Prejšnjo nedeljo je Jadranska straža zaključila svoj uspeli Jadranski teden, ki je bil hkrati manifestacija za zvezo Slovenije a morjem. Ta manifestacija je dobila svoj veličasten izraz z zborom ogromne množice ljubljanskih meščanov na Kongresnem trgu pred univerzo, od koder sta z balkona množici poslušalcev govorila podban dr. Pirkmajer in sušaški župan Gjuro Ružič, ki je Ljubljančanom tudi izročil pozdrave s sinjega Jadarna in mesta Sušaka, naše najbližje obmorske narodne trdnjave. Izgleda, da so se po dolgih letih in pripravah vendar združili vsi, ki so zainteresirani na zvezi Slovenije z morjem, da s skupnimi močmi in vztrajnim delom dosežejo cilj, za katerim ne stremijo le naši industrijski in trgovski krogi, temveč je v veliki meri od njega odvisen tako razvoj in napredek dravske banovine, kakor tudi mesto in pristanišča Sušaka, ki mora in tudi bo v bližnji bodočnosti med našimi pristanišči zavzel tisto mesto, katero je imel prej Trst.
Štev. 20.
Leto X.	V Ljubljani, dne 17- maja 1934*
Za zvezo z našim morfem
SREBRNI JUBILEJ VIŠKEGA SOKOLA
Pravkar je poteklo 25 let, odkar so se na Viču zbrali rodoljubni možje in ustanovili svoje Sokolsko društvo. Že nekaj let prej so hoteli ustanoviti društvo v bližnjem novem naselju Kožni dolini, zamisli pa niso uresničili zaradi nekih osebnih nesporazumov. Ustanovni občni zbor viškega Sokola v začetku maja 1909 v gostilni Balija pa je pokazal, kako potrebno je bilo društvo v tem kraju, ki dotlej ni imelo nobene močnejše narodno-napredne organizacije. Društvo se je od vsega početka prav lepo razvijalo, tako da je že po enem letu dela ustanovilo svojo podružnico v Notranjih goricah. Iz vrst viškega Sokola sta izšla tudi dva znana mednarodna telovadca Antosiewicz in Thaler, ki je že pred vojno nastopal z uspehom na mednarodnih telovadnih tekmah v'inozemstvu. Po vojni si je društvo postavilo lastni dom, ki je največji v ljubljanski okolici. V njem sedaj marljivo vežbajo za nastop pri slavnostni proslavi srebrnega jubileja, ki bo od 1. do 8. julija na letnem telovadišču poleg osnovne šole. Prostor člani sedaj s kulukom uravnavajo po načrtih stavbenika br. Marinčiča Ivana, občina pa je dala na razpolago svoj cestni valjar, s katerim utrjujejo prostor, ki bo po dovršitvi ustrezal vsem zahtevam modernega telovadnega in športnega prostora. O priliki proslave petindvajsetletnice bo društvo blagoslovilo svoj novi naraščajski prapor, ki mu bo kumoval Nj. Vis. prestolonaslednik Pete'r, s čimer bo proslava dobila najlepši in najsvečanejši poudarek. Na sliki (poleg v sredi), je odbor društva s predsednikom m. ph. br. Remsom.
>
Slika spodaj levo: Vrnitev ministra zunanjih zadev g. Jevtič* iz Sofije, kjer je utrdil dobre odnošaje, ki so pogoj za mir na Balkanu.
župan mesta Sušaka g. Ljubo Ružič z ljubljanskim županom dr. Dinkom Pucem na balkonu univerze.
Velika množica zborovalcev pred univerzo na Kongresnem trgu
(pomembni dogodki
ZGLEDNA VNEMA MENGEŠKIH SOKOLOV. Člani sokolskega društva v Mengšu so prijeli za delo in po preteku dobrega meseca naredili: konja, kozo, kozliča, prožno Jn skakalno desko, razno plezalno orodje, blazino, gredi in malo bradljivo; popravili pa bradljo in kroge. Vse doma izdelano orodje in popravilo starega je stalo okrog 2500 Din, kar je razmeroma malenkost proti vrednosti, ki jo predstavlja orodje.
