AH, TE POKOJNINE
V rokah imam zelo kratek predlog zakona z zelo dolgim naslovom PRED-LOG ZAKONA O USKLAJEVANJU DENARNM NADOMESTIL ZA AS PORODNIKEGA DOPUSTA, DENARNIH NADOMESTIL ZA AS ODSOTNOSTIZ DELA ZARADIBOLEZNINAD 30 DNI, DENAR-NIH NADOMESTIL ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI, POKOJMN IN ZAJAMENE PLAE. Zakon je resda kratek - ima samo 5 lenov a utegne usodno vplivati na socialno stanje tistih, ki sejih loteva. Loteva pa se pravzaprav vseh dravljank in dravljanov Slovenije. Svoje tokratno pisa-nje namenjam tisti skupini, kije zajeta v 28. besedici omenjenega zakonskega predloga - POKOJNINE - torej upokojencem.
Vlada je morda skuala s tem, da je pokojnine skrila nekam vmes, pred pozornostjo tako poslancev kot tudi upokojencev skriti pomembnost predlaganih sprememb. A ji ta more-bitna namera seveda ni uspela.
In za kaj pravzaprav gre? Najbolj na kratko - po novem naj bi se pokoj-nine usklajevale z rastjo cen ivljenj-skih potrebin! Pa e to ne vsak me-sec sproti, ampak enkrat na tri me-sece (kvartalno!) z veljavnostjo za na-prej! In ker je vlada oitno gradila na naelu, da so vse dobre stvari tri, se bodo pokojnine dvignile le, e bodo cene ivljenjskih potrebin v posa-meznem trimeseju narasle za ve kot 3%, pa e takrat le za 0,70% za vsak odstotek nad tremi odstotki. Ali po-vedano drugae, e bodo cene iv-ljenjskih potrebin v aprilu, maju in juniju narasle za 3%, bodo pokojnine vije za ni odstotkov; e bodo cene poskoile za 4%, bodo pokojnine vije za 0,7%; pri dvigu cen ivljenj-skih potrebin za 5 % v posameznem trimeseju, bodo pokojnine vije za 1,4% ... in tako dalje.
Da je vlada v strastni elji zamrz-niti pokojnine pozabila na dejstvo, da je pokojnina zasluena z delom, da je v nekem smislu nadaljevanje delov-
nega razmerja, se glede na dosedanje izkunje na tem podroju ne gre u-diti.
Prav tako ni tudi ni novega, da skua vlada pri stranskih vratih dosei ukinitev poraunov za nazaj. In tako v veliki vnemi ukiniti poraune predlaga rtanje 159. in 160. lena sistemskega zakona. Ta dva lena resda opredeljujeta usklajevanje in poraune (160. len) ter vsakoletno opredelitev razmerja med povpreno plao v republiki in povpreno sta-rostno pokojnino za polno pokojnin-sko dobo (159. len), a hkrati 159. len doloa tudi, da to razmerje ne more biti nije od 85%. S rtanjem lena se rta tudi ta izjemno po-membna varovalka in seveda raz-merje Iahko zdrkne krepko pod fik-tivno tevilko 85. Zakaj je ta odstotek konstrukt, sem pisala e pred nedav-nim, a naj na kratko le ponovim.
Gre za razmerje tned povpreno plao v dravi in povpreno starostno pokojnino za polno pokojninsko dobo. Polno pokojninsko dobo (35 let dela za enske, 40 let dela za moke) pa ima le dobrih 30% vseh upokojen-cev, drugi so iz najrazlinejih razlo-gov odli v pokoj prej. Poglejmo, kakno je dejansko razmerje med po-sameznimi skupinami upokojencev:
OKTOBER 1993
POVPRENA PLAA
je bila
povprena pokojnina za polno dobo povprena starostna pokojnina
povprena invalidska pokojnina
povprena druinska pokojnioa
STT Razmeije
49.825 plaa/
/pokojnina
42.351 85%
35.675 71,6%
29.283 58,77%
25.138 50,45%
povprena pokojnina 32.309 64,84%
Dejansko razmerje med povpreno plao in povpreno pokojnino je torej le dobrih 64% in ne 85%! S rtanjem 159. lena utegne torej hitro pasti pod 50% ali celo e nije.
e zelo hiter izraun, kaj se bo ob predlaganem novem nainu usklaje-vanja zgodilo s pokojninami v nasled-njih letih pove, da bodo pokojninepb predpostavki, da plae ostanejo na isti ravni, da torej ne bodo rasle(!) v naslednjih petih do estih letih, zdr-knile na vsega 50% sedanje vredno-sti!
Prav tako vlade oitno prav ni ne zanima, da tako spremenjen zakon uvaja nove bolje upokojence. Vsi
tisti, ki bodo li v pokoj po sprejemu tega zakona (upam pa, da NE BO sprejet). bodo imeli po estih oz. sed-mih letih indeks rasti 200, starim upokojencem pa bo ostal na ravni 100. Tudi ta izraun je narejen na predpostavki, da so plae ves as re-alno enake(!).
Pa da ne bo preve podrobnosti: zakon NI sprejemljiv. e samo iz na-vedenih razlogov ne. Enake ali po-dobne utemeljitve veljajo tudi za po-rodnike in druge prejemke, ki jih poskua urejati ta zakon.
Poslanska skupina Demokratov Slovenije se bo tako kot ves as doslej zavzemala za strokovne in temeljito premiljene spremembe v sistemskem zakonu in bo proti interventnim pose-gom.
Konam pa naj z besedami, ki jih je gospod prof. dr. Lado Rupnik (eko-nomist in soavtor strokovne tudije o pokojninskem sistemu in posegih vanj) zapisal v bdprtem pistnu pred-sedniku vlade:
Najbolje bo, e predlog umaknete in sproite pripravo strokovno in poli-tino sprejemljivih reitev. Stro-kovne pripravljalce takega predloga pa imprej naenite, da ne bodo ve mogli delati kode in vznemirjati pri-zadetih.
Predlog zakona je na dnevnem redu 20. seje Dravnega zbora Repu-blike Slovenije pod zaporedno te-vilko 16.
Danica SIMI
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si