitvah.
Za razliko od svojega prvega govora leta 2009, ko so bile ZDA sredi najhujše gospodarske krize od velike depresije v 30. letih prejšnjega stoletja, je Obama tokrat upal povedati, da je položaj države trden. "Očistili smo ruševine krize," je dejal Obama, pri čemer je imel le deloma prav. Stopnja brezposelnosti je bila januarja 2009 7,8 odstotna, januarja letos pa 7,9 odstotna.
Vendar so pred štirimi leti januarja v ZDA ukinili 794.000 delovnih mest, januarja letos pa jih odprli 157.000. Cena bencina je bila januarja 2009 1,91 dolarja za galono (3,8 litra), januarja letos pa je znašala 3,59 dolarja za galono. Obamova leta vladanja pa so bila najboljša za borzne vlagatelje. Indeks Dow Jones je bil v času govora leta 2009 pri 7351 točkah, sedaj pa je presegel 14.000 točk.
Demokrati ga niso ponovno izvolili zato, da bodo imeli od njega koristi le borzni špekulanti in Obama je tokrat napovedal veliko bolj "levo" agendo kot doslej, pri čemer ni manjkala niti obnovljena podpora enakim pravicam za homoseksualce, še manj pa podpora povišanju minimalne plače, čemur se republikanci ostro upirajo.
Obama je pozval k zmanjšanju proračunskega primanjkljaja na uravnotežen način z vzdržnim zmanjšanjem porabe in novimi davčnimi prilivi ter opozoril kongres pred ustvarjanjem novih nepotrebnih kriz. To je z blokiranjem dviga meje javnega dolga in čakanja na zadnji trenutek za sprejem ključnih dogovorov. "Največja država na svetu ne more opravljati svojega dela z drsenjem iz ene v drugo
Barack Obama pred kongresom ansa
umetno ustvarjeno krizo. Dogovorimo se sedaj tukaj, da bo vlada odprta, da bomo pravočasno plačali račune in ohranili polno vero v kreditno sposobnost ZDA," je dejal.
Predsednik je med drugim pozval k povečanju vlaganj v čisto energijo, sprejetju ukrepov proti podnebnim spremembam, povečanju porabe za šolstvo in prvem povišanju zvezne zajamčene plače po šestih letih s 7,25 na devet dolarjev na uro. Pri tem se je zavzel, da bi minimalno plačo vezali na inflacijo, da ne bi več bila odvisna od kongresnih blokad.
Glede podnebnih sprememb v prvem mandatu ni storil ničesar, tokrat pa je odločen, da bo nekaj storil s kongresom ali brez njega. "Lahko verjamemo, da so suše, poplave, neurja in požari le naključje, ali pa verjamemo v znanost in ukrepamo, preden bo prepozno," je dejal Obama.
Predvsem demokrate je navdušil s pozivom za potrditev zakonodaje za zmanjšanje nasilja z orožjem, z besedami, da si to zaslužijo vse žrtve od Newtowna do neštetih drugih krajev po ZDA. Veliko prisotnih v dvorani je nosilo zelene trakove v spomin na 20 otrok, ki so bili 14. decembra lani pobiti v osnovni šoli zvezne države Connecticut.
Na področju zunanje politike si je Obama prislužil aplavz z napovedjo, da
bo v letu dni iz Afganistana umaknil 34.000 vojakov in vojno končal do konca leta 2014. Jedrski poskus Severne Koreje je označil za provokacijo, ki jo bo še bolj osamila, Iranu pa je sporočil, da mu ne bodo dovolili priti do jedrskega orožja. ZDA bodo še naprej vodilna država pri preprečevanju širjenja jedrskega orožja po svetu, zato se bodo še naprej pogovarjale z Rusijo za nadaljnje zmanjšanje jedrskih zalog. Obama je posebej omenil grožnjo napadov preko interneta, zato je pred govorom izdal izvršni ukaz za utrditev varnosti na tem področju.
Zagotovil je, da bodo ZDA vztrajale pri spoštovanju človekovih pravic v državah arabske pomladi in obljubil nadaljevanje pritiska na režim v Siriji kot tudi neomajnega zavezništva z Izraelom. Napadov z brezpilotnimi letali ni posebej omenjal, razen tega, da je zagotovil, da se bodo proti vodilnim osumljenim teroristom nadaljevali.
Sicer pa je tudi zunanjepolitični del govora namenil gospodarstvu in
napovedal dokončanje pogajanj o "čez-tihomorskem" partnerstvu in začetek pogajanj o celovitem čezatlantskem partnerstvu za trgovino in investicije z EU. "Svobodna in poštena trgovina preko Atlantika podpira milijone dobro plačanih ameriških delovnih mest," je dejal.
Uradni odgovor opozicijskih republikancev je kasneje podal senator iz Floride Marco Rubio, ki je kritiziral predloge za novo porabo in višje davke. Za Obamo je dejal, da ne razume, da le svobodno podjetništvo prinaša blaginjo srednjemu razredu. Zavzel se je za nizke davke in znižanje javne porabe.
V imenu gibanja čajanke je posebej odgovoril republikanski senator iz Kentuckyja Rand Paul, ki je glede porabe kritiziral tako demokrate kot republikance. Zavzel se je, da se avtomatično krčenje proračunske porabe poviša na 4000 milijard dolarjev, v nasprotnem primeru pa si naj kongresni-ki omejijo mandat in volivcem omogočijo, da jih pošljejo domov. (STA)
Iran in IAEA v Teheranu nadaljujeta pogovore
TEHERAN - Strokovnjaki Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) so včeraj v Teheranu začeli pogovore o iranskem jedrskem programu. Cilj tokratnih pogovorov je sklenitev dogovora, ki bi inšpektorjem IAEA omogočil preglede nekaterih objektov v Iranu, v katerih bi ta lahko razvijal vojaški jedrski program. Iranski veleposlanik pri IAEA Ali Ašgar Soltanieh, ki je vodil iransko delegacijo, je zvečer sporočil, da so v današnjih pogovorih dosegli soglasje glede "nekaterih točk".
Avstralski poslanci aborigine priznali za prvotne prebivalce
SYDNEY - Spodnji dom avstralskega parlamenta je včeraj priznal aborigine za prvotne prebivalce Avstralije. O osnutku zakona, ki so ga poslanci sprejeli soglasno, bo sedaj odločal še zgornji dom parlamenta. Odločitev tlakuje pot priznanju avstralskih staroselcev v ustavi in prihaja pet let po zgodovinskem opravičilu oblasti za pretekle krivice. Avstralska premierka Julia Gillard je dejala, da glasovanje odraža odločenost parlamenta, da popravi krivice, ki so bile v preteklosti zagrešene nad aborigi-ni. "Verjamem, da bo družba sprejela pravičnost teh prizadevanj, saj Avstralci razumejo, da sta prvotna kultura in zgodovina vir ponosa za nas vse," je dejala Gillardova.
Srbija želi odpreti Titov trezor
BEOGRAD - Srbija namerava odpreti trezor v narodni banki Srbije, v katerem so shranjene dragocenosti, ki so ostale po smrti jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita. Svetovalec srbskega predsednika Tomislava Ni-količa Oliver Antič je dejal, da je urad srbskega predsednika pravni naslednik predsedstva SFRJ, ki je v trezor shranil Titove predmete. Na to Antičevo izjavo se je včeraj odzval pomočnik finančnega ministra BiH Zenit Kelič. Izjavo je označil za neverjetno ter dejal, da se bodo BiH in druge naslednice nekdanje Jugoslavije vključile v delitev Titovega zasebnega premoženja, če se bo za ta korak odločila Srbija. Kot je pojasnil, je Titovo zasebno premoženje predmet sodnega spora, ki so ga sprožili nasledniki nekdanjega jugoslovanskega predsednika. Očitno del tega premoženja zase zahteva tudi Srbija. In če je temu tako, imajo pravico do svojega deleža tudi ostale države naslednice, je v Sarajevu dejal Ke-lič. (STA)
ČLOVEKOVE PRAVICE - Na zahtevo Poljske
Na evropskem sodišču preiskava pokola v Katinu
STRASBOURG - Na Evropskem sodišču za človekove pravice v Stras-bourgu je včeraj potekalo zaslišanje v zvezi s preiskavami ruskih oblasti o pokolu v Katinskem gozdu, ki ga je leta 1940 izvedla Rdeča armada. Predstavnica poljske vlade Aleksandra Mezykowska je dejala, da "ima Rusija ključ do celotne resnice o pokolu v Katinskem gozdu še vedno v svojih rokah".
Poljski tožniki - gre za deset svojcev žrtev pokola - od ruske vlade zahtevajo, da jim končno preda vso dokumentacijo v zvezi s pokolom, zbrano v preiskavi med letoma 1990 in 2004. Odvetnik tožnikov Ireneusz Kaminski je izpostavil, da Rusija še vedno zadržuje 35 zvezkov dokumentov, katerih vsebine doslej ni razkrila. Predstavnik ruske vlade Georgi Matjuškin je nasprotno zatrdil, da je Rusija poljski vladi predala popolno dokumentacijo.
Sodišče v Strasbourgu je že aprila lani razsodilo, da Rusija ni v zadostni meri sodelovala s sodiščem, saj je zavrnila proš-
njo sodišča, naj posreduje kopijo odločitve o ustavitvi preiskave pokola v Katin-skem gozdu. Sodišče je takrat tudi ugotovilo, da je Rusija z desetimi poljskimi tožniki nečloveško ravnala in s tem kršila tretji člen konvencije o človekovih pravicah. Odziv ruskih oblasti na njihove prošnje in prizadevanja, da izvejo, kaj se je zgodilo z njihovimi bližnjimi, naj bi namreč že vseboval elemente nečloveškega ravnanja. Primer je bil nato septembra lani na prošnjo tožnikov predan sedemnajstčlanskemu velikemu senatu. Končne razsodbe ni mogoče pričakovati vsaj še nekaj mesecev.
Rdeča armada je pokol izvedla med 3. aprilom in 19. majem 1940, in sicer na območju, ki ga je zavzela po usklajenem napadu Nemčije in Sovjetske zveze na Poljsko leta 1939, v danes ruskem Katin-skem gozdu zahodno od mesta Smolensk. Sovjetska tajna policija NKVD je na ukaz Josipa Stalina s streli v tilnik ubila med 14.000 in 28.000 poljskih vojnih ujetnikov, večinoma častnikov in intelektualcev. Ruska duma je leta 2010 pokol obsodila.
1 2 Četrtek, 14. februarja 2013
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
GORICA - Na čelu kriminalne združbe »znani« Vincenzo Pipino
S kloniranimi karticami
so si privoščili marsikaj
V trgovinah, ki so jih obiskovali v Venetu, Furlaniji-Julijski krajini in Sloveniji, so nonšalantno kupovali draga oblačila, tehnologijo in drugo blago, denar, s katerim so plačevali, pa ni bil njihov. Goriška policija je odkrila kriminalno združbo, ki je klonirala številne kreditne kartice in se z njimi dalj časa okoriščala. Njeni člani, ki so delno iz Gorice in delno iz Veneta, so v nekaj mesecih s svojim kriminalnim poslom zaslužili več sto tisoč evrov, niso pa slutili, da jim je leteči oddelek goriške kve-sture že bil za petami.
Preiskava se je začela lani poleti, ko so upravitelji ene izmed goriških zlatarn obvestili policiste, da sta še istega dne neznanca vstopila v njihovo trgovino in skušala plačati nakit s ponarejeno kreditno kartico. Policisti so ju brez velikih težav izsledili, v teku preiskave pa so ugotovili, da sta člana širše združbe, ki je v italijanskih in slovenskih trgovinah tro-šila visoke vsote denarja. Združbo je sestavljala petnajsterica članov, v peterici vodilnih pa je bil 70-letni Vincenzo Pipino, tat iz Benetk, ki je v minulih letih zaslovel s knjigo »Rubare ai ricchi non e peccato« (Krasti bogatim ni greh).
Policisti letečega oddelka, ki ga vodi Claudio Culot, so ugotovili, da so člani združbe kradli zapise kreditnih kartic večinoma turistom, predvsem Američanom. Vodilni so ponarejali kartice, nato pa so ostali - v glavnem je šlo za brezposelne ali ljudi s skromnimi plačami - obiskovali trgovine in trgovska središča v goriški pokrajini, Sloveniji in drugod ter kupovali oblačila znanih znamk, računalnike, mobilne telefone, peči, gorivo, itd. Blago so navadno pre-prodajali, do gotovine pa so prihajali tudi tako, da so si »izposojali« naprave za plačilne kartice zaposlenih v trgovinah in lokalih, s katerimi so bili dogovorjeni. »"Potegnili" so kreditno kartico, nato pa so jim pajdaši izročili bankovce,« je povedal Culot, po katerem je združba s svojim nezakonitim poslom v nekaj mesecih pridobila več sto tisoč evrov.
Ker je preiskava še v teku, policisti podrobnejših informacij še ne posredujejo. S pomočjo kolegov iz Mester, Benetk, Trevisa in Pordenona so opravili 27 hišnih preiskav, med katerimi so našli veliko ponarejenih plačilnih kartic,
iPhon, napravo za ponarejanje kartic (t.i. skimmer) in dokumente, ki jim bodo služili v nadaljevanju preiskave, ki jo koordinira državno tožilstvo iz Gorice. Nihče izmed članov združbe ni v priporu, vodilni pa se morajo vsak dan zglasiti na kvesturi. Osumljeni so zlorabe kreditnih kartic. (Ale)
KDO JE VINCENZO PIPINO?
Tatvine mu bolj ležijo kot pisanje
Zasežene naprave za kloniranje kreditnih kartic
GRADIŠČE - »Gost« centra CIE
Požrl je vžigalnik, a mu beg ni uspel
Dirjal po hodniku urgence, lažje ranil karabinjerja
Alžirskemu priseljencu je spodletel beg iz bolnišnice. V ponedeljek so 29-letnega A.S. odpeljali iz centra za nezakonite priseljence CIE v Gradišče v goriško splošno bolnišnico. Tam naj bi ga podvrgli zdravniškemu preverjanju, v kolikor je požrl prenosni vžigalnik. Po navajanju karabinjerjev je to kar pogosta oblika samopoškodovanja »gostov« centra v Gradišču: dogaja se namreč, da jih zaradi samopoškodb odpeljejo v krajevne bolnišnice, kjer pa čakajo le na priložnost, da se izmuznejo stražarjem in pobegnejo.
To se je v ponedeljek pripetilo tudi v Gorici. Moškega so v bolnišnici nadzirali karabinjerji. Medtem ko je zdravnik na njem opravljal pregled, je okrog 13.15 naenkrat odtrgal s sebe napravo za infuzijo in se pognal v dir po hodniku urgence. Skušal je doseči izhod. Med begom je silovito trčil v polavtomatska vrata in jih poškodoval. Preden so ga karabinjerji obvladali, je enega izmed njih lažje ranil. Tako si je nakopal še ovadbo zaradi upiranja uradni osebi in povzročitve poškodb v obtežilnih okoliščinah. Sodnik je v torek za Alžirca odredil pripor v goriški kaznilnici.
Aretirani A.S.
GORICA - Kandidatna trojica za parlament
Skrbijo jih delo, zdravstvo, šole, pozivajo pa zlasti k moralni drži
Problematike, na katere opozarjajo goriški kandidati Demokratske stranke, so krajevne in obenem državne. Včeraj so goriške novinarje sklicali Giorgio Brandolin in Maria Gloria Revignas, ki kandidirata za poslansko zbornico, ter Laura Fasiolo, ki se poteguje za mesto v rimskem senatu. Pridružila sta se jim pokrajinski tajnik Demokratske stranke, tržiški podžupan in hkrati kandidat na deželnih volitvah Omar Greco - le-ta med drugim poziva k moralni drži v politiki, ki mora počistiti s korupcijo -, ter predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, ki je prišel javno podpret trojico.
