Barvno na c ˇrno-belem 15. Klavirski dnevi, Ljubljana 2015 Nuša GregoriË Glasbena šola Koper nusagregoric@hotmail.com 110 »Glasbenikove barve so zvoki [...] Barve klavirskega zvoka so še prav posebne, saj se rojevajo iz črno-bele podlage, obo- gatene z dvema zlatima pedaloma. Stara modrost pravi, da je klavir edini inštrument brez lastne barve tona in da mu mora barvo vedno znova vdihniti pianistova domišljija. Lah- ko zveni kot katerikoli drugi inštrument, oseba ali čustvo, se ovije v katerikoli plašč. Velik izziv in še večji blagoslov ...« je v uvodnem nagovoru v brošuri 15. Klavirskih dni zapisal predsednik Društva klavirskih pedagogov Slovenije, EPTA, Primož Mavrič. Društvo svoje letne konference pripravlja z izjemno podporo svojih članov, klavirskih pedagogov, študen- tov in drugih ljubiteljev klavirske umetnosti ter glasbenih šol. Letošnji, jubilejni 15. Klavirski dnevi so novembra potekali na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani in v Skrjabinovem letu so se ovili v barve. Odnos med barvo in zvokom je tako prežemal projekte šol, predavanja, forume in koncerte. Provo- kativna tema je nagovorila tako izvajalce klavirske glasbe kot raziskovalce svojevrstnega fenomena sinestezije. »Predstavljanje, prestavljanje, občutenje dinamike razlik, udejanjanje nepredstavljivega buri naše čute in misli in v Skr- jabinovem letu stapljamo barve v zveneči vrtinec glasbenega kozmosa. Perspektiva pogleda nas pelje v prostran simbolni svet v medsebojnem odnosu povezanih umetnosti iz katere- ga vznika glasba …« so zapisali v vabilu na tokratno jubilejno konferenco, zavezano kvaliteti, strokovnosti in širjenju znanja. Iskanje stičnih točk med barvo kot znanstvenim dejstvom elek- tromagnetnega valovanja in barve kot asociacije, poetične simbolike do zvočne barve – niza alikvotov je botrovalo izzi- valni razpravi Mihe Haasa: Ali barve na klavirju obstajajo? M. Haas, docent za komorno igro in klavirsko literaturo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je svoje dileme iz študijskih let sistematično raziskal in dognal: »Barve so kontekstualna ilu- zija, lahko pa igramo barvito!« Dinamično razlikovanje slojev polifone klavirske strukture namreč ustvarja iluzijo barve. Od tu izvirajo pogoste sugestije profesorjev študentom naj igrajo barvito, ti pa napotka enostavno ne razumejo. Dileme se go- tovo razjasnijo, ko govorimo konkretno o hitrosti udarca na tipko in umiku iz nje, o načinu vzbujanja alikvotov, o pomenu basa, o odnosih znotraj harmonije, o načinu stika s tipko in raznolikosti uporabe igralnega aparata. Vendar, če se klavirska učilnica spremeni v laboratorij, kjer so dognane vse skrivnosti in se postavijo pravila, se izmuzne smisel umetniškega izražan- ja. Umetnost klavirske igre je stvar duha, domišljije in iluzije, ki celostno nagovarja izvajalca in poslušalca. Postavijo se vprašanja o tem, kje se konča pianistova domišlji- ja in kje se začenjajo sinestezije kot posebni fenomeni. Kako 111 PoroËila za študente moteča. Subjektivnost percepcije zvoka v povezavi z barvo je ključnega pomena, delovanje možganskih centrov pa v tem pogledu še ne dovolj raziskano. Navezuje se na absolutni posluh kot prvobitni posluh, ki se večinoma v razvoju izgu- bi, če se mu ne posvečamo dovolj in ne negujemo glasbenega spomina. Josimovska je predstavila uporabo barvne lestvice Goethejevega barvnega kroga pri pouka klavirja na Waldorfs- ki glasbeni šoli in poudarila pomen multisenzornega učenja pri ozaveščanju čustev v glasbi. V razmišljanju o ustvarjalnem pristopu pri pedagoškem delu je Glodić opozoril na globalno te