— 34 - • Vpričo Boga! 3. Zasluge za nebesa. Misel na pričujočnost božjo pa nas ne varuje samo greha, marveč nas tudi prav močno priganja k dobrim delom in čednostim, vzbuja v nas sveio goreč-nost, s katero si nabirajmo zaslug za nebesa. Zakaj v dosego nebeškega kraljestva Se ne zadostuje. da bi se varovalile greha, marveč nebesa si moramo, kolikor je v naši moči. tudi zaslužiti z dobrimi deli. Čujte torej, kako zelo nas podpira misc! na pri-čujočnost božjo v tcm prizadevanju. Da to laže in' bolje razumemo, opazujmo, kako se nabirajo svetHe zasluge, kaj najbolj vpliva na točnost in gorečnost v svetni službi. Začni najprej kar sam pri sebi. Ti bi si rad s svojo pridnostjo in modrim vedenjem prislužil lepo izpričevalo in po lepih izpričevalih kclaj dobro službo. Pa povej odkritosrčno, kaj te paL najbolj priganja k prtdnosti in rednosti? Kaj ne, da najbolj o k o učiteljevo. Ako se kdaj učitelj odstran(J le za nekaj trenutkov, brž te popusti tvoja modrost. Saj še takrat, ko sc učitelj obrnejo v drugo stran, nekaleii hitro porabijo to kratko priložnost. da so nemirni in nepaztii, še-le oko učiteljevo jih pripravi zopet v red. Doma pa tudi tvoji starši (ali pa gospodinja) radi puščajo nekoliko odprla vrata v ono sobo, kjer se učiš, češ, da bi njih oko hitro pregnalo lenobo, ko bi holela ludi kaj gledati v tvojo knjigo in pomagati pri izdelavanju tvojih nalog. Ali kadar pride na vrslo pisanje in risanje ali kaj slič-nega, kako paziš in se Irudiš. da bi vse prav in lepo naredil, ako stoje poleg tebe učitelj; kadar si sam, pa že nisi več tako natančen. Olej, človeško oko ima toliko moč do Ivoje prid-nosti, — kaj pa božje oko, ki povsod vidi, tudi v tvoji duši vse misli in želje? oko tvojega najvišjega Oospoda, tvojega vscmogočnega Slvarnika, v čigar rokah je vsa tvoja sreta ali nesreča? oko tvojega ne-skončno pravičnega Sodnika, ki li bo odločil večno - 35 — slavo in srečo v nebesih, ako bo povoljno izpričevalo tvojega življenja, ki ga piše Ivoj angel varih in ki ga boš zagledal precej, ko pride tvoja duša v večnost k posebni sodbi? In kolika čast zale sodnji dan, če boš odličnjak, vpričo vseh Ijudi! Opazuj pa šc druge Ijudi pri delu. Skoro povsod boš zagledal kaj sličnega. Hlapci in dekle, najemniki in delavci kaj radi počivajo ali pa vnemarno in po-vršno opravljajo svoja dela, kadar so sami. Kakorhilro pa se prikaže gospodar ali gospodinja, se urno zaLno gibati roke in delo se tako uspešno odseda, da je veselje. Tudi raznovrstnim rokodelcem začne zastajati delo. ali pa se polovičarsko opravlja, ako ni mojstra blizu. Zato pa pravijo. da gospodar več naredi zočmi nego posli in delavci z rokami. Zopet poudarim: Ako že toliko izda navzočnost predstojnika - človeka, ki more zadržati ali utrgati le nekoliko minljivega plačila, ali se ne borno tembolj bali najvišjega Gospoda, ki nas gleda in opazuje povsod in pri vsakem delu, ki nam je obljubii nebeško kra-Ijestvo, ako mu zvesto služimo: Veliki gospodje dobro plačujejo svoje služabnike, a zahtevajo tucli natančne službe. Služabnik veiikega gospoda ne sme biti lenuh in polovičar: posebno kadar je poleg svojega gospoda. se polrudi, da mu natanko ustreza v vseh rečeh. Mi smo pa sluzabniki najvišjega Gospoda, ki je vedno poleg nas, ali se ne bomo torej potrudili, da bomo vselej in povsod zvesto, natanfno in goreče služili svojemu nebeškemu Kralju? Žc poganski modrijan Seneka je dal svojemu prijatelju Luciliju takle nasvet: Ako hočeš vedno pošteno živeti, misli si, da je vedno in povsod na tvoji strani plemenit in izvrsten mož, ki te opazuje pri vseh tvojih opravilih. To je izvrsten pripomoček, da se ne boš le izogibal vse zlobnosli, marveč da boš natančno iz-vrševal vsako delo. naj si bo še tako na skrivnem. Ko bi bil ta modrijan poznal Boga, kakor ga poznamo kristjani, bi niu pač ne bilo treba svetovati, da naj si le misli, da je pri njem tak popoln mož, marveč opozoril bi bil prijateljalena pričujočnost božjo. 3- - 36 - Vedno in povsod nas lorej spremljaj ta dvojna misel: služahniki smo veličastnega, neskončno svetega in dobrega Gospoda, ki nas vedno in povsod opazuje, kako ithi sluiimo'