Laura Fasiolo, ki je upokojena šolnica, prednostno pozornost namenja ravno šolstvu. Glede tega izpostavlja obvezo državnega tajnika Demokratske stranke Pierluigija Bersanija, da bo treba izdelati nov plan za ureditev šolskih stavb. »Šole morajo biti varne, vse po vrsti je treba opremiti z digitalno tehnologijo, zato da bodo privlačne, mladim pa bo ponujen sodoben pouk, ki jim bo omogočil, da bodo znali suvereno stopati na trg dela. Učnemu osebju je treba zagotoviti stalež in odpraviti moramo vse oblike pre-kernega dela v šolstvu,« trdi Fasiolova, ki zagovarja tudi potencial goriških infrastruktur (na primer tovorno postajališče družbe SDAG) ter potrebo po pravosodni reformi in prerazporeditvi sodišč na teritoriju.
Vincenzo Pipino
Čeprav je zaslovel tudi kot pisatelj, očitno ne more iz svoje kože. Na čelu beneško-goriške kriminalne združbe, ki je bila specializirana v klo-niranju kreditnih kartic in ji je goriška policija prekrižala načrte, je tudi Vin-cenzo Pipino, 70-letni tat iz Benetk, ki ima za sabo zelo dolgo »kariero«. V zadnjih štiridesetih letih, kot je pred časom izjavil v pogovoru z novinarjem, je obiskal kakih 3000 stanovanj in muzejev in 50 zlatarn, aretiran je bil nič-kolikokrat. Najraje je kradel umetnine, ima pa se za najbolj poštenega tatu v Italiji in pravega gentlemana, čeprav je dober del svojega življenja presedel v italijanskih, švicarskih, nemških in francoskih zaporih.
Leta 2010 je sklenil, da se preizkusi tudi v vlogi pisatelja. Na pobudo prijatelja Tonija Negrija, ki ga je spoznal v kaznilnici Rebibbia, je izdal knjigo z naslovom »Rubare ai ricchi non e peccato« (Krasti bogatim ni greh), v kateri je opisal svoje življenje, dogodivščine, srečanja in najslavnejše tatvine, pa tudi čar mesta, v katerem je rojen. Pisateljski poklic pa je Pipino, ki je prepričan, da je neke vrste Robin Hood, kaj kmalu opustil. Začel se je posvečati ne ravno pravljični obliki tatvine, kloniranju kreditnih kartic, katere žrtve so bili pogosto ameriški turisti, goriški preiskovalci pa so mu stopili na prste. (Ale)
GORIŠKI LOK
Verjeti v politiko?
Gostja bo Tamara Blažina
Poleg gospodarstva je v hudo krizo zašla tudi politika. Nezaupanje vanjo je veliko, predvsem med mladimi, dejstvo pa je, da je in bo ravno od politike odvisen marsikateri korak našega življenja. To velja še predvsem za mlajšo generacijo, ker od politike je odvisna njena prihodnost. V Italiji je bila problematika mladih zanemarjena. O tem govori visoka stopnja brezposelnih in vse večje število mladih, ki so pogosto primorani »bežati« v tujino.
Negotova je obenem prihodnost slovenske manjšine, ki je tudi odvisna od politike. Kljub številnim težavam in splošni neobčutljivosti do manjšinske problematike je prisotnost slovenskega parlamentarca v Rimu še vedno zelo pomembna, kar se je izkazalo tudi v iztekajoči se mandatni dobi, ko je bil slovenski parlamentarec odločilnega pomena, zato da je parlament vključil v triletni finančni program več sredstev za slovenske manjšinske organizacije.
Eden izmed najbolj perečih problemov ostaja povezanost med parlamentarci in teritorijem - v določenih primerih gre bolj za oddaljenost političnih predstavnikov od vsakdanjih, realnih težav občanov. To zadeva predvsem parlamentarce, ki zastopajo tudi interese narodnih manjšin.
Kako lahko politika pomaga mladim? Ali lahko politiki res izpolnijo obljube iz volilne kampanje? Čemu naj mladi še naprej verjamejo v politiko, ko je v Italiji brezposelnost ljudi, starih od 15 do 24 let, narasla na rekordnih 37 odstotkov? Kako naj politika pridobi izgubljeni ugled? O teh in drugih vprašanjih bo tekel pogovor s slovensko senatorko Tamaro Blažina, ki bo gostja klepetalnice Goriškega loka jutri, 15. februarja, z začetkom ob 20.30 v Domu Andreja Budala v Štandrežu.
Volitve 2013
Maria Gloria Revignas je politični »outsider«, po poklicu je zdravnica, zato največ skrbi namenja ravno zdravstvu. »Demokratska stranka je edina politična sila, ki na področju zdravstva ne napoveduje težkih finančnih rezov. Naš javni zdravstveni sistem je iz vidika nizkih stroškov glede na učinkovitost zgleden. Zdravstvo bo treba vsekakor reformirati, ker ne moremo vsega imeti pred svojim domom,« pravi kandidatka, doma iz Špetra, ki se zavzema tudi za nov sistem plačevanja zdravstvenih storitev in za ureditev področja brezplačnih zdravil.
»Srečujemo se z ljudmi v vseh občinah goriške pokrajine, zato da jim prisluhnemo. Ostale stranke tega ne počenjajo,« poudarja Giorgio Brandolin, ki je pripravil tudi slovenske volilne letake. »Na področju zdravstva je največji potencial v čezmejnem povezovanju, EZTS je zato priložnost, očitek, da oviro predstavlja rasizem, pa ni utemeljen,« je prepričan Bran-dolin, ki zagotavlja svoje angažiranje na področjih dela in zaposlovanja (»nedopustno je izsiljevanje, po katerem dobi delo, kdor je pripravljen odpovedati se pravicam«) ter za ponovno uveljavitev etične drže v politiki: »Dvajsetletni "berlusconizem" je našo državo razdejal iz vidika morale in vrednot. Še nekaj lahko zagotovim: v parlament bom vstopil in iz njega izstopil z isto strankarsko izkaznico.«
DEMOKRATSKA STRANKA
V Gorici o šoli in prihodnosti
Debora Serracchiani, ki kandidira za predsednika dežele FJK, bo danes na Goriškem: ob 15. uri bo na sedežu Demokratske stranke v Gradišču pred javnostjo srečala deželne uslužbence z začasnimi pogodbami, ob 16. uri se bo na turistični kmetiji Lorenzon v Gradišču sestala s predsednikom kmečke organizacije CIA Fabiom Lorenzonom, ob 16.45 se bo na turistični kmetiji La Zaira v Gradišču (Ulica Roma) udeležila sproščenega srečanja z volivci, ob 17.30 pa bo v dvorani hotela Eu-ropalace v Tržiču sodelovala na posvetu »Kakšno Italijo si jutri želimo« s kandidati Giorgiom Brandolinom, Mario Glorio Re-vignas in Lauro Fasiolo. Ob 18. uri bo v dvorani hotela Gorizia Palace (Korzo Italia) v Gorici posvet na temo »Prihodnost se pripravlja v šoli«, na katerem bosta sodelovali kandidatki Tamara Blažina in Laura Fasiolo; Ser-racchianijeva bo spregovorila ob 19. uri.
DRŽAVLJANSKA REVOLUCIJA
Andolina bo srečal volivce
Nosilec kandidatne liste Državljanske revolucije za senat Marino Andolina bo danes v Gorici. Z začetkom ob 18.30 se bo v Kulturnem domu pogovarjal z volivci o svojih izkušnjah na vojnih prizoriščih v Afganistanu, Somaliji, Iraku in na Balkanu, pojasnil bo svoje stališče o učinkovitem zdravstvu, o sta-minalnih celicah, porodnišnicah, tržaški bolnišnici Burlo Garofalo ..., govoril bo o gospodarstvu v času krize, zaposlovanju in pokojninah. Pogovor z njim bo vodil Roberto Criscitiello.
»FUTURO E LIBERTA'«
Namesto brigade regiment
Goriški pokrajinski svetnik in obenem kandidat stranke Futuro e Liberta za poslansko zbornico Stefano Cosma napoveduje, da se bo sestal z najvišjim predstavnikom vojske v deželi FJK, generalom Federicom Mario Pe-legattijem, in ga vprašal, če bi v zameno za odhod brigade Pozzuolo lahko Gorica postala sedež kakega regimenta.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 14. februarja 2013 1 
13
rafut-pristava - Ekskluzivni obisk Laščakove vile
Razpadajoči goriški biser
Razpadajoči biser. Tako lahko telegrafsko zapišemo vtise in oceno o stanju Laščakove vile na Pristavi, na pobočju Kostanjevice. V podzavesti jo ima vsak Goričan. Lepo jo je videti z obrobja Grajskega naselja, manj jasno s kakšne druge točke v mestu. Poznam pa malo ljudi, ki bi jo kdaj obiskalo, si jo ogledalo ali se sprehajalo v bogatem in raznolikem parku.
Ni prav enostavno ali, kar povejmo, zelo je zapleteno poiskati varuha, ključe, pravi dan in urnik. V to se je zapičil arhitekt Diego Kuzmin, zaposlen na uradu spomeniškega varstva v Gorici, dolgoletni sodelavec časopisa Isonzo Soča prav za vprašanja krajine, mestne arhitekture in zgodovine stavb, oblikovalec plošče posvečene Tolminski pun-tarjem na Travniku ter projektant za olepšavo nekaterih goriških kotičkov: Stolni trg in Stari trg.
V torek popoldne se je zbralo ob nekdanjem mejnem prehodu na Rafutu in nato pred izjemnim vhodom v park, ki obkroža vilo, skoraj dvajset povabljenih oseb, od katerih z italijanske strani ni bila še nobena v bližini vile, kaj šele v njej. Ob spremstvu ne-

V Vili Laščak (zgoraj), ki je bila dokončana leta 1914, a so jo leta 1916 že zbombardirali, je projektant in lastnik prebival le šest mesecev, ker mu goriško podnebje baje ni več prijalo; iz stolpa vile je v torek bil enkraten razgled na zasneženo mesto (levo)
foto a.r.
kaj arhitektov in študentov arhitekture iz Nove Gorice je skupina vstopila v povezovalni in zasneženi ravni odsek ceste, ki v štirih ključih pelje do vile. Pešpot je seveda krajša, a zato stopničasto strma. V parku je bilo na nekaterih drevesih in visokih bambusih videti posledice težkega južnega snega. Celotno posestvo meri okrog tri hektarje.
Vila Laščak, o kateri bomo zapisali le, da je bila dokončana leta 1914, a so jo leta 1916 že zbombardirali, v njej pa je projektant in lastnik Anton Laščak prebival le šest mesecev, ker mu goriško podnebje baje ni več prijalo - svojo življenjsko pot je zaključil v Kairu -, sedaj propada. Lepih in zanimivih zamisli o njeni uporabi je sicer kar nekaj, a vse je še zelo daleč od uresničitve. Kopja se lomijo glede povezanosti oziroma ločitve vile od parka, glede sredstev in funkcionalne namembnosti. Ni dojemljivo, da bi obnavljali nekaj le zaradi lepšega videza. Stroški so velikanski. Do pred nekaj leti je v prostorih nekdanjih dveh balkonov, ki so jih zazidali, in dodatnih sobah deloval novogoriški higienski zavod; niže v parku še stojijo staje za ovce, ki so služile za bakteriološke raziskave. Sedaj še vedno diši po razkužilih in zdravilih, a se tudi ta del kruši in ruši, čeprav laični pogled lahko oceni, da je še vse strukturno stabilno. Zanimivi so posamezni odtenki: oboki, dimniki, stopnišča - zlasti v stolpu / mi-naretu, nazobčani robovi, okrasni opečni vložki, line z osnovo kvadrata ... Najzanimivejši je vzpon v vrh tiste kupole, ki vilo opredeljuje in je razpoznavna daleč naokrog. Gre za virtualne in oprijemljive zaznave: prve so pač povezane z dejstvom, da smo prav v tisti točki, ki jo nič kolikokrat opazujemo od daleč, druge pa so povezane s pogledom na krajino v južni in zahodni smeri. Gorice, Šempetra, Štandreža in Podgore pač nikoli ne doživljamo s tiste smeri in višine.
In za konec: doslej sem poznal le prečne nosilne tramove (lesene, jeklene ali betonske) nad vrati ali pa kamnite oziroma opečne v obliki loka. Sedaj poznam tudi »ma-maluške«. Kakšni so? Ob naslednjem priložnostnem obisku Vile Laščak si jih lahko ogledate.
Aldo Rupel
Stolp, dimnik (desno) in vhod (spodaj)
nova gorica - Kolesarske poti
Kolesarji ne bodo še prišli na svoj račun
Kolesarska pot Solkan-Plave (zgoraj) in na Erjavčevi ulici (spodaj)
Urejanje kolesarske poti Solkan-Plave se zamika. Na Direkciji Republike Slovenije za ceste (DRSC) so na razpis za izvajalce del prejeli pet ponudb, a nobena ni zadoščala razpisanim pogojem. Vseeno naj bi bila gradnja dokončana do konca prihodnjega leta, zagotavljajo na DRSC. Tudi v mestu se obetajo dopolnitve obstoječe kolesarske mreže, kar bo razveselilo številne uporabnike koles.
Slikovit odsek bodoče dvosmerne kolesarske poti Solkan-Plave, ki je pododsek kolesarske poti Nova Gorica-Predel, že sedaj privablja po-hodnike, kolesarje, tekače z obeh strani meje ... Marsikdo sicer ne ve, da uporablja pravzaprav zaključeno traso vodovoda Mrzlek-Prelesje in na račun grobega makadama in pa tudi trnja je marsikateri kolesar že izrekel kakšno pikro pripombo. Sedanja pot za ta namen tudi ni ustrezno zavarovana. Ko bo kolesarska pot res urejena, bo seveda tudi vožnja po njej prijaznejša. Na DRSC pojasnjujejo, da bo pot dolga 9,3 kilometra, posamezno vozišče pa široko 1,25, se pravi skupaj 2,5 metra. Vzdolž celotne dolžine poti bo na desni strani nameščena ograja za kolesarje in pešce. Potok Sopet bo premoščen z brvjo razpona 4,5 metra. »Za zaščito pred padajočim kamenjem bodo postavljene lovilne ograje v dolžini približno 1.700 metrov. Zgrajeno bo počivališče za kolesarje ter izvedena vsa ostala potrebna dela, kot je odvod-njavanje, podporni ukrepi, prometna oprema poti, javna razsvetljava za udobno in varno funkcioniranje poti,« opisujejo na DRSC.
Slovensko ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je že lani izdalo odločbo o dodelitvi sredstev za izgradnjo te poti. Skupna vrednost projekta je 4,9 milijona evrov, iz evropskega sklada za regionalni razvoj pa bo sofinanciran v višini 3,4 milijona evrov. Ker pa se bo zaradi neizbora izvajalca razpis ponovil, je zaradi zamika lahko tudi ogroženo črpanje evropskega denarja.
