Španska muha
Besedilo in foto: Slavko Polak
Španska muha (Lytta versicatoria).
Nemalo sem bil presenečen, ko sem 
navkljub dolgi entomološki karieri 
šele pred dvema letoma prvič sre-
čal »špansko muho«, in sicer za roj-
stno hišo na Pivškem pod vznožjem 
Snežnika. Španska muha ni ne muha 
niti ni samo iz Španije. To je hrošček 
vrste Lytta versicatoria iz družine 
priščnjakov (Meloidae). Priščnja-
ki so razmeroma veliki črni, modri, 
rdeči in zeleni hrošči s sila zaple-
tenim parazitskim razvojem ličink. 
Iz te družine so bolj znane travnice 
(Meloe spp.) z izrazito napihnjenimi 
zadki. V Srednji Evropi je znanih le 
33 vrst iz te družine hroščev. Večino-
ma jih najdemo na toplih traviščnih 
habitatih.
Španska muha je edina vrsta iz rodu 
Lytta v srednji Evropi. Hrošč je prele-
pe prelivajoče metalno zelene barve, 
dolg pa je kak centimeter in pol. Ličinke 
parazitirajo v podzemeljskih gnezdih 
divjih čebel. Vrsta je pogostejša na jugu 
Evrope. Tu in tam se pojavi tudi v ve-
čjem številu. Pred več desetletji je bila 
občasno pogosta celo v okolici Ljublja-
ne, zlasti pa na Primorskem. Savo Bre-
lih mi je povedal, da so v nekaterih letih 
ob obilici španskih muh v Ljubljani celo 
grmi »smrdeli po miših«. Danes je vrsta 
v Sloveniji izjemno redka in zavarovana 
z Uredbo o zavarovanju prosto živečih 
živalskih vrstah. 
Vse vrste priščnjakov ob draženju izlo-
čajo strupene in pekoče snovi ostrega 
vonja, kar jim služi za obrambo. Oljnat 
izloček namreč vsebuje strup kantari-
din. Ker se zanaša na svojo strupenost 
za plenilce, je španska muha počasna 
živalca. 
Vrsta je ljudsko znana kot sredstvo za 
povečanje spolne moči – afrodiziak. Že 
v antiki so te hroščke, zmlete v prah, 
uporabljali za povzročanje mehurjev na 
koži. Hrošček si je pridobil velik sloves 
v srednjem veku in ga obdržal vse do 
18. stoletja, ko je bila znana cela vrsta 
pripravkov in pastil iz prahu španskih 
muh, ki so jih uporabljali kot spolne na-
poje. Zaužitje že minimalnih količin teh 
hroščev sicer res povzroča draženje ge-
nitalno-urinarnega trakta, štiri do šest 
kapljic tega strupa v kozarcu vode ali 
vina pa povzroči smrt v nekaj urah.
ozaveščanja javnosti glede invazivnih 
tujerodnih vrst je pred leti oral ledino 
projekt Thuja, na njegovih temeljih pa 
je v letu 2011 stekel projekt Tujerodne 
vrste – naša skrb, moja odgovornost 
(Thuja 2). Projekt izvajata Botanično 
društvo Slovenije in Zavod Symbiosis. V 
Mestni občini Ljubljana je bil v lanskem 
letu izpeljan pilotski projekt kartiranja 
žvrklje na izbranih območjih mesta Lju-
bljana, letos pa poteka popisovanje na 
celotnem območju mesta Ljubljane. 
Popisovanju žvrklje se lahko pridruži 
tudi javnost, še posebej terenski bio-
logi, ki smo vajeni opazovanja, vrsto 
poznamo in uživamo pri delu na tere-
nu. Kako kartirati in kako posredovati 
podatke v bazo s pomočjo aplikacije na 
domačih straneh FURS, si lahko pre-
berete na http://www.tujerodne-vrste.
info/blogs/nova-spletna-aplikacija-za-
-popisovanje-ambrozije/. In kar je pri 
tem najbolj pomembno: podatke takoj 
uporabi inšpekcijska služba. Seveda 
tudi za terenske biologe velja previ-
dnost pri rokovanju z žvrkljo, posebej 
če smo nagnjeni k alergijam na cvetni 
prah.
PESMICA O ŽVRKLJI II
Ti poredna mala žvrklja!
Nosek moj prepoln je smrklja
in v očkah me ščemi,
v grlu stiska in boli .
Pelod tvoj po zraku raja,
zdravju mojemu nagaja.
Naj izrujem te, požgem?
S herbicidi te zatrem?
Pa saj vem, da nisi kriva,
ti rastlina nagajiva!
Kaj ti mar bo za gorje,
ki ga čutimo ljudje ...
M.B.
5