ZA BUDIMPEŠTO SE PRIPRAVLJAJO. Naša telovadna vrsta, določena za bližnje mednarodne tekme v Budimpešti, prav marljivo vežba na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola. Na sliki Jih vidimo, kako se krepčajo.
POČASTITEV POBORNIKA GASILSTVA. Ga-pilska četa mesta Metlike je nedavno slavnostno izročila častno diplomo svojemu zaslužnemu častnemu načelniku g. Francu Weissu. Slavljenec, ki jsi je za razvoj gasilstva ne le v Beli Krajini, nego tudi izven nje, pridobil nešteto zaslug, je bil rojen 29. januarja 1868 in je že kot 23-letni mladenič pristopil h gasilcem. Pred desetimi leti je prevzel načelstvo in takoj uveljavil svoje orga-nizatorične sposobnosti. Do tedaj je spadalo društvo pod novomeško župo, a se je po njegovem prizadevanju Bela Krajina osamosvojila in dobila Svojo lastno župo, ki jo že od njene ustanovitve vodi slavljenec sam. Po njegovi zaslugi se je gasilska misel po vseh naših krajih zelo razširila in so bila ustanovljena številna društva v Dra-fiičih, Dragomlji vasi, Božakovem, RosaJnicali, Krasincu, Lokvici, Radovici, Grabrovcu in Su-horju. Tudi onstran Kolpe v savski banovini je bilo po njegovi zaslugi ustanovljenih nekaj čet in sicer v Bubnjarcih, Zaluki, Pravotini in drugod. France Weiss je pri Gasilski zvezi enako pomagal in posredoval, da si je pred leti tudi Črnomelj osnoval lastno župo. France Weiss je bil že večkrat odlikovan in sicer z redom sv. Save, s srebrno svetinjo in s kolajno Gasilske zveze. Pred jeti je odložil četno načelstvo, zaradi česar ga je v otem ista izvolila za svojega častnega načelnika ede na številne njegove zasluge za napredek in povzdigo čete.
ACETILEN JE EKSPLODIRAL. V Utrehtu na Holandskem je eksplodiral v železniških delavnicah acetilen. Eksplozija je enega delavca ubila, dvanajst pa hudo ranila.
L
ZLATA POROKA ZASLUŽNEGA VRTNARJA. Te dni je obhajal znani ljubljanski vrtnar Franc Herzmanski s svojo ženo Marijo zlato poroko. Podjetnemu in delavnemu paru naše čestitke.
doma in na tujem
IVAN ERHARTIC 75 LETNIK. Solnčen in veder kakor majniški dan je obhajal te dni svojo 75 letnico g. Ivan Erhartič, sodni svetnik v pokoju in odvetnik v Celju, čil in zdrav praznuje ta redki jubilej mož, ki ga je že od nekdaj sama dobrota in prijaznost in ki je kljub svoji skromnosti znan daleč po domovini, še mnogo zdravih let!
JOHN DILLINGER — STRAH JLN TREPET AMERIKE. 35-letni strahovalec petorice držav. Njegova banditska tolpa je oborožena z avtomobili, letali in strojnicami.
RUMUNSKI POLKOVNIK PRECUP, pilot letala, ki je prepeljalo romunskega kralja Karola od meje do BukareSte, je bil degradiran in obsojen na 10 let Ječe, ker je zasnoval zaroto proti kralju in državi.
MLADINSKI ZBOR IN ORKESTER GLASBENE BOLE V
mladinskem koncertu v veliki unionski dvorani v Kranju je zaslužni g. Albin Fakin.
KRANJU je nastopil nj Ljubljani. Vodja Glasbene Sole J
CELJSKO PEVSKO DRUŠTVO praznuje 40-letnico. To pevsko društvo je najsta«
rejša slovenska pevska organizacija slovenskeag štajerja.