Na DRSC sicer pojasnjujejo, da bodo razpis ponovili že v februarju oziroma takoj po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila. »Začetek gradnje se bo predvidoma zamaknil za mesec ali dva, vendar bi gradnja še vedno lahko bila končana do konca leta 2014. Trenutni zamik začetka gradnje še ne ogroža črpanja evropskih sredstev,« zagotavljajo na DRSC, kjer še dodajajo, da so rešene tudi težave z odkupi zemljišč.
Boljšo mrežo kolesarskih stez pa pogrešajo tudi Novogoričani. Nekaj kolesarskih poti je sicer urejenih, a ne dovolj, da bi se na ta način bilo
foto k.m.
mogoče prepeljati iz enega konca mesta na drugega. Iz občinske projektne pisarne sicer pojasnjujejo, da bo v okviru projekta Pumas pripravljena celostna prometna strategija: »Vključevala bo tudi tematiko kolesarjenja in kolesarskih poti ter glede na obstoječe stanje predlagala ukrepe za izboljšanje. Osnutek pilotnega projekta bo pripravljen v letošnjem letu.« V letošnjem letu se je začel tudi izvajati evropski čezmejni projekt CroCTal, krajina in kolesarske poti oziroma kolesarska povezava na relaciji nekdanji mejni prehod na Erjavčevi ulici, Erjavčeva, Ulica Gradnikove brigade, Žabji kraj, Šolska ulica v Solkanu do obračališča mestnega avtobusa v Solkanu. »V letošnjem letu bo na tej relaciji urejena oziroma rekonstruirana in dograjena kolesarska povezava od območja križišča Delpinove in Erjavčeve ulice do krožišča Ulica Grad-nikove brigade - Lavričeva. V letu 2014 pa bo grafično označena smer kolesarske poti do obračališča mestnega avtobusa ob mostu čez Sočo v Solkanu. Pri tem je potrebno poudariti, da gre pri drugem delu kolesarske povezave le za označitev smeri, kjer naj bi v prihodnosti nastala prava kolesarska povezava,« so pojasnili v občinski projektni pisarni.
Katja Munih
1 4 Četrtek, 14. februarja 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA - Zdravstveno podjetje terja denar
Dolg mora poravnati še dodatnih 6800 občanov
Tudi letos bodo mnogi Goričani prejeli na dom zahtevo po poravnavi stroškov za neplačane specialistične storitve in preglede, ki so jih opravili pred leti v goriški in tržiški bolnišnici. Pisma, ki so povzročila kar nekaj polemik, je več tisoč prebivalcev iz pokrajine prejelo že v minulih dveh letih, ko je zdravstvena ustanova začela temeljito pre-česavati račune in odkrila, da je neporavnanih dolgov zelo veliko.
»Podatkovne baze smo začeli pregledovati pred dvema letoma. Ker terjatve zastarajo po desetih letih, smo startali pri letu 2002, v prihodnjih mesecih pa bomo terjali denar za specialistične storitve iz leta 2003. Na podlagi računalniških podatkov smo ugotovili, da zdravstveno podjetje v kar 9063 primerih ni dobilo denarja za specialistične preglede in druge storitve, za katere je po zakonu predvideno plačilo "ticketa". Po dodatnih kontrolah smo ugotovili, da gre v 25 odstotkih primerov za našo napako, denimo pri registriranju podatkov, zato občani ne bodo prejeli nobenega pisma. Ostali neporavnani dolgovi, ki jih je 6800, pa so po naših ugotovitvah neopravičeni, zato bodo morali koristniki poravnati kredit. Zneski povprečno znašajo 30 evrov,« je povedala upravna direktorica zdravstvenega podjetja Ilaria Ven-turini in poudarila, da z zahtevo po plačilu nikomur ne očitajo, da se je namerno izognil obveznosti, saj se vodstvo dobro zaveda, da je v mnogih primerih prišlo preprosto do nesporazuma. »Mnogi mislijo, da so bili oproščeni plačila zaradi prenizkih do-
hodkov ali hudih bolezni. Zakon v nekaterih primerih res predvideva oprostitev plačila, vendar mora pacient prej dokazati, da spada med upravičence,« je pojasnila Ven-turinijeva in pristavila, da pogosto ljudje pozabijo na plačilo ali plačajo le za del storitev: »Med specialističnim pregledom se lahko zgodi, da se zdravnik odloči za dodatno diagnostično preiskavo. Le-to bi moral pacient plačati po pregledu, saj gre za dodatno storitev, ki ni bila vključena v "ticket", marsikdo pa na to ne pomisli.« Venturinijeva pravi, da je zdravstveno podjetje v lanskem letu s terjanjem neplačanih stroškov pridobilo čez 140.000 evrov, kar bi zadostovalo za zaposlitev treh bolničarjev, približno isto vsoto pa pričakujejo za letošnje leto. »Denarja ne zahtevamo, da bi polnili blagajno, ampak iz korektnosti do tistih, ki so plačali. Treba je pristaviti, da ne gre za naš denar, pač pa za deželna sredstva, zato se jim ne moremo preprosto odpovedati,« je poudarila Venturinijeva.
Na pripombo, da je težko pričakovati, da bi vsi občani po desetih letih še razpolagali s potrdili, s katerimi bi danes lahko oporekali zahtevi podjetja, je Venturinijeva zagotovila, da se problema zaveda. »Za prejšnje uprave ne moremo odgovarjati, lahko pa napovem, da bomo postopek terjanja plačil pospešili. S prvim januarjem smo upravljanje centra CUP zaupali zunanjemu podjetju, zato se bo del naših uslužbencev zdaj lahko posvečal izključno preverjanju neplačanih storitev po letu 2003. Menim, da bomo
ŠEMPETER - Novi stari direktor
Darko Žiberna še štiri leta na čelu bolnišnice
Zaradi rdečih številk je predvideno tudi zmanjševanje števila zaposlenih
Dosedanji vršilec dolžnosti direktorja šempetrske bolnišnice Darko Žiberna je bil na torkovi seji sveta zavoda bolnišnice soglasno izbran za novega direktorja omenjenega javnega zavoda. Med dvema kandidatoma je edini izpolnjeval vse razpisane pogoje. Ži-berna je vodenje bolnišnice prevzel že lanskega avgusta, ko je dotedanjemu direktorju Silvanu Saksidi iztekel mandat. Na tokratni razpis sta se prijavila dva kandidata, a je le Žiberna izpolnjeval vse razpisne pogoje. »Kandidat je dobil zaupanje sveta zavoda. Verjamemo, da mu bo z uporabnikom prijaznim odnosom in delom uspelo zagotoviti finančno stabilno oziroma uravnoteženo poslovanje zavoda,« je včeraj povedala Elvira Šušmelj, predsednica sveta zavoda bolnišnice.
Šempetrska splošna bolnišnica bo po sedanjih ocenah že tretje leto zapored zaključila z rdečimi številkami. Lansko poslovno leto bo, kot kaže, sklenila z 2,1 milijona evrov izgube. »Prav to uravnoteženje financ oziroma prihodkov s stroški bo ena glavnih nalog direktorja v tem štiriletnem obdobju, poleg rednega strokovnega dela,« dodaja Šušmeljeva.
V torek je bil na seji sveta zavoda, poleg sanacijskega programa, sprejet tudi finančni načrt in program dela za tekoče leto. »Finančni načrt sicer predvideva uravnoteženo poslovanje in rahel pozitiven rezultat že konec letošnjega leta, ampak realneje je pričakovati, da bo izvedljiv kvečjemu v dveh letih,« meni Šušmeljeva. Sanacijski načrt predvideva, da bo zavod moral v letošnjem letu za enak ali nekoliko znižan obseg predvidenih prihodkov narediti več dela ob nižjih stroških. Predvideno je tudi zmanjševanje števila zaposlenih. Ne sicer z odpuščanjem, ampak po t.i. mehki varianti: odhodov v pokoj ne bodo nadomeščali, petnajst delavcev pa bo s prenosom transfuzijske dejavnosti prešlo na Zavod za transfuzijsko medicino. Obenem pa bo treba upoštevati tudi zakonsko obvezo, po kateri
Darko Žiberna
foto k.m.
morajo vsi zavodi za 5 odstotkov zmanjšati maso plač. Pri konkretnem primeru pomeni za 1,1 milijona evrov manjše stroške.
»Treba bo tudi bolj učinkovito voditi javno naročanje, izboljšati organizacijo dela za večji izkoristek, nabavljati cenejše, ne najdražje materiale. Upam pa, da res vse skupaj ne bo šlo na račun bolnikov. Verjamem, da bo vodstvo to naredilo na čim manj boleč način,« pristavlja predsednica sveta zavoda, ki tudi poudarja, da ne gre vse krivde za takšno poslovanje iskati le v tej bolnišnici: »Dejstvo je, da bo lansko leto kar osemnajst bolnišnic v Sloveniji zaključilo v rdečih številkah. Torej je to posledica nekega sistemskega razloga. Torej da gre za neko napako v celotnem zdravstvenem sistemu in da je s strani ministrstva treba sprejeti ustrezne ukrepe.«
V letošnjem letu naj bi se ob bolnišnici začela izgradnja dolgo pričakovane investicije: urgentnega centra. »Ta investicija žal zelo počasi napreduje. Po zadnjem terminskem planu je predvideno, da bi sredi leta ministrstvo objavilo razpis za izvajalce gradbeno-obrtniških in instalacijskih del ter da bi v zadnji četrtini leta pričeli z gradnjo. Pričakovali smo, da bo to prvi urgen-tni center, ki se bo začel graditi, a žal ne bo tako,« dodaja Šušmeljeva. (km)
z delom lahko zaključili v dveh letih,« je povedala Venturinijeva, po kateri zdravstveno podjetje ni zaupalo izterjave družbi Equita-lia, ker želi najprej podrobno preučiti vsak primer. »V pismih, ki jih pošiljamo, je sicer imenovana tudi Equitalia, a preprosto zato, ker bi se morali v ekstremnih primerih obrniti nanjo,« je pojasnila funkcionarka, direk-
tor podjetja Marco Bertoli pa je izpostavil, da doslej tega niso storili, čeprav se okrog 150 občanov upira plačilu. Bertoli je tudi povedal, da bodo skušali nekoliko »omiliti« grozeč ton pisem, ki je razburil marsikaterega občana in zveze potrošnikov, iščejo pa tudi način, da bi učinkovito preprečili neplačevanje zdravstvenih storitev. (Ale)
GORICA - Dela se zaključujejo
Bolnišnica z marcem energetsko varčnejša
Nova okna na desnem krilu stavbe goriške splošne bolnišnice
bumbaca
r '^TH
SfflE iL in
^lü - DiJ JM
OpiBMri i
KflpEi ;!ii
¡HjfffeMfl^bsssÉ;; l
I__
Goriško zdravstveno podjetje zaključuje dela za izboljšanje energetske učinkovitosti bolnišnice Janeza od Boga, v katera je bilo vloženih približno 3.500.000 evrov. »Poudariti moramo, da dela ni financiralo zdravstveno podjetje,« je izpostavila Debora Furlani, ki je pri ustanovi odgovorna za tehnični oddelek. Levji delež stroškov je krilo podjetje Siram, ki je izkoristilo zakonski odlok št. 115 iz leta 2008, manjši del pa podjetje, ki bo prihranilo na stroških za energijo. Poslopje so prekrili z oblogo, ki bo zagotavljala večjo izolacijo, na protipožarne lestve, ki stojijo ob bolnišnici, pa so namestili fotovoltaične panoje zadnje generacije. Zamenjali so tudi vsa okna in vrata. »Seveda bi bilo bolje, da bi okna zamenjali že pred odprtjem bolnišnice, to pa ni bila naša odločitev,« je povedala Furlanijeva. Energetsko varčnejšo bolnišnico bodo predali namenu 7. marca.
Izleti Primorskega dnevnika
Izletniki Primorskega dnevnika iz Goriške, ki so se prijavili na potovanja v organizaciji agencije Aurora (Oman, London in jezero Maggiore), bodo morali poravnati drugi obrok v ponedeljek, 18. februarja, med 9. in 12. uro v Kulturnem domu v Gorici.
»Flash mob« proti nasilju
Vsaka tretja oseba v Italiji je bila vsaj enkrat v življenju žrtev nasilja. Otrok in žensk, ki so doživeli nasilje, je na svetu ena milijarda. Temu se bodo uprli udeleženci pobude »One billion ri-sing«, ki bo danes potekala v številnih mestih po vsem svetu in v katero se je vključil tudi Tržič. Ženske in moški se bodo ob 18. uri zbrali na Trgu Republike, kjer bodo plesali v ritmu pesmi »Break the chain«.
Predstavljajo Giorgijev arhiv
Na sedežu tržiškega kulturnega konzorcija v vili Vicentini Miniussi v Ron-kah se bodo jutri ob 18. uri spomnili na goriškega okoljevarstvenika in družbe-no-političnega delavca Luciana Gior-gija, ki je umrl pred dvema letoma. Marina Dorsi bo predstavila Giorgijev arhiv in dokumente, o njem bosta spregovorila tudi predstavnik zveze WWF Graziano Benedetti in nekdanji tržiški župan Adriano Persi.
Ob dnevu spomina na fojbe
V	tržiški občinski knjižnici bodo danes ob 17.30 uprizorili spektakel »Con la testa fra le nuvole e la zavorra nelle tasche«; prirejajo ga ob vsakoletnem dnevu spomina na fojbe in eksodus.
»Notre-Dame« v Kinemaxu
Drevi ob 20. uri bo tudi v goriškem in tržiškem Kinemaxu na ogled balet »Notre-Dame de Paris«, ki ga bodo v živo predvajali iz opernega gledališča Scala v Milanu. V njem nastopata Roberto Bolle in Natalia Osipova, koreo-graf je Roland Petit.
Julija Kramar in Nova muzika
V	novogoriškem Kulturnem domu bo drevi 20.15 koncert sopranistke Julije Kramar v spremljavi Nove muzike. Kramarjeva je zaslovela z zmago v oddaji Slovenija ima talent 2011, v kateri je nastopila z opernimi arijami; na njenih nastopih se klasična glasba pogosto prepleta s popularnimi melodijami. Vstopnice znašajo 14 evrov, znižane 10. (km)
Razstava v Mestni galeriji
V	novogoriški Mestni galeriji odpirajo danes ob 19. uri razstavo fotografij, slik in polaroidov vizualnih umetnikov Ane Sluge in Marjana Gumilarja. Njuno delo bo predstavil Vladimir P. Štefanec. Razstava bo na ogled do 8. marca. (km)
GORICA
Ezulski odbor: »Ne prilivajmo olja na ogenj«
»Ne prilivajmo olja na ogenj: italijanska in slovenska skupnost sta vse bolj povezani zaradi zaslužnega dela mnogih združenj, ki konkretno sodelujejo mimo meje. Škoda, da se še najdejo osebe, ki govorijo o rasizmu.« Tako se začenja izjava odbora »10 febbraio« iz Gorice, ki neguje spomin na ezule in žrtve fojb. V njegovem imenu Federico Urizio pravi: »Gorica je v zadnjih letih naredila gigantske korake na področju sodelovanja z bližnjo Slovenijo. Zaslugo imajo italijanska in slovenska društva, ki so delovala z ramo ob rami z namenom, da povežejo tukajšnji skupnosti s projekti in si-nergičnimi pobudami. Obžalujemo zato stališča nekaterih oseb na pomembnih mestih.« Urizio se nanaša na izjave zdravnika šempetrske bolnišnice Marca Gergoleta: »Uporabil je nič kaj umirjene tone, kakršne bi pričakovali od oseb, ki imajo vlogo v evropskem združenju EZTS. Tako se podžiga ogenj, ki je po zaslugi društev in volje obeh skupnosti počasi ugašal«.
MOŠČENICE - Aretirali avtoprevoznika
Prevažal v Bologni ukradeno opremo
Nadzor na avtocesti
Med včerajšnjim nadzorom vozil, namenjenih v države evropskega vzhoda, je patrulja goriške prometne policije v bližini cestninske postaje pri Moščenicah ustavila dostavno vozilo z začasno nemško registracijo. Kmalu so policisti ugotovili, da je bilo vozilo italijansko, da ni imelo dovoljenja za izvoz v tujo državo in zato ne bi smelo imeti nemške registracije. Ta nepravilnost je policistom spodbudila sum, da ga uporabljajo za nezakonite posle. Med preiskavo notranjosti so med zaboji z oblačili odkrili skrbno zakrito raznorazno opremo, ki se običajno uporablja na gradbiščih: našli so stroj za parket, sveder, električne žice, napravo za iskanje kovin in tri navigacijske naprave. Ukradeni so bili pred kratkim v industrijskih halah v Bologni in Modeni. 31-letnega voznika, sicer romunskega državljana, so odpeljali v goriški zapor. Ker ni znal pojasniti izvora najdene opreme so zoper njega vpisali ovadbo zaradi suma preprodaje ukradenega blaga in neupravičene posesti. Vrednost plena znaša preko 10 tisoč evrov.
GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 14. februarja 2013 1 5
/
TRŽIČ
Na občini začasno delo za štiri osebe
Zaradi gospodarske krize in naraščajočega števila brezposelnih predstavljajo pogodbe za družbeno koristno delo, ki jih ponujajo občine, »kisik« za brezposelne in njihove družine. Trži-ška občina bo na podlagi projektov za družbeno koristno delo zaposlila štiri osebe: pogodba bo trajala 52 tednov s 36-urnim tedenskim delom. Delavca bodo zaposlili za redno vzdrževanje javnega zelenja, drugega delavca bodo vključili v administrativno-računo-vodsko službo, tretjega v službo za upravljanje kulturnih storitev, knjižnice ter muzejskih in vzgojnih dejavnosti, četrti pa bo angažiran na socialnem področju, v občinski socialni službi in v domu za ostarele. Kandidati morajo biti brezposelni ali v režimu izredne dopolnilne blagajne, prednost bodo imeli prebivalci tržiške občine; prijave sprejemajo v uradu za delo v Tržiču (Trg Salvo d'Acquisto 3) ali v Gradežu (ob sredah, Trg Carpaccio 22/b); rok bo zapadel 25. februarja.
ŠTEVERJAN - Osnovna šola
Nova lesena hišica krasi šolsko igrišče
Nabavili so jo s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice
Otroke, ki obiskujejo osnovno šolo Alojza Gradnika v Števerjanu, je razveselil nakup novega igrala - lesene hišice, ki so jo namestili na šolsko dvorišče. Nabavili so jo s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice, osrednje goriške podporne ustanove, ki posebno pozornost izkazuje ravno šolam in izobraževanju. Prispevek fundacije je bil namenjen obogatitvi šolskega dvorišča v Števerjanu. Po temeljiti ana-
lizi potreb so se starši odločili za nakup lesene hišice, ki že stoji na svojem mestu. Igralni kotiček je izredno pomemben za razvoj otrok, socializacijo, ustvarjalnost in, med odmori, za sprostitev. Osnovnošolci so navdušeni nad novim igralom, ki jim omogoča veliko novih možnosti za sproščeno in ustvarjalno igranje na prostem. Skupaj s svojimi starši in učitelji so zato fundaciji hvaležni za dar. (sg)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel.
0481-530124.
DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU
MADONNA DI MONTESANTO, Ul.
Udine 2, tel. 0481-390170.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel.
0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNAV KRAJU SAN PIER
VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135.
~M Gledališče
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v sklopu niza »Iskrivi smeh na ustih vseh«: v nedeljo, 17. februarja, ob 17. uri dramski odsek prosvetnega društva Štandrež s komedijo Vinka Moederndorferja »Štirje letni časi«, režija Jože Hrovat. V nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana z detektivko Achilleja Campanileja »Umor v vili Roung«, režija Franko Žerjal. Predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -goriška sezona: odložena predstava »Alma Ajka« (Maja Gal Štromar) bo v ponedeljek, 18. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici .
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: 19. februarja, ob 20.45 »Itis Galileo«, nastopa Marco Paolini, ki je delo napisal s Francescom Niccolinijem; informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481383601/383602, več na www3.comu-ne.gorizia.it/teatro.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v petek, 15. februarja, ob 21. uri ob sv. Valentinu »Giulietta e Romeo -L amore continua«, nastopa RBR Dance Company. V nedeljo, 17. februarja, ob 16. uri »Mistero al parco degli albe-ri parlanti« za otroke od 5. do 10. leta starosti; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Ciotti 1 v Gradišču, tel. 0481-969753.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 15. februarja, ob 20.45 nastopa zbor Furlanije Julijske krajine, dirigent Walter Themel, pianista Matteo Andri in Ferdinando Mussutto; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 14. februarja, ob 20.00-22.10 »Proti severnemu vetru« (Daniel Glattauer); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 16. februarja, »Nel bosco ad-dormentato«, gledališka skupina La Bottega degli Apocrifi; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it).
fl Razstave
RETROSPEKTIVO DANILA JEJČIČA
bodo v Ajdovščini odprli 15. februarja, ob 19. uri v Pilonovi Galeriji (od torka do petka 8.00-17.00, ob nedeljah 15.00-18.00), ob 20. uri v Lokarjevi galeriji (od torka do petka 16.00-18.30, ob sobotah 14.00 -17.00, ob nedeljah 14.00-18.00) in v MC Hiši mladih (brez uradnega odprtja od ponedeljka do petka 8.00-22.00, ob sobotah in nedeljah 8.00-13.00); na ogled bo do 15. marca.
~M Koncerti
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem domu v Gorici: 15. februarja ob 20.45 koncert pianistov Bruna Canina in Antonia Balliste; 22. februarja, ob 20.45 koncert »Gypsy Quintet Remake«; informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it.
GRAJSKE HARMONIJE - večeri komorne in solistične glasbe na gradu Kromberk: v petek, 15. februarja, ob 20. uri koncert klavirskega tria Ars Musica (Jerneja Grebenšek - klavir, Mojca Menoni Sikur - violina, Martin Sikur - violončelo); vpis abonmaja poteka do 15. februarja pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 003865-3354016, ali uro pred koncertom na gradu Kromberk.
U Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Il principe abusivo«. Dvorana 2: »Opera v kinu«, neposredno iz gledališča Scala v Milanu 20.00 balet »Notre-Dame de Paris«. Dvorana 3: »NuoveVisioni« 17.45 -20.30 »La sposa promessa«.
DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: »Opera v kinu«, neposredno iz gledališča Scala v Milanu 20.00 balet »Notre-Dame de Paris«. Dvorana 2: »Opera v kinu«, neposredno iz gledališča Scala v Milanu 20.00 balet »Notre-Dame de Paris«. Dvorana 3: 17.45 - 21.00 »Zero Dark Thirty«.
Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Die Hard - Un buon giorno per morire«. Dvorana 5: 17.30 - 19.15 »Viva la li-berta«; 21.00 »Lincoln«.
H
Šolske vesti
AD FORMANDUM prireja »Strateški design za gostinski sektor«: brezplačni tečaj po univerzitetni diplomi (80 ur), namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: strateški design za gostinski sektor, tehnike project managementa v upo-ravljanju gostinskih obratov, marke-tinške strategije v gostinstvu. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za informacije in vpisovanja: Ad formandum, Korzo Verdi 51, po tel. 0481-81826 ali na go@adformandum.org).
TEHNIKE PROMOCIJE TERITORIJA:
tečaj post diploma, namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK in z maturo višje srednje šole. 490 ur, od teh 2 meseca delovne prakse. Vsebine: upravljanje poslov in osnove prodajalnih tehnik, promocija teritorija z uporabo osnovnih marketinških oprijemov, delo s strankami, komunikacija in trženje storitev. Izbor: 15. februarja 2013. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad; informacije in vpisovanja: Ad formandum, Korzo Verdi 51 (tel. 0481-81826, go@adfor-mandum.org).
VEČSTOPENJSKA ŠOLA GORICA obvešča, da poteka vpisovanje otrok v otroške vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo Večstopenjske šole in se bo zaključilo v četrtek, 28. februarja v uradih Večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsak četrtek od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure. Za šole s slovenskim učnim jezikom bo vpisovanje potekalo še v papirnati obliki. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu in na vsaki posamezni šoli.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da poteka vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo in se bo zaključilo v četrtek, 28. februarja. Tajništvo v Doberdobu je v obdobju vpisovanja odprto ob torkih, četrtkih in petkih od 7.45 do 9. ure, ob ponedeljkih in sredah od 14.30 do
16.	ure in ob sobotah od 8. ure do 9.30.
M Izleti
SPDG priredi v nedeljo, 3. marca, društveno tekmovanje v Forni di Sopra; prijave za tekmovanje in avtobus po tel. 0481-22164 (Marta).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 7-dnevni izlet v Pariz od 18. do 24. maja za ogled najpomembnejših kulturnozgodovinskih posebnosti. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi ob dnevu žena v petek, 8. marca, na izlet v Bassano del Grappa za ogled mesta, znanega predvsem zaradi dogodkov iz prve in druge svetovne vojne. Vpisujejo po tel. 0481882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 3471042156 (Rozina). Na račun 20 evrov.
KRUT - nadaljuje se vpisovanje na velikonočno potovanje v »večno mesto« Rim, v bližnji Tivoli z ogledom Vile Adriana in obiskom starodavnih mestec Fiuggi, Alatri in Veroli od 29. marca do 1. aprila; informacije v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure ali po tel. 040-360072, krut.go@tiscali.it ali pa na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, Trst, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
NOVI GLAS prireja potovanji na Sardinijo od 23. do 29. aprila in v Gruzijo od 20. od 28. junija; informacije po tel. 0481-533177 ali mohorje-va@gmail.com.
IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA: agencija Adriatica.net Centro Viaggi vabi na predstavitev potovanja v Ukrajino v četrtek, 21. februarja, ob
17.	uri v piceriji Veto na Opčinah (nasproti cerkve). Predstavnik agencije in vodič Gorazd bosta nudila informa-
cije in zanimivosti o izletu že vpisanim in tistim, ki jih potovanje zanima a se niso še vpisali; nujna potrditev prisotnosti po tel. 040-637025 od ponedeljka do petka med 9. in 18. uro.
I!3 Obvestila
KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure.
KULTURNO REKREACIJSKO DRUŠTVO ANDREJ PAGLAVEC iz Podgo-re zbira prijave za udeležbo na prikazu obrezovanja sadnega drevja, ki ga bo z izvedencem s Kmetijsko veterinarskega zavoda iz Nove Gorice priredilo v Podgori; informacije in prijave po tel. 0481-390788 in 0481-391027; termin bo naknadno določen.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE
obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro, ob ponedeljkih in sredah med 10.30 in 13. uro.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si objavljen razpored koncertov revije Primorska poje.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 16. februarja, ob sv. Valentinu obisk okolice Gorice z ogledom zanimivosti Pevme, Oslavja in Štmavra. V Štmavru bo za udeležence Valentinov prigrizek. Zbirališče bo ob 9. uri na parkirišču jahalne šole Remuda v Pevmi in nato odhod z lastnimi sredstvi. Vpisovanje in informacije po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.).
SPDG obvešča, da bo društveni sedež danes, 14. februarja, odprt od 19. do 20. ure, posebej za poravnanje članarine - zavarovalnine PZS.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE sklicuje redni letni občni zbor v četrtek, 21. februarja, v prvem sklicu ob 12. uri in v drugem ob 20.30 v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bra-tuž v Gorici s sledečim dnevnim redom: 1. volitve predsednika občnega zbora; 2. poročilo nadzornega odbora; 3. odobritev poročila o izvedeni dejavnosti in obračuna za leto 2012; 4. odobritev programa dejavnosti in proračuna za leto 2013; 5. razno.
KROŽEK KRUT vabi na delavnic0 »Ra-zgibajmo možgane« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar od 7. marca do 11. aprila na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. Urnik: od 9. do 10.30. Prijava in dodatne informacije vsak torek in četrtek v goriški pisarni, po tel. 0481-530927, na krut.go@tiscali.it ali pa vsak dan na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
BRIŠKA POROKA: organizatorji zbirajo prijave do 13. marca, prijavnice (v uradih TIC po Sloveniji) ali prijavnice natisnjene s spleta (www.brda.si) je potrebno poslati na ZTKMŠ Brda, Trg 25. maja 2 - 5212 Dobrovo, s pripisom »Briška poroka«.
Prireditve
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE
pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice vabi na predstavitve knjig v občinski knjižnici v Sovodnjah: 19. februarja ob 18. uri Lelja Rehar San-cin »Nojevo pero«; 5. marca ob 18. uri Emilija Pavlič » Mamica, nauči me kuhati« in 16. aprila ob 18. uri Branko Marušič »Sosed o sosedu«.
NA TEHNIČNO POKLICNEM POLU bodo danes, 14. februarja, ob 11. uri
obeležili dan spomina in dan kulture s predavanjem profesorja za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani Božidarja Jezernika. Predaval bo o italijanskih koncentracijskih taboriščih.
KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA z naslovom »Politika odloča o nas, kaj pa mi o politiki?« bo v petek, 15. februarja, ob 18.30 v Domu Andreja Budala v Štandrežu (Ul. Montello 9, 1. nadstropje). Z Davidom Sanzinom in Albertom Voncino se bo pogovarjala sen. Tamara Blažina.
KULTURNO ZDRUŽENJE NOI... DELL'ARTE iz Gorice prireja v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji umetniške laboratorije za otroke med 6. in 12. letom starosti ob sobotah med 14.30 in 16.30 v prostorih Pinakoteke v palači Attems na Trgu de Amicis 2 v Gorici: 16. februarja na temo pusta in 23. februarja o ekoloških tkaninah; obvezna rezervacija po tel. 3471733342, noidellarte@libero.it..
AŠKD KREMENJAK vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, 17. februarja, ob 18. uri v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20. Nastopa SSD Jaka Štoka z eno-dejanko »Na odprtem morju« poljskega pisatelja Slawomira Mrožka. Režija Gregor Geč.
ZADRUGA ROGOS vabi v rezervat ob otoku Cona pri izlivu Soče v nedeljo, 17. februarja, na »Gosji dan«: ob 14.30 voden ogled in opazovanje divjih gosi, med 10. in 16. uro sprehod s konji Camargue; zaželjena je prijava po tel. 0481-784111, 333-4056800; več na www.riservanaturalegradina.com, www.giardinobotanicocarsiana.it, email: inforogos@gmail.com.
ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO prireja 5. izvedbo pesniškega srečanja »Par-lar d'amore. Govoriti o ljubezni« v nedeljo, 17. februarja, ob 11. uri pred kipom Carla Michelstaedterja v Raštelu v Gorici. Sodelovalo bo tudi združenje Amici di Borgo Castello s sprevodom v starih oblačilih.
V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sklopu »Srečanj z avtorji« v sredo, 20. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige »Pasji dnevi« Jasne Jurečič. Uvodno bo spregovoril Zoltan Jan.
POKRAJINSKI MUZEJI V GORICI vabijo v palačo Attems-Petzenstein na Trgu de Amicis 2 v Gorici v petek, 22. februarja, ob 17.30 na predstavitev publikacije »Antonio Morassi: tempi e luoghi di una passione per l'arte«. Sodelovali bodo Maddalena Malni Pas-coletti, Fausto Pocar in Saša Quinzi.