J
VSE V UNIFORMI. Prvomajniškega obhoda v Frankfurtu so se udeležjle ti^di ženske, včlanjeno v »Zvezi nemških deklet«. Korakale so po ulicah ž razvitimi zastžLV&mifc
^edemka kronika
JUBILEJ GLASBENEGA DRUŠTVA V HRASTNIKU. Glasbeno društvo v Hrastniku je proslavilo 15 letnico svojega kulturnega in nacionalnega dela. Tega jubileja pa je v največji meri deležen duša društva in njegov ustanovitelj učitelj g. Davorin Cander. Prvi začetki smotrenega petja v Hrastniku segajo tja v leto 1884 in so bili organizatorji sami učitelji, posebno zaslužna med njimi sedanji ravnatelj jet-nišijice v Mariboru g. Hohnjec in učitelj g. Miloš Roš. Nova doba glabenega življenja pa se je pričela leta 1913., ko je na Dolu pri Hrastniku nastopil službo učitelj gosp. čander, ki je ustanovil najprej vokalni kvartet, potem moški zbor in majhen salonski orkester. Leta 1919. je bil ustanovljen pripravljalni odbor Glasbenega društva, ki so ga tvorili gg. čander, Miloš Roš in Avgust Dolinšek. Svoj prvi samostojni koncert Stfe priredilo mlado društvo že 10. aprila 1920. potem pa se je naglo razvijalo do sedanje zgledne in odlične višine.
JUGOSLOVAN — VODJA FILOZOFSKE FAKULTETE V BRNU. Minule dni je bil izvoljen za dekana filozofske fakultete Masarykove univerze v Brnu naš slovenski rojak, redni profesor psihologije dr. Mihajlo Rostohar.
Skupina voditeljev in udeležencev protituberkuloznega kongresa na ljubljanskem kolodvoru. V sredini dr. Jordan Stajič, zadnji na desni docent dr. Ivan Matko.
SMRT ORGANIZATORJA NAŠIH ROJAKOV V TUJINI. Jugoslovensko delavsko podporno društvo v Eysdenu v Belgiji je izgubilo svojega zaslužnega podpredsednika Franca Mlakarja, konjiškega rojaka, ki je legel v grob, star komaj 40 let. V društvu je bil marljiv, požrtvovalen in iniciativen delavec ter si je s svojim bodrilnim delovanjem med našimi delavci v Belgiji ohranil časten spomin. Pokojni Franc Mlakar je prišel v Belgijo pred petimi leti prej pa je delal v Fohns-dorfu v Avstriji. Vsega skupaj je delal v rudnikih preko 20 let in to večinoma v tujini. Zaradi tega je njegova narodna zavednost najlepši zgled vsem rojakom v tujini.
J
NOVA POSTOJANKA V BOJU PROTI JETIK1. Za našo ožjo domovino je pri Proti-tuberkuloznem kongresu, ki se je vršil te dni ob udeležbi zdravnikov iz vse država v Ljubljani, najvažnejši dogodek otvoritev novega oddelka za jetične bolnike v To-polšici. Jetičnim bolnikom je postala Topolšica tudi izven mej naše domovine znano pzavetišče po svetovni vojni. Zdravilišče ima 36 različnih zgradb, okrog bolniških, paviljonov obširno in divno smrekovo gozdovje, v sredini pa lepo urejen park z razkošnim drevjem, vrtovi in sadovnjaki. Na vse strani vodijo lepe gozdne poti, ki predstavljajo najlepše izprehode. Bolnikom so na razpolago vile Mladika, Vesna, Breda, Zora, Smrečina in Planlnka. Paviljona Smrečina in Planinka sta za otroke, ostali paviljoni pa za odrasle. Vsak oddelek ima prostorna ležišča za solnčenje, kjer so tudi montirani radijski aparati. Zdravilišče ima veliko lastno ekonomijo, saj meri posestvo 36 ha. Veliki uspehi tega zdravilišča so najboljši dokaz, da je jetika ozdravljiva. Slcvesna otvoritev novega oddelka »Mladike« se je vršila preteklo nedeljo. Oddelek je blagoslovil v prisotnosti predstavnikov oblasti in društev, kongresistov in gostov, lavantinski škof g. dr. Ivan Tomažič. Z otvoritvijo novega oddelka je zdravilišče v Topolšici postalo eno najvažnejših zdravilišč za jetične v vsej naši domovini.
f BERNARD JELOČNIK, kapetan vojnega broda je umrl te dni v Ljubljani. Kot mornar je pre-plul mnogo morja. Bil je vnet Jugoslovan že kot avstrijski oficir ter delaven Sokol. Naj počiva v miru!