0 Mali oglasi
RABLJENE IMPREGNIRANE KOLE za
vinograd prodam po polovični ceni; tel. 0481-390788 v večernih urah.
Pogrebi
DANES V GRADIŠČU: 11.30, Valneo Tommasini (iz goriške splošne bolnišnice)	na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 9.30, Angelo Marg-herit iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na pokopališče.
DANES V ŠTARANCANU: 11.30, Emma Assunta Palamin vd. Rossi v cerkvi in na pokopališču.
DANES V KRAJU SAN PIER: 10.00, Giuseppe Lunetta (ob 9.45 s pokopališča v Tržiču) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V PIERISU: 11.45, Giuseppina Olivo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
/	TRST	Petek, 15. februarja 2013	256
APrimorski
r	dnevnik

ZELENA LUČ ZA DROGBAJA
CARIGRAD - Nogometni zvezdnik Slonokoščene obale Didier Drogba lahko nastopa za carigraj-ski Galatasaray. Tako se je odločila Mednarodna nogometna zveza (Fifa), ki je zavrnila pritožbo kitajske ekipe Shanghai Shenhua, iz katere je napadalec prestopil v Galatasaray. Kitajci so trdili, da ima nogometaš z njimi še veljavno pogodbo, a Fifa je ugotovila kršenje pogodbenih obveznosti, kitajski klub naj bi Drogbaju dolgoval denar za zadnje tri mesece igranja. Tako naj bi nekdanji igralec Chelseaja za Turke debitiral že na naslednji prvenstveni tekmi, trenerju bo na voljo tudi na tekmi lige prvakov proti Schalkeju.
BERGERJEVI ČETRTA KOLAJNA
NOVE MESTO - Norvežanka Tora Berger je na biatlonskem svetovnem prvenstvu v Novem mestu osvojila že svojo četrto medaljo, tretjo zlato. Na posamični 15-ki-lometrski tekmi je po 100-odstotnem streljanju za 52 sekund ugnala Nemko Andreo Henkel, ki je Nemčiji vendarle priborila prvo medaljo na letošnjem SP. Ukrajinka Valj Semerenko je zaostala 1:42 minute. Slovenski tabor je daleč od pričakovanj in napovedi ter ostaja brez solidne uvrstitve, je pa Teja Gregorin po treh zgrešenih strelih s 25. mestom osvojila najboljšo žensko uvrstitev letos.
SMUČARSKI SKOKI - Prvenec primorskega športnika
Jaka, hvala!
KLINGENTHAL - Mladi Slovenec Jaka Hvala (259,5 točke) je zmagovalec včerajšnje tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih v Klingenthalu, s čemer se je dvakratni mladinski svetovni prvak prvič v karieri povzpel na najvišjo stopničko tudi v svetovnem pokalu. Med najboljšo deseterico je končal tudi Peter Prevc (248,7), ki je končal na sedmem mestu.«Res sem vesel, saj nisem pričakoval, da bi danes lahko zmagal. Po poskusni seriji sem bil kar malo jezen sam nase zaradi slabšega skoka in ta jeza mi je nato pomagala v prvi seriji, imel pa se tudi malo sreče z vetrom,» je dejal 19-letni primorski skakalec (na nagrajevanju Naš športnik 2012 lani na Proseku je prejel nagrado za drugo mesto) takoj po zmagi za televizijsko mrežo Eurosport.
Hvala (doma iz Ponikev na Tolminskem), ki je bil to zimo vodilni po prvi seriji že na tekmi svetovnega pokala v Kuusamu, pa je nato v finalu naredil napako, je včeraj zdržal pritisk in prišel do prvenca kariere: »Danes (včeraj) je bilo precej lažje kot v Kuusamu. S tiste tekme sem se veliko naučil, tako da mi danes ni bilo težko skočiti kot zadnji v finalni seriji.«
V finalu je odlično nastopil tudi Jurij Tepeš (229,8 točke), ki je z 29. mesta po polovici tekme na koncu napredoval na 15., Matjaž Pungertar (228,9) je s 16. dosegel uspeh kariere, Robert Kranjec (226,5) pa je bil 19.
ALPS. SMUČANJE
Tina Maze brani naslov prvakinje
SCHLADMING - Tina Maze je na svetovnem prvenstvu v Schladmingu ena največjih zvezdnic in favoritk za kolajne. Po zlatu v superveleslalomu, srebru v su-perkombinaciji in «ponesrečenem» sedmem mestu v smuku bo najboljša slovenska alpska smučarka vseh časov danes (prva vožnja ob 10.00, druga ob 13.30) prvič na tem prvenstvu v vlogi branilke naslova svetovne prvakinje v veleslalomu. Ena od glavnih favoritk je tudi Nemka Maria Hofl Riesch, ki je osvojila zlato kolajno v superkombinaciji.

Klingenthal je bil druga postojanka nemške ekipne turneje. Na prvi v Willingenu so Slovenci v postavi Prevc, Hvala, Tepeš in Kranjec prepričljivo zmagali na ekipni tekmi, medtem ko je posamična odpadla zaradi težav z vetrom. Karavana svetovnega pokala se bo zdaj preselila v Oberstdorf, kjer bodo za konec mini turneje na sporedu še smučarski poleti. »Letalnice v Oberstdorfu še ne poznam, saj tam še nisem nastopil, a v smučarskih poletih zelo uživam, tako da se naslednje tekme že zelo veselim,« je dodal Hvala.
Kvalifikacije bodo že jutri, obe tekmi tako v soboto kot nedeljo pa se bosta s prvima serijama začeli ob 17. uri. Slovenska vrsta je na dobri poti, da na koncu osvoji prvo mesto na nemški ekipni turneji, ki prinaša tudi denarno nagrado v višini 100.000 evrov. (STA)
Izidi: 1. Jaka Hvala (Slo) 259,5 (142,5/133,0); 2. Taku Takeuči (Jap) 254,6 (133,5/130,5); 3. Gregor Schlierenzauer (Avt) 253,1 (136,0/132,0); 4. Simon Ammann (Švi) 250,1 (137,5/126,5); 5. Anders Jacobsen (Nor) 249,6 (136,5/129,5).
J. Hvala je študent Fakultete za organizacijske vede v Kranju
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
V DOHI SREBOTNIKOVA OK, VINCIJEVA KO
DOHA - Katarina Sre-botnik je bila na teniškem turnirju WTA v Do-hi z nagradnim skladom 2,36 milijona evrov v paru z Rusinjo Nadjo Petrovo uspešna v osmini finala. Slovensko-ruska naveza je gladko s 6:3 in 6:2 premagala avstrij-sko-češki par Tamira Paszek - Klara Zakopalova. Pri posameznicah je v 2. krogu izpadla Italijanka Roberta Vinci, ki je izgubila proti Poljakinji Radwanski (6:2, 5:7, 6:0).
Cuneo v ligi prvakov poskrbel za sanjski preobrat
CUNEO - V četrtfinalu odbojkarske lige prvakov je znova, podobno kot lani prišlo do senzacije. Cuneo, ki je na prvi tekmi izgubil 3:0 z Macera-to je sinoči premagal moštvo iz Mark (lanskega evropskega prvaka) s 3:2 (25:17, 25:19, 22:25, 21:25, 15:8) in si nato zagotovil še dodatni zlati set (15:7). Tako je v finalni čet-veroboj, ki bo ruskem Omsku, napredoval Cuneo. Na podoben način je lani Cuneo premagala Macerata. Ostala izida: Dinamo Moskva - Zenit Kazan 0:3, Izmir - Kozle 1:3. V SLOVENIJI: ACH Volley - Salonit Anhovo 3:1 (20, 19, -24, 22).
Rokomet: derbi Koprčanom
Izidi tekem 20. kroga 1. NLB Leasing lige: Maribor Branik - Jeruzalem Ormož 40:34, Cimos Koper - Istrabenz Plini Izola 30:26, Sviš Ivančna Gorica - Celje Pivovarna Laško 20:27, Trimo Trebnje - Gorenje Velenje 24:37.
1
primorski športnik (Jaka Hvala) z zmago v svetovnem pokalu v zimskih športih.
NOGOMET - Prvi tekmi osmine finala lige prvakov
Brez zmagovalcev
Manchester Utd v Madridu zaustavil Real - Neodločeno tudi v Ukrajini

Wm
Z neodločenim izidom se je bržkone bolj veselil Manchestrov trener Ferguson kot Realov Mourinho
ansa
MADRID - Na sinočnjih tekmah osmine finala nogometne lige prvakov sta se na dvoboju v Madridu Real in Manchester United razšla brez zmagovalca, izid je bil 1:1 (1:1). Neodločeno pa se je končal tudi dvoboj v Do-njecku, kjer sta Šahtar in nemška Borussia Dortmund igrala 2:2 (1:1).
Spopad izbrancev Joseja Mourinha in Alexa Fergusona se je bolje začel za goste. Prvo veliko priložnost so sicer imeli Ma-dridčani, toda ko je Fabio Coentrao po podaji Cristiana Ronalda iz bližine streljal na daljšo vratnico, se je David de Gea s prsti še dotaknil žoge in jo preusmeril v vratnico. Santiago Bernabeu je utihnil v 20. minuti. Danny Welbeck je bil po podaji Wayna Rooney-ja s kota na pravem mestu, preskočil obrambo Reala in z glavo matiral Diega Lopeza. A gostje so v vodstvu zdržali le deset minut. V glavni vlogi je bil Cristiano Ronaldo, ki je dobro izkoristil natančno podajo Angela Di Marie in žogo z glavo ob Patricu Evraju poslal v mrežo. Do konca polčasa je imel Manchester
NOGOMET - Tekma kroga v elitni ligi
Triestina ugnala UFM in vse bližja vrhu
Verjetno je bila včeraj temperatura na Roccu okrog -2 stopinji Celzija, a v taboru Triestine je bila pred začetkom srečanja ta številka tiha želja, ki bi Trzačane še kako »segrela«: z zmago bi se namreč približali nasprotnikom ravno na minus 2 točki. In načrti so se Costantinijevim varovancem iztekli v zadnjem delu srečanja.
V Tržiču je kraljeval dež, v Trstu je otežkočil delo nogometašev dokaj močan veter, a burja in mraz nista preprečila okrog 3000 navijačem, da so se odločili kljubovati tem razmeram z navijanjem na tribunah stadiona Rocco. Na glavni tribuni sta prevladovali modra in bela barva okrog 500 najbolj vročih navijačev Monfalconeja, medtem ko so navijači Triestine sprejeli svoje igralce z vihrajočimi rdečimi zastavicami na stranski tribuni.
V uvodnih minutah je bila Triesti-na aktivnejša, kar je nenazadnje prijalo tudi Zorattijevemu moštvu. Več kot očitno je bilo tudi, da je Zoratti dal nalogo Acam-pori igrati na levi strani, da bi izkoristil šibki člen Triestine, to se pravi počasnega bočnega branilca Haslerja. Na drugi strani je Costantini v napadu zaupal hitrejšemu Montiju na račun poškodovanega Ara-bonija. Tekma je bila na kar dobrem nivoju, če pomislimo, da gre za šesto ligo. Sicer je bilo na obeh straneh preveč dolgih podaj v globino, morda tudi zaradi bojazni nekaterih igralcev, da bi bila izgubljena žoga na sredini igrišča pogubna. V prvem delu tekme je bil pri domačih najbolj aktiven Acampora, čeprav je imel najboljšo priložnost na razpolago Miraglia, ki je v sodnikovem podaljšku s strelom z
res čudnim letom žoge zadel zgornji del prečke. Obratno je Triestina dosegla gol s Cipracco, a sodnik je zadetek razveljavil zaradi igre z roko najbrž Paoluccija.
V celotnem drugem polčasu je bil refren vedno isti: Triestina je kontinuirano napadala, medtem ko je UFM le čakal nasprotnikovo napako za kak hiter prehod v napad. Odlična dvojica Acampora-Rocco (ko bi lahko Triestina računala na taka napadalca, bi bilo prvenstva verjetno že konec) je tudi imela na razpolago dve priložnosti za zadetek, a obakrat je lepo
posegel Del Mestre. Vstopa Muiesana in Venturinija (tako Monti kot zlasti Da Ros nista prepričala) sta popolnoma spremenila potek srečanja. V 83. minuti je Ven-turini podal do Muiesana, ki je odlično branil žogo in pravi trenutek podal do Zot-tija, ki ni imel težav ukaniti Contenta. V sodnikovem podaljšku je zmago Tržača-nov s preciznim lobom potrdil Muiesan. (I.F.)
Ufm - Triestina 0:2 (0:0)
Strelca: v 38.dp Zetto, v 47.dp Muiesan
še lepo priložnost Welbecka, ki pa ni bil dovolj natančen, pri domačih je bil najbolj nevaren poskus Mesuta Özila, a je bil na mestu tudi vratar De Gea. Ekipi tudi v drugem polčasu nista popuščali. Narekovali sta visok ritem ter si pripravljali priložnosti, gostje so ob posredovanju Raphaela Varana ob prodi-rajočem Evraju v 54. minuti zahtevali rdeči karton, sodnik pa je le odmahnil z roko. Spet pa je bil vratar gostov tisti, ki se je moral ob strelu Coentraa z nekaj metrov pošteno raztegniti, da je žogo tik ob vratnici v karatejskem slogu še izbil mimo gola v kot. Na drugi strani je minuto pozneje hitro potegnil Wellbeck, toda Varane je bil še dovolj hiter, da je žogo izbil v kot, preden bi bil tekmec sam pred vratarjem Lopezom. Osmoljenec tekme pa je bil Robin van Persie, ki bi lahko v 72. minuti dvakrat odločil tekmo. A najprej je Lopez žogo po njegovem strelu s skrajnimi močmi odbil v prečko, v nadaljevanju akcije pa se je znašel sam pred vrati Reala, toda žogo z volejem slabo zadel in Xabi Alonso je bil še dovolj hiter, da jo je z golove črte izbil nazaj v polje.
Šahtar je proti Borussii povedel v 31. minuti, ko je gostujoča obramba ustavila Luiza Adriana s prekrškom, prosti strel pa je mojstrsko izvedel Dario Srna in vratar nemške ekipe Roman Weidenfeller je bil brez moči. Pred tem je imel v 17. minuti smolo Mats Hummels, saj je žoga po njegovem strelu zadela le prečko vrat Andrija Pjatova. A domači se niso dolgo veselili vodstva, saj je Borussia izenačila še pred koncem prvega dela. V 41. minuti je po podaji Maria Götzeja v polno zadel Robert Le-wandowski. Nadaljevanje tekme sprva ni postreglo z razburljivimi dogodki, domači navijači pa so se razveselili v 68. minuti. Le šest minut pred tem je na igrišče stopil Douglas Costa, menjava pa se je za Šahtar izkazala za zadetek v črno. Brazilec je namreč spretno izigral obrambo tekmecev, akcijo pa končal z natančnim strelom po tleh. A vseeno so bili nogometaši Borussie bolj zadovoljni, saj je Hum-mels po natančni podaji Marcela Schmelzer-ja z glavo zadel za končnih 2:2 v 87. minuti.
Prihodnji teden bodo na sporedu še tekme Arsenal - Bayern München, Porto - Malaga (obe v torek), Galatasaray - Schalke in Milan - Barcelona (obe v sredo, 20. februarja).
EVROPSKA LIGA - Danes, 16-finala: Borussia Mönchengladbach - Lazio, Inter -Cluj, Napoli - Viktoria Plzen
ŠPORT
Četrtek, 14. februarja 2013
17
KDO JE STAL ZADNJIČ NA ODRU?
Naslov zamejskega prvaka in prvakinje v alpskem smučanju so nazadnje podelili februarja 2011, saj je lanska izvedba zamejskega prvenstva odpadla zaradi pomanjkanja snega. V absolutni konkurenci sta na 30. izvedbi stala Mladinina smučarja - danes trenerja mlajših pri kriškem klubu - Veronica Tence in Ivan Kerpan, ki bosta bržkone glavna favorita tudi na letošnjem prvenstvu. Če bi jima uspelo, bi si zagotovila že petič - s tem bi Kerpan izenačil z Matejem Cri-smancichem, ki jih je doslej osvojil največ med moškimi. Največ absolutnih naslovov pri ženskah pa ima Valentina Šu-ber, in sicer sedem. V mladinski konkurenci pa sta pokal dvignila Katrin Don in Jan Ostolidi. Naraščajnica Donova še tekmuje pri Brdini, Jan Ostolidi pa ne tekmuje več.
PIVK PRVI NA DRŽAVNI TEKMI
Tadei Pivk iz Žabnic je na turnosmučarski sceni spet opozoril nase. Po prevladi na deželnih tekmah je odlično formo potrdil tudi na tekmi državnega nivoja Transclautana, ki velja za eno izmed najprestižnejših v severovzhodni Italiji. V 1:53,30 je premagal 1750 metrov višinske razlike in 2040 metrov spusta (štirikrat so se smučarji dvignili in štirikrat spustili) izven urejenih smučišč. Pred drugo- in tretjeuvrščenim tekmovalcem, Follarojem in Beccarijem, ki sta tudi člana državne reprezentance, je zbral tri oziroma pet minut naskoka. Zaradi delovnih obveznosti izbira tačas povečini nočne tekme, ko le more pa se preizkuša tudi na zahtevnejših državnih preizkušnjah.
ZAMEJSKO PRVENSTVO - Konec tedna v alpskem smučanju in teku na smučeh
Kdo bo prvak?
Če je lani Zamejsko smučarsko prvenstvo v alpskem smučanju odpadlo zaradi pomanjkanja snega in visokih temperatur, se letos tega ni treba bati. V kraju Forni di Sopra, ki bo v soboto in nedeljo gostilo Zamejsko prvenstvo v alpskem smučanju in teku na smučeh, je snega dovolj, vremenske napovedi za konec tedna pa so prav tako ugodne. »Upamo, da bodo do konca tedna teren še utrdili, tako da bodo razmere idealne,« je napovedal predsednik SK Brdina Marko Piccini. Organizacijsko breme je letos pripadlo openskemu klubu, ki bo letos režiser obeh tekmovanj, sobotnega prvenstva v teku na smučeh in nedeljskega veleslaloma.
Zlata knjiga Alpsko smučanje
PRVAKI
5 - Matej Crismancich 4 - Ivan Kerpan
3	- Robert Renčelj, Aleksander Zezlina
2	- Alessio Sibilla, Igor Vodopivec
1	- Alexander Corbatto, Stojan Kuret, Igor Piščanc, Alex Prašelj, Aljoša Skabar, Aleš Stefančič, Giulio Taučer, David Tavčer, Christian Volpi, Mattia Rožič, Aleksander Cossutta
MLADINSKI PRVAKI
4	- Alessio Sibilla
3	- Matej Crismancich, Albert Kerpan
2	- Aljoša Skabar, Aleš Stefančic, Erik Vodopivec, Ivan Kerpan
1	- Mauro Franza, Fabio Germani, Andrej Kosmač, Gregor Nanut, Denis Petrovčič, Erik Piccini, Samo Sancin, Giulio Taučer, Igor Vodopivec, Minej Purič, Jan Ostolidi.
PRVAKINJE 7
5
4
3
2 1
Valentina Suber Francesca Rapotec Veronica Tence Eva Del Fabbro
Giorgia Zandomeni, Meri Perti Silvana Boneta, Martina Gantar, Valentina Pangos, Elena Paulina, Vilma Purič, Mateja Nanut, Lara Purič
MLADINSKE PRVAKINJE
3 - Meri Perti
2 - Fjona Mezgec, Elena Paulina, Jana Plesničar, Vilma Purič, Veronica Tence, Elisa Košuta 1 - Katja Bavcon, Martina Bogatez, Sara Bensi, Elisabeth Miklus, Valentina Pangos, Gabrijela Pieri, Tanja Pitacco, Franceca Rapotec, Sarah Sossi, Katja Škerk, Žaneta Švara, Lara Purič, Alessia Fantini, Katrin Don
Tek na smučeh
2011	- Mateja Bogatec in Erik Tence
2012	- Mateja Bogatec in Niki Hrovatin
Prvenstvo v teku na smučeh (v drsalni in klasični tehniki) bo v soboto, 16. februarja na progi Tagliamento, kjer sta stekli že prvi dve izvedbi. Tekmovalci bodo porazdeljeni v sedem starostnih kategorij, s tem da bosta naslov prvaka osvojila najhitrejša na razdalji 7,5 km za moške in 5 km za ženske. Na prvih dveh izvedbah je šlo skorajda izključno za društveno tekmo ŠD Mladine, saj se rolkarji pozimi prelevijo v tekače na smučeh. Navala novih tekmovalcev kaže, da tudi letos ne bo, morda se bo kriškim tekačem pridružilo le še nekaj navdušencev iz drugih slovenskih društev. ŠD Mladina je pred prvenstvom nameravala nekaj novih tekmovalcev privabiti tudi s priložnostnim tečajem, vendar je slednji zaradi prenizke udeležbe odpadel.
Zamejsko prvenstvo v alpskem smučanju pa bo letos že 31. Na progi Cimacuta se bo prvi spust začel ob 9.30 (ogled proge od 8.30 do 9.15). Kot običajno bo drugi spust odločilen za naslov absolutnega in mladinskega prvaka. Pravico do nastopa v finalu bo imelo najboljših 15 smučarjev in 10 smučark na absolutni (mladinci/ke in starejši) in mladinski lestvici (naraščajni-ki/ce in mlajši).
Na obeh tekmah bodo podelili tudi nagrade najboljšim društvom v absolutni in mladinski konkurenci.
Prijave za tekmovanje v teku na smučeh zbirajo do petka do 12. ure, za tekmo v alpskem smučanju pa do sobote do 12. ure.
Lani je steklo samo prvenstvo v teku na smučeh. Prvaka sta bila Niki Hrovatin (levo) in Mateja Bogatec (desno)
NAMIZNI TENIS
S sestričnama Milič do obstanka
v
i C2-ligi?
V	četrtkovi anticipirani tekmi moške C2-lige je ekipa Krasa dosegla pomembno zmago na poti do obstanka. Kar s 5:1 je premagala trdoživi Udine 2000; na pomoč pa sta ekipi tokrat priskočili sestrični Katja in Martina Milič. Obe sta prispevali z dvema točkama, Edi Bole pa je le še dodal piko na i. Udine 2000 ima v svojih vrstah dva nevarnejša mlada igralca (Savonitto in Rossi) ter veterana Gilliama. Občasno sta se tudi sestrični Milič morali potruditi, odnesli pa sta celo kožo. Bole je s Savonittojem izgubil s 3:0, čeprav so bili izidi posameznih setov tesni. Točko pa je osvojil proti Rossiju, ko je z dobrim blokiranjem strl njegov odpor. Po tej zmagi zaseda trenutno Kras predzadnje mesto na lestvici in potrebuje še štiri točke, da se reši izpada.
V	moški D1 ligi pa beležimo poraz in zmago. Kras A (Doljak Sonja, Rustja Irena, Malorgio Ettore) je s 5:3 ugnal furlansko ekipo DAronco Gemona, ki zaseda zadnje mesto na lestvici. Nasprotnikova ekipa ni na ravni Krasa, vseeno pa v ima v svoji sredi zelo nevarnega Marcella Cian-cia, ki je tudi osvojil vse tri točke. Po zmagi je Kras A še vedno prvi na lestvici, do konca rednega dela prvenstva pa manjkata le še dve tekmi. Kras B pa je proti močni ekipi Trie-ste-Sistiana pričakovano izgubil. Claudia Micolaucich se je sicer predstavila na igrišču, a zaradi vročine ni mogla prikazati svoje igre. Sonja Milič je dosegli dve točki (proti Da-prettu in Stibielu), s hitrim Flegom pa izgubila. Vinicio Divo je dal vse od sebe, v teh dvobojih pa nazadnje osvojil točko proti Daprettu (3:2). Nasploh pa so krasovci s prikazano igro zadovoljni in so še vedno tretji v skupini.
Zaključila pa so se prvenstva D2 in D3 lige.Tu nastopajo najmlajši krasovci in obračun je po prikazani igri še kar pozitiven, čeprav so zasedli zadnja mesta. To velja za ekipo v »mladinskem« D2 (Giada Sardo, Johana Milič, Martina Bresciani, Julian Leghissa, Vinicio Divo), kot v D3 (Manuel Zaleri, Nikita Koren, Vincent Leghissa, Arturo Severi, Sebastiano Lewental, Elisa Aresca). V D2 open (Monica Mosetti, Alen Corbatti, Isabella Torrenti, Paolo Fabris) pa je 5.mesto soliden rezultat. (R)
Tudi na Matajurju, rekordno leta 2003
Prvo zamejsko prvenstvo v alpskem smučanju je ZSŠDI organiziralo 12. aprila 1981 na Nevejskem sedlu, ko se je zbralo 111 tekmovalcev. Absolutna zmagovalca sta bila Igor Piščanc in Giorgia Zandomeni, največ točk pa je prejelo SPDG. Krovna zveza je organizacijsko breme ohranila do sedme izvedbe leta 1987, nakar so si režijo izmenično izmenjevala smučarska društva. Leta 1990 je organizacijo prevzelo tudi ŠD Breg, ki tačas smučarske sekcije nima več.
Največ tekmovalcev se je zbralo leta 2003 v kraju Forni di Sopra, kjer so jih našteli 250 (organizacija SPDG). Prizorišča so bila sprva raznolika: naslove zamejskih prvakov so podeljevali na Nevejskem sedlu, Sappadi, Zoncolanu, leta 1984 celo na Matajurju, leta 1997pa na Voglu. Od leta 1999pa z izjemo ene sezone podeljujejo naslove v kraju Forni di Sopra. Zamejsko prvenstvo v alpskem smučanju je v 31-letni zgodovini odpadlo dvakrat: leta 1993 in lani.
Od leta 2011 prirejajo tudi zamejsko prvenstvo v teku na smučeh.
BALINANJE - B-liga
Le ena delna zmaga
Za Gajo najpomembnejši del prvenstva še prihaja: play-out bo 2. marca
PLANINSKI SVET
Zimski pohod na Vremščico
V letnem programu izletov Slovenskega planinskega društva Trst je bila nedelja, 17. februarja rezervirana za pohod po delu Poti meddruštvene-ga odbora Primorsko-Notranjskih planinskih društev, ki je nastala leta 2009 po idejni in realizacij-ski zasnovi takratnega predsednika MDO Primorsko -Notranjskih PD Albina Žnidarčiča.
Obilno sneženje zadnjih dni, ki je odelo kraški svet v čarobno snežno odejo in mu dalo zimski videz, pa nam je narekovalo drugačno, preprostejšo izbiro. Odločili smo se za klasičen vzpon na Vrem-ščico (1026 m), a tokrat v zimskih razmerah. Ta obli vrh Primorskega tisočaka na robu Krasa je viden že od daleč; razgled z vrha pa je zaradi njegove osamljene lege enkraten.
Zbrali se bomo ob 8.30 na Opčinah pred hotelom Daneu in do izhodiščne točke nadaljevali pot z osebnimi avtomobili. Predvidene so približno 3 ure hoje. K opremi za pohod spadajo predvsem dobri po-hodniški čevlji pa tudi krplje ne bodo odveč.
Izleti
na sneg
Smučarski odsek Slovenskega planinskega društva Trst prireja v nedeljo, 3. marca 2013 drugi avtobusni izlet na sneg. Tudi tokrat se bomo podali v Bad Kleinkirc-heim; v smučarsko središče, ki nudi poleg lepo urejenih prog, primernih bodisi za začetnike, bodisi za bolj ali manj vešče smučarje, tudi priložnost za sprostitev v termah. Izlet je primeren tudi za nesmučarje, ki si želijo sprostilnega sprehoda po nadelanih poteh in prijetnega počitka v toplicah. Odhod avtobusa ob 6.45 s trga Oberdan, oziroma ob 7.00 s trga v Se-sljanu. Prijave sprejemamo do torka, 26. februarja 2013. Za vpis in morebitne informacije lahko pokličete na tel. številko 3487757442 (odgovarja Laura), pišete na elelctronski naslov mladinski@spdt.org. Ali na facebook: Slovensko Planinsko Drustvo Spdt.
Redni del drugoligaškega balinarskega prvenstva se počasi bliža h koncu. Calzija in soigralce, ki so že dalj časa obsojeni na zadnje mesto, pa najpomembnejši nastopi še čakajo. Po končanem prvenstvu, in sicer v soboto 2. marca, se bodo ga-jevi skušali v play-outu izogniti izpadu v C-ligo. Sodeč po dosedanjem poteku B-lige je razvidno, da je Gaja med 27 nastopajočimi ekipami daleč najslabša ekipa, vsaj kar se tiče osvojenih točk in sodeč po kvaliteti ekip zahodne Italije (Ligurija, Piemont in Dolina Aosta). To pa ne pomeni, da so naši predstavniki že vnaprej obsojeni na izpad, iskrica upanja mora zadnja ugasniti.
Brez izključenega Rosatija (v ekipo se bo ponovno vrnil 23. 2., ko se bo njegova ekipa pomerila v gosteh s Severjevo Mugnai) Gaja v soboto v gosteh proti prvouvrščeni Canovi ni mogla računati na kaj več kot le ene delne zmage, ki jo je v kombiniranem igranju dosegel Capitanio, ko je z nizkim izkupičkom 21:20 premagal Ljubljančana Kozjeka. Skoraj vsa ostala srečanja so bila dejanjsko enosmerna. Iz potapljajoče ladje se je tudi tokrat rešil kapetan Calzi, ki je ponovno dokazal, kako zvest je domačim barvam. Na žalost razpolagajo rumeno-zeleni le z enim Cal-zijem, ki ne more delati čudežev. Srčno se je boril v igri v krog, a je tu naletel na razpoloženega Tama, ki je dosegel rekordnih 29 točk (29:22). Isto velja za odličen nastop v enojkah, kjer se je prav do zadnje krogle enakovredno kosal z Odoricom, ki je bil na koncu le za las boljši (13:12) od slovenskega predstavnika. Do zadnjega je na uspeh upal tudi Gabrielli (tehnično zbijanje), a doseženih 9 točk je bilo premalo za zmago (9:13). V ostalih treh klasičnih srečanjih so gostje dosegli le borih 6 točk, kar odlično odraža razmerje sil na igrišču.
Izidi 15. kola: Canova - Gaja 18:2, Quadrifo-glio - Pederobba 12:8, Noventa - Dolada 14:6, Mu-gnai - Villaraspa 15:5.
Lestvica: Canova 23, Mugnai 21, Pederobba 16, Noventa 16, Quadrifoglio 13, Snua 12, Villaraspa 9, Dolada 8, Gaja 2. (Z.S.)
Dario Calzi
kroma
□ Obvestila
AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 17. februarja, ob priliki smučarskih tečajev in Zamejskega Smučarskega Prvenstva na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije: 3355476663 (Vanja). SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi vsa društva in posameznike, da se udeležijo 3. Zamejskega smučarskega prvenstva v teku na smučeh. Prijava je možna do jutri, petka, 15. februarja.
AŠD MLADINA vabi vse svoje člane, da se udeležijo v soboto, 16. februarja, tekme v teku na smučeh in v nedeljo, 17. februarja, smučarske tekme v veleslalomu. Obe tekmi sta veljavni za Zamejsko smučarsko prvenstvo v Forni di Sopra. Vpisovanje in info na info@mladina.it ali 3922303152 ali 3470473606.
TPK SIRENA sporoča, da bo jutri, v petek, 15. februarja, na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski drevored 32, 37. redni občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
18
Četrtek, 14. februarja 2013
KULTURA
/
glasba - Kremerata Baltica pri Koncertnem društvu v Trstu
Vrhunski baltski izvajalci ob violini Gidona Kremerja
Mojster za spoznanje utrujen a še vedno eleganten in muzikalen interpret
gledališki muzej
Predstavili knjigo Bogomile Kravos o SAG v Trstu v letih 1971-1977
Gidon Kremer se je v rodil v Rigi 27. februarja 1947 in je še med zadnjimi violinisti, ki so se šolali z nepozabnim Davidom Oj-strahom. Latvijski umetnik je že v mladih letih osvojil najpomembnejša mednarodna tekmovanja in njegova kariera je res zavidljivo zaporedje uspehov na najvišjem nivoju. Leta 1997 je mojster ustanovil komorni orkester, v katerem je združil najboljše godalce vseh treh baltskih republik: Kremerata Baltica je bila večkrat gost tržiškega Občinskega gledališča, gledališča Giovanni Da Udine in čedaj-skega Mittelfesta in vsakokrat smo občudovali izredno kvaliteto mladih instrumentalistov, ki so pod vodstvom svojega mentorja oblikovali zelo zanimive in raznolike programe.
Svojevrsten in originalen je bil tudi program, ki so ga pripravili za Koncertno društvo v Trstu: vezna nit je bilo poletje in skoraj obvezna izbira je bil Vivaldijev koncert iz Štirih letnih časov, toda solist ni bila violina, temveč vibrafon, na katerega je virtuozno igral Andrej Pushkarev, avtor dokaj posrečene priredbe. Tako solist kot orkester sta se izkazala imenitno, nato pa je bil na vrsti koncert, ki ga je spisal Philip Glass - »Ameriški štirje letni časi«. Glass sodi med najbolj uspešne predstavnike minimalizma, toda zelo vprašljive so vrednote glasbe, ki v nedogled ponavlja, z rahlimi variacijami, vedno iste teme:
40 minut traja Brahmsov koncert, enako dolg je tudi Glassov, primerjava pa je za našega sodobnika porazna.
Gidon Kremer ni več osupljivo natančen in suveren, je pa še vedno eleganten in mu-zikalen interpret, ki se je mnogo bolje izkazal v drugem delu programa. Orkester je odlično zaigral skladbo z naslovom Avanti, ki jo
je spisal Vytautas Barkauskas, nato je Kremer podal venček skladb, ki so jih različni mojstri posvetili njemu in vrhunskemu orkestru: »Gidon Sun Sound« je bil skupni naslov, ki je združil vseskozi zanimive, tudi šaljive in ironične kompozicije novejših ruskih mojstrov: Leonid Desyatnikov je lepo ponazoril kukavičje petje, Dobrinka Tabakova je ustvarila zelo lep dialog med čelom in violino v svojem Sončnem zatonu, Aleksander Raskatov je okusno priredil tri letne čase iz klavirske zbirke Petra Iljiča Čajkovskega, Georgs Pelecis je v Cvetečem jasminu tankočutno združil violino z vibrafonom in godali, Leonid Desyat-nikov pa je okusno in duhovito priredil Piazzolovo Poletje, v katerega je vtaknil tudi citat Vivaldijevega.
Gidonov sončni zvok je še vedno žametno mehak, plemenit, morda za spoznanje utrujen, mojster pa ima veliko zaslug kot ustanovitelj in umetniški vodja ansambla, ki navdušuje tako s tehnično brezhibnostjo kot z izrednim posluhom za skupno muziciranje, ki pozna vse barvne odtenke in zna iz vsake skladbe izluščiti smisel in sporočilnost. Aplavzi in vzkliki so v gledališču Rossetti nagradili mojstra in njegov orkester ter iztržili Piaz-zollovo Oblivion, božajočo melodijo, ki je nežno zapečatila slovo.
Katja Kralj
V Slovenskem gledališkem muzeju v Ljubljani so izdali in včeraj predstavili novi knjigi: delo Andrijana Laha Slovenska dramatika z antično tematiko in knjigo Bogomile Kravos o Slovenskem amaterskem gledališču v Trstu med sezonama 1971/72 in 1976/77. Knjigi po besedah direktorja muzeja Ive Svetine sklepata obširnejše izdajanje del muzeja.
Bogomila Kravos arhivpd
Lahovo delo Slovenska dramatika z antično tematiko po besedah Svetine prinaša zelo natančen pregled in opis slovenskih dramskih besedil od drame Orest Josipa Stritarja dalje. Avtor je dejal, da v delu navaja 36 besedil, pri čemer načeloma ni vključeval rokopisov. Tako je denimo izpuščen dramski tekst Vladimirja Bartola Empedokles. Izjemi sta le Svetinova še nenatisnjena drama Ada Sapfo iz leta 2010 ter dramski tekst Andreja Inkreta Antigona, ki je nastal v istem letu, je pojasnil Lah.
Delo ponuja sprehod skozi slovenske dramatiko obarvano z antiko od druge polovice 19. stoletja dalje. Lah je vse dramske tekste z antično tematiko pred znamenito Antigono Dominika Smoleta označil za »drobiž«, medtem ko je ta sprožila »pravi bum med dramatiki«. »Tako imamo tudi Slovenci svoje Medeje, Antigone, Ojdipe, Odiseje in Promete-je,« je pojasnil Lah. Gibljivost in odprtost grškega mita, ki ni dogmatsko dodelan, po Lahovem mnenju omogočata tudi veliko raznolikost dramskih besedil. Poleg temeljnih antičnih junakov dramska dela prinašajo tudi zgodovinske like, kot sta Aleksander Veliki Vladimirja Kavčiča in Aleksander praznih rok Vitomila Zupana.
Knjiga Kravosove opisuje delovanje ljubiteljskega gledališča v Trstu (SAG) v prvi polovici 70. let minulega stoletja. Kot je povedal Svetina, je to obdobje, ko sta v matici delovala eksperimentalni gledališči Pekarna in Glej. Kljub temu, da je šlo za podoben tip teatra, se ljubljanski gledališč-niki »v svoji samozadostnosti niso zanimali za tržaške«, je spomnil Svetina.
Kravosova je povedala, da je knjigo napisala s poslanstvom, da osvetli problematiko neinstitucionalne kulturne dejavnosti, ki je bila v matici še bolj spregledana kot Slovensko stalno gledališče. SAG, ki je v Trstu deloval pet sezon, je bil zaradi nastavljanja ogledala družbi ukinjen. Delovanje je sklenil kabaret z naslovom »Papenstory«, ki je doživel premie-ro in zadnjo reprizo »kar na sestanku 'sagovcev' s politično elito«, je v spremni besedi zapisal Svetina. (STA)
Člani kremerate Baltice in - zgoraj - violinist Gidon Kremer
maribor - Uspešen obračun EPK
V prestolnici kulture skoraj 6000 dogodkov
Evropska prestolnica kulture (EPK), ki jo je lani gostil Maribor s partnerskimi mesti, je uspešno zaključila leto. Svet zavoda Maribor 2012 je včeraj soglasno potrdil tako letno poročilo o delu in poslovanju tega zavoda kot zaključni račun za leto 2012. Prihodnost projektov pa še naprej ostaja neznanka.
Kot je po včerajšnji seji sveta zavoda povedal njegov predsednik Rudolf Moge, oba dokumenta dokazujeta dobro delo zavoda, ki je kljub številnim težavam predvsem infrastrukturne in finančne narave lani pozitivno posloval in izvedel bolj ali manj ves načrtovani program.
V okviru Evropske prestolnice kulture je bilo v letu 2012 izvedenih več kot 5900 dogodkov, pri katerih je sodelovalo 319 producentov. Na prireditvah in na spletu so zabeležili več kot tri milijone obiskovalcev, v Mariboru in partnerskih mestih pa so imeli občuten porast gostov. V lanskem letu je bilo za projekt namenjenih 19,2 milijona evrov, skupno naj bi vsi stroški znašali 29 milijonov evrov, kar je po besedah Mogeta »eden najnižjih proračunov Evropskih prestolnic kulture«.
Moge je med večjimi dosežki EPK med drugim izpostavil boljšo povezanost med mestom in univerzo, povezovanje kulture z ekologijo in turizmom ter izredno zani-
manje tujine za sodelovanje v Kulturnih ambasadah. Programski direktor EPK Mitja Čander je dodal še širše razumevanje pojma kulture in regionalno povezovanje. »EPK je služil celotni slovenski družbi kot neke vrste laboratorij za številne premisleke, na primer definicijo kulture v današnjem času in njeno pozicioniranje v družbi,« je dejal.
Enako kot Mogeta tudi Čandra skrbi preživetje trajnostno naravnanih projektov, ob čemer se sprašuje, kako te pozitivne spremembe, ki jih je prinesel EPK, ohraniti tudi v prihodnje. »Velika škoda bi bila, če bi vso to dediščino enostavno zavrgli,« je povedal in dodal, da so v zavodu predstavili številne predloge, a nanje doslej ni bilo odziva.
Poudaril je, da je zavod Maribor 2012 uspešno opravil svojo nalogo, zdaj pa so na vrsti politični odločevalci, da dorečejo prihodnost tega projekta. »Denar ni vse. Potrebna je jasna strategija o razvoju kulture v mestu in regiji,« je dejal in potrdil, da se aprila umika s tega položaja in vrača na Študentsko založbo. »Absolutno je zdaj čas, da tisti, ki bi morali že ves čas biti odgovorni za ta projekt, torej politični odločevalci na različnih ravneh, prevzamejo polno odgovornost in opravijo svojo vlogo za razvoj kulture v mestu, regiji in državi,« je še dodal. (STA)
obletnica - Letos proslavljamo tudi 200-letnico rojstva
Na včerajšnji dan pred 130 leti v Benetkah umrl Richard Wagner
Na včerajšnji dan je pred 130 leti v Benetkah umrl nemški skladatelj Richard Wagner, katerega 200. obletnico rojstva prav tako obeležujemo letos. Čeprav je umrl v mestu v laguni, je bila njegova želja, da ga pokopljejo v Bay-reuthu. Njegovo krsto so tja prepeljali s posebnim vlakom, na poti so se mu na postajah poklonili številni častilci.
Wagner (1813-1883) zime ni želel preživljati v Bay-reuthu. Znameniti skladatelj je tako septembra 1882 do-potoval v Benetke. Tam je 13. februarja 1883 umrl v delovni sobi v palači Vendramin-Calergi, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Smrt je Wagnerja doletela v mestu, ki je bilo eno njemu najbolj ljubih. »Vsak ve, da so Benetke najbolj mirno mesto, mislim najtišje mesto na svetu in zato sem se odločil, da so ravno pravi kraj zame,« je pisal svojemu tastu Fran-zu Listu pred svojim prvim bivanjem v mestu leta 1858. Pozneje je mesto večkrat obiskal.
Palača Vendramin-Calergi, kjer je skladatelj bival ob svojem zadnjem obisku, je bila zgrajena po načrtih arhitekta Pietra Lombarda. Graditi so jo začeli leta 1480, gradnja pa je trajala skoraj tri desetletja. Palača ob kanalu Grande danes velja za eno najlepših renesančnih palač v Benetkah. Wagnerju je bila prav toliko pri srcu, kot samo mesto.
V palači ima danes prostore casino, od leta 1995 pa je v njej urejen tudi manjši muzej, posvečen znamenitemu skladatelju. Obiskovalci si lahko ogledajo sobo, kjer je Wagnerja zatekla smrt, sicer pa v muzeju hranijo tudi njegova pisma, slike, dokumente in druge predmete.
Pokopan pa je Wagner v Bayreuthu. Njegovo krsto so tja prepeljali s posebnim vlakom. Že tedaj so se začeli spletati miti, ki jih je njegova vdova Cosima pozneje vneto pomagala širiti. V Benetkah so njegovo krsto do železniške postaje pripeljali z ladjo. Vlak se je nato ustavil v Bolzanu in Zurichu, kjer ga je pričakala delegacija s cvetjem. V Munchnu je dal Ludvik II. h krsti prinesti venec s posvetilom. Na železniški postaji pa so se zbrali številni glasbeniki, ki so mu želeli izkazati poslednjo čast.
Sicer bo letošnja 200. obletnica Wagnerjevega rojstva
Richard Wagner
po vsem svetu postregla s številnimi dogodki. Med njimi bo gotovo največji nova postavitev Nibelunškega prstana v Bayreuthu. Na svoj račun pa so že prišli slovenski občudovalci Wagnerja, saj je že v januarju v Cankarjevem domu premiero doživela njegova opera Leteči Holandec, ko-produkcija Cankarjevega doma ter SNG Opera in balet Ljubljana.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 14. februarja 2013
19
^ Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Dok.: Ud Kapca Du murja - pogled iz slovenske Istre na Trst; Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
6.50 Risanke 8.10 Nan.: Le sorelle McLeod 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Seltz 14.40 Nan.: Senza traccia

15.25 Nan.: Cold Case 16.10 Nan.: Numb3rs 16.55 17.50 Dnevnik in športne vesti 17.00 Volitve 2013 - Okrogla miza 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 23.50 Dnevnik 21.00 Volitve 2013 23.00 Nad.: Dark Blue
^ Rai Tre
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Volitve 2013 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Ak-tulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole
corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik in vremenske napovedi 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Rescue Special Operations 16.35 Ieri e oggi in Tv
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cleri-ci) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Anteprima Festival 20.35 63° Festival della Canzone Italiana 21.15 Euro-visione - 63° Festival della Canzone Italiana 23.40 Dnevnik - Kratke vesti
16.45 Film: Insonnia d'amore (kom., ZDA, '92, i. T. Hanks, Meg Ryan) 18.55
Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: The Closer 23.10 Nan.: Bones
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resn. show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacc-hetti, E. Greggio)
O Italia 1
6.40 Risanke 8.45 Nan.: Everwood 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Lupin
21.05 Film: Perfetti innamorati (kom., '01, i. Julia Roberts) 23.10 Volitve 2013 -Intervju 23.20 Ritratti
u Rete 4
6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in
15.50 Nan.: White collar - Fascino crimínale 16.45 Nan: Chuck 17.40 Nan.: La vita secondo Jim 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 20.20 Nogomet: FC Internazionale Milano - CFR Cluj UEFA Europe Champions League 23.05 UEFA Europe Champions League - Speciale
La l
LA
7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.30 18.50 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.45 Film: Il fiu-me dell'ira (dram.) 16.50 Nan: Il Com-missario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Volitve 2013 23.30 Omnibus notte
^ Tele 4
21.10 Film: Colazione da Tiffany (kom., ZDA, '61, i. Audrey Hepburn)
23.50 Film: Ufficiale e gentiluomo (dram., ZDA, '82)
7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Lezioni di pittura 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 12.40 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.00 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.10 Occhio azzurro 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Happy Hour 21.00 Rubrika: Ring 23.02 Dnevnik
(t Slovenija 1
6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.10 Lutkovna nan.: Kljukčeve dogodivščine 10.40 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.20 Kratki igr. film: Kot na televiziji 11.40 Dok. film: Zadnja pošta 12.10 O živalih in ljudeh 12.35 Na vrtu 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.35 Risanke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum
(t Slovenija 2
7.00 OP! - Otroški program 8.05 Otroški infokanal 8.50 Infodrom (pon.) 9.45 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: veleslalom (Ž), 1. vožnja in ob 13.15 2. vožnja, prenos 11.50 Dobra ura 11.20 Dobro jutro 14.40 Zlata šestdeseta 15.50 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 16.15 Muzikajeto 17.00 Biatlon - svetovno prvenstvo: posamično (M), prenos 19.10 Nogomet: Pred nadaljevanjem evropske lige 19.55 Žrebanje Deteljice 20.05 Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju: Schladming zvečer 20.25 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: veleslalom (Ž), posnetek 21.00 Nogomet: Evropska liga, Tottenham : Lyon, prenos iz Londona 22.55 Nad.: Sodobna družina 23.15 Nad.: Marchlands
|r Slovenija 3
6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.35 9.40 Kronika 7.40 20.00, 22.30, 23.50 Aktualno 8.00 Poročila 8.25 21.20 Beseda volilcev 9.10 Žarišče 12.00 Redna seja Odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino, prenos 16.00 Redna seja Odbora za infrastrukturo in prostor, prenos 19.00 Dnevnik 19.30 21.45, 22.55 Kronika 20.15 Evropski premislek 21.30 Žarišče 23.00 Odmevi
Koper
14.30 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.50 Ef-fe's Inferno 15.35 Dok.: K2 16.05 Dok.: City folk 16.35 Potopisi 17.00 Slovenski magazin 17.30 Biker Explorer 18.00 22.30 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.50 Biatlon - Svetovno prvenstvo 21.30 Odd.: In orbita 22.15 Avtomobilizem
Tv Primorka
8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 ŠKL 19.30 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, Kultura in napovedujemo 20.00 Pred odločitvijo - Univerza v Novi Gorici 21.00 Bodimo zdravi 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
24UR ob enih 14.00 Serija: Tv Dober dan 14.55 Nan.: Ko listje pada 15.50 Serija: Srčna strast 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Valentinovo (rom., ZDA, '10, i. A. Kutcher, J. Alba, J. Roberts) 22.00 24UR zvečer 22.55 Nan.: Blue Bloods 23.50 Nan.: Razočarane gospodinje
A Kanal A
7.10 Risane serije 8.00 18.00, 19.45 Svet 9.00 Nan.: Skupaj s tabo 9.30 14.15 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.55 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Na kraju zločina 13.45 Nan.: Skupaj s tabo 14.45 Film: Živi dokaz 16.30 Nan.: Igrače za velike
20.00 Film: Transporter 3 21.50 Film: Rocky 3 23.40 Film: Rojena morilca
6.55 Risane in otr. Serije 7.25 Serija: Biser 9.00 10.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 17.55 Nan.: Larina izbira 10.40 16.50 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Mentalist 13.00
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Kapljice zdravja - Marija Merljak; 12.15 Iz oči v oči - Vida Valenčič; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Marko Sosič: Balerina, Balerina - 8. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinop-tikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Slovenia in 15 punti da ve-dere e assaporare; 14.35, 20.00 My radio; 15.00, 18.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Radio indie music like; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan;9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo Top 30; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 21.00 Galerija; 21.30 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru.
SLOVENIJA 3
7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Me-digra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.00Sloven-ski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
2 0 Četrtek, 14. februarja 2013
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
rN zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
6
■Óa
mocan dež
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
fti^ fjlAJUUi.
mocan sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, srediste a sredisce ' ciklona ^anticiklona
VREMENSKA SLIKA
1010
A
-7M O ST°C™ OLOM ^
¡9M fSKjfi
K0BENHAVN —' <
.-SM* 0 — - .. . -

MOSKVA
-3/-1 °
1030
BERLIN
-6/-3 O
VARŠAVA
O -3/-1
O KIJEV
1/3
OBRUSELJ O PARIZ -3/4 0/5
ŽENEVA -3/3 O MILAN O -4/0
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
1020
DUNAJ -1/0 O
LJUBLJANA
0 -7/2 ~
s1pS/iT2 ija
„	SKOPJE O	1
" J/"
' \VATENE
,.3/14
C
1010
C
Obsežen višinski ciklon prisoten nad Italijo se bo v naslednjih dneh pomikal proti jugovzhodu. Od severovzhoda bodo v višjih plasteh ozračja občasno pritekali nekoliko bolj vlažni _ n tokovi.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 17.30
Dolžina dneva 10.21
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 8.46 in zatone ob 22.35

Nad južno Italijo in južnim Jadranom je ciklonsko območje. Nad naše kraje priteka od vzhoda vlažen zrak.
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo močno obremenilen. Priporočamo večjo previdnost.

MORJE
Morje je skoraj mirno, stopinj C.
temperatura morja 8
PLIMOVANJE
Danes: ob 0.35 najnižje 42 cm, ob 7.13 najvišje -22 cm, ob 12.20
najnižje 5 cm, ob 17.50 najvišje -25 cm. Jutri: ob 0.56 najnižje 36 cm, ob 8.17 najvišje -19 cm, ob 13.16 najnižje -6 cm, ob 17.37 najvišje -13 cm.
SNEŽNE RAZMERE (v cm)
Kanin - Na Žleb
Vogel..........
Kranjska Gora .
Krvavec .......
Cerkno ........
Rogla..........
250	Piancavallo........	200
240	Forni di Sopra......	170
130	Zoncolan..........	150
160	Trbiž................	150
150	Osojščica...........	130
150	Mokrine............	230
100	Podklošter.........	130
190	Bad Kleinkirchheim	. .65
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
O
GRADEC
-1/3

TOLMEČ O
-3/6
VIDEM o
CS 0/10
O PORDENON
1/9
&
TRBIŽ O
-7/0
ČEDAD O^
o -8/0
KRANJSKA G.
1/9
CELOVEC
O -4/2
0 TRŽIČ
-2/2
O
KRANJ
o-4/0
S. GRADEC
CELJE -2/2
ri
MARIBOR
O-2/1
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 0/1

M*
GORICA O 0 N- GORICA/V,
2/8
O ^^ LJUBLJANA
-2/2	N. MESTO -2/1
AV POSTOJNA	O
^ O -3/2	x-v ---
KOČEVJE	Cr»i£>
O	™3 __
_	O "
c	ČRNOMELJ
ZAGREB 0/1
O
SmS
REKA 1/5
^NAPOVED ZA DANES
Po vsej deželi bo v glavnem spremenljivo. Več oblačnosti bo lahko ob morju. Zjutraj bo še pihala okrepljena burja, čez dan pa bo slabela.

Na Primorskem bo delno jasno, burja bo slabela. Drugod bo oblačno, rahlo sneženje bo ponehalo, najpozneje popoldne tudi v vzhodni Sloveniji. Tudi ponekod na severozahodu bo lahko posijalo sonce. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do 0, na Primorskem do 4, najvišje dnevne od 0 do 3, na Primorskem do 11 stopinj C.
TOLMEČ O
-4/7
¿9
TRBIŽ O
-6/3
iS
O -6/0 KRANJSKA G.
&
ČEDAD O VIDEM O -1/8 s-^
-2/9 ¿S-
CELOVEC
O -7/3
O
TRŽIČ
-3/3
grAdec
-4/3
"-^O -S/2
S. GRADEC
O
KRANJ
CELJE -2/2
MARIBOR
O-2/2
PTUJ
O
M. SOBOTA
O-2/2
O 1
LJUBLJANA
O PORDENON ,n GOBiC«~rt~ 0 N. GORICA	-3/3	N. MESTO -2/2
-1/8	2/9RICAO s. -1/8 6°S7™JNA	O
ZAGREB -2/3
O
¿^ 2/9 o^sT
PORTOROŽ O
-2/10
KOČEVJE
- o J"
ČRNOMELJ
REKA -4/6
PAZIN O
(NAPOVED ZAJUTRI
^Prevladovala bo spremenljiva oblačnost; občasno bo lahko Jutri in soboto bo na zahodu delno jasno z občasno po-
oblačnost gostejša. Ob morju bo pihala zmerna burja.
večano oblačnostjo. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Na Primorskem bo pihala šibka burja.
protest - Življenje si je vzel tibetanski menih
V Nepalu 100. protestni samosežig proti kitajski nadvladi nad Tibetom
KATMANDU - V nepalski prestolnici Katmandu se je včeraj polil z bencinom in zažgal tibetanski menih. Incident je že 100. samosežig v valu protestov proti kitajski nadvladi nad Tibetom od leta 2009. Nepalska policija je sporočila, da se je tibetanski izgnanec zažgal v restavraciji blizu stupe Boudhanath, enega najbolj svetih budističnih svetišč na svetu.
Po navedbah policije je moški, star nekaj čez 20 let, vstopil v stranišče restavracije, se polil z bencinom in vžgal. Nato je stekel na ulico pred stupo, kjer so policisti uspeli pogasiti ogenj, preden so ga hudo ranjenega odpeljali v bolnišnico, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tibetanska vlada v izgnanstvu, ki ima sedež v indijskem mestu Dharams-hala na obronkih Himalaje, je pred včerajšnjim incidentom število samosežigov kot oblike protestov proti nadvladi Kitajske postavila pri 99, od tega je 83 pro-testnikov izgubilo življenje. Tibetanci se za samozažige, ki so se večinoma pripetili v tibetanskem predelu Kitajske, odločajo v znak obupa zaradi verskega preganjanja v Tibetu.
Tibetanski premier v izgnanstvu Lobsang Sangay je za samosežige okrivil Kitajsko in pozval mednarodno skupnost, naj tem incidentom posveti več pozornosti. "Ker ne obstaja svoboda govora ali svoboda kakršnekoli oblike protesta, so Tibetanci žal izbrali samosežige," je dejal Sangay. Kitajska je sicer obtožila dalajla-mo, tibetanskega duhovnega voditelja, da spodbuja samosežige, obenem pa Peking opozarja, da so ogromne kitajske investicije v Tibetu doprinesle k modernizaciji in boljšemu življenjskemu standardu Tibetancev.
Iz urada dalajlame v New Delhiju so sporočili, da so seznanjeni z najnovejšim samosežigom. "Smo zelo žalostni, da je do tega prišlo. Tibetansko vodstvo vztrajno poziva ljudi, naj ne posegajo po tako drastičnih oblikah protesta," so za AFP povedali predstavniki urada. Prvi samose-žig se je pripetil leta 2009 v samostanu Kirti v kitajski provinci Sichuan, nato pa so se leta 2011 razširili po Tibetu. Samomor je sicer v nasprotju z nauki budizma, ki poudarjajo, da je življenje sveto. (STA)
V	černobilski elektrarni se je zrušil del pokrova
ČERNOBIL - V ukrajinski jedrski elektrarni Černobil se je v torek pozno zvečer pod težo snega zrušil del pokrova v predelu, kjer se nahaja četrti reaktor, pri čemer nihče ni bil poškodovan. Po zagotovilih uprave elektrarne in ruskega ministrstva za izredne razmere se stopnja radiacije zaradi nesreče ni spremenila. Del betonskega pokrova se je zrušil v predelu četrtega reaktorja in poškodoval območje v velikosti okoli 600 kvadratnih metrov.
Ravno v četrtem reaktorju je 26. aprila 1986 med izvajanjem varnostnega preizkusa prišlo do eksplozije, v kateri je bil reaktor uničen. Radioaktivne snovi, ki so v desetih dneh po eksploziji ušle v ozračje, so močno onesnažile Belorusijo, Rusijo in Ukrajino, radioaktivni oblak pa je zajel praktično vso Evropo, od Skandinavije na severu do Slovenije, Italije in Nemčije na zahodu Evrope. O tem, koliko naj bi bilo skupaj žrtev nesreče, se ocene močno razlikujejo. Po nekaterih navedbah je zaradi posledic sevanja umrlo več kot 100.000 ljudi, po drugih pa morda največ 10.000.
V	ostankih reaktorja je danes še vedno okoli 190 ton visoko radioaktivne staljene sredice, ki jo pokriva skoraj 30.000-tonski betonski sarkofag.
Grki največji pesimisti glede nadaljnjega trajanja krize
ATENE - Anketa podjetja za raziskave Nielsen, ki so jo izvedli v 58 državah, je pokazala, da so Grki največji pesimisti, saj jih kar 90 odstotkov meni, da je njihova država v recesiji in da bo kriza trajala še dolgo časa. Sodeč po raziskavi je osem od desetih najbolj pesimističnih držav evropskih.
Med Grki jih ima 44 odstotkov težave pri iskanju službe, medtem ko jih 40 odstotkov trdi, da z denarjem, ki ga imajo na voljo, ne morejo pokriti življenjskih stroškov. Zaradi krize je bilo 92 odstotkov grških gospodinjstev prisiljenih spremeniti življenjski slog, od tega jih je 67 odstotkov začelo kupovati cenejše izdelke. 66 odstotkov grških potrošnikov je zmanjšalo nakupe oblačil in čevljev, 54 odstotkov varčuje z elektriko, 47 odstotkov Grkov pa se manj vozi z osebnimi avtomobili. Sodeč po anketi so poleg Grčije najbolj pesimistične države še Madžarska, Južna Koreja, Portugalska in Italija. Norveška je edina evropska država, ki se je uvrstila med prvih deset najbolj optimističnih držav.
Junckerju za spomin podarili ventilator in zvonček
BRUSELJ - Luksemburški premier Jean-Claude Juncker je ob odhodu s čela evro-skupine dobil več daril. Generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde je verižnemu kadilcu za razpihovanje cigaretnega dima podarila ventilator, finančni ministri pa so mu izročili graviran zvonček. Na zvončku sta vgra-virani letnici 2005 in 2013. Juncker se je namreč minuli mesec poslovil po osmih letih predsedovanja skupini finančnih ministrov držav območja evra, v njegove velike čevlje pa je stopil nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem. Nabor daril je zaokrožil še album fotografij s spomini na osemletno opravljanje te pomembne funkcije v EU, ki je bila še posebej izpostavljena v zadnjih treh letih reševanja krize v območju evra. Juncker je bil kot eden najbolj cenjenih in izkušenih evropskih politikov trenutne generacije po ocenah analitikov v tem procesu izjemno pomemben.
Revija Chi objavila fotografije noseče Kate v bikiniju
RIM - Italijanska tračarska revija je včeraj objavila fotografije britanskega princa Wil-liama in njegove noseče soproge Kate v kopalkah med njunih počitnikovanjem na karibskem otoku Mustique. Palača Saint James v Londonu, ki ureja stike z javnostmi britanske kraljeve družine, je fotografije že označila za očitno kršitev zasebnosti para. Poleg italijanske revije Chi se je za objavo odločila tudi avstralska ženska revija Women's Day, iz katere so sporočili, da za njih ne velja dogovor o neposeganju v zasebnost kraljevega para, kot to velja za britanske medije. Na fotografijah je Kate na plaži v bikiniju. Obeta se tudi objava fotografij njene sestre Pippe Middleton, ki je počitnikovala s kraljevim parom. (STA)