sinestezije vplivajo na delo pianista, glasbenika, kako barve uspešno uporabiti kot metodo pedagoškega dela, kot motivaci- jo, kot stimulacijo domišljije, jasnih predstav, povezanih doživ- ljajev, ki se še močneje zasidrajo v intuitivni percepciji zvoka. Na ta vprašanja so odgovarjali pianisti Ana Josimovska, Tat- jana Ognjanovič, Veljko Glodić in slikar Zmago Modic na okrogli mizi Barvni izzivi v glasbi. Moderatorja Damjana Zu- pan in M. Haas sta goste izzvala v zanimivo debato. Ognjanovi- čeva je avditoriju zaupala, da mora svojo osebno izkušnjo sines- tezije pri pedagoškem delu dati povsem na stran, ker je lahko Projekt Glasbene matice iz Trsta je predstavil klavirsko glasbo zamejskih skladateljev. Ob glasbeni mavrici so zaigrali uˇ cenci Osnovne glasbene šole KGBL. 112 interpretacijski pristop. Razlike so očitne v tempu, ideji, dina- mičnih stopnjah in dokazujejo umetniški svobodi legitimno pravico do vrhunske interpretacije. O relativnosti sinestetičnega doživljanja in o Skrjabinovem svetlečem klavirju je spregovoril pianist, skladatelj, publicist in producent dr. Žiga Stanič. Poudaril je, da se s Skrjabinovo filozofijo danes nihče več posebej ne ukvarja, njegova dela pa še živijo na koncertnih odrih. Tako kot smo bili v zgodovini pogosto priča različnim poskusom asociativnih povezav barv in zvoka (že leta 1725 je bil izdelan čembalo za oči, ob pritis- ku na tipko so se prikazovale barve), Skrjabinov svetleči kla- vir predstavlja še en tak poskus veččutnega doživljanja glasbe v povezavi z mističnim razumevanjem sveta. Stanič je s prime- ri opozoril na tesno povezavo matematike, fizike, filozofije in glasbe, ki so razvidne z analizo del, vendar skrite za poslušalca in njegovo pretežno intuitivno zaznavanje glasbe. Na Klavirskih dnevih se s tematskimi projekti predstavljajo glasbene šole. Priložnost nastopiti pred polno dvorano samih poznavalcev so tokrat dobili tudi mladi pianisti Glasbene mati- ce iz Trsta. Svoj projekt so poimenovali Svetli akordi klavirja, predstavili pa so dela slovenskih zamejskih skladateljev. Odlič- ni izvajalci so osvetlili skladbe, po katerih bo še marsikdo pose- gel. T ehten izbor slogovno raznolikih glasbenih miniatur šestih tržaških skladateljev Staneta Maliča, Vasilija Mirka, Marija Kogoja, KarlaPahorja, Pavleta Merkuja in Petre Grassi so pospremile projekcije slogovno usklajenih slik zamejskih slo- venskih slikarjev. Poseben vtis je pustila dvanajstletna Asja Ra- potec z izvedbo Kogojeve skladbe V samoti, ki jo je sama tudi upodobila v izjemno dramatičnem likovnem izrazu. komercializacijo klasične klavirske glasbe, ki danes z močjo velike industrije glasbenih tekmovanj proizvaja brezštevilno množico kvalitetnih izvajalcev in z izstreljenimi zvezdami tek- muje v glasbenem biznisu. Po odzivih publike bi lahko sodili, da je ta tema med klavirskimi pedagogi še kako aktualna in se morda v bodoče lahko razvije v povsem drugačna vrednotenja klavirskega pouka. Slikanje velikih koncertov v živo je slikarja Z. Modica pripeljalo tudi med pianiste v dvorano Konservato- rija za glasbo in balet v Ljubljani. Njegovi duhoviti komentarji so popestrili razpravo, s slikanjem na platno pa je pospremil tudi koncert študentov ljubljanske Akademije za glasbo Mistič- na seansa. Z glasbo Aleksandra Nikolajeviča Skrjabina so študentje po- častili stoto obletnico smrti tega velikega ruskega skladatelja in pianista. Nastopili so Kristina Golob, Tim Jančar, Ana Maria Beguš in Nena Rion. Njihova zavzeta in pretanjena igra je nav- dušila občinstvo. Skrjabinu se je v svojem predavanju posvetil tudi pianist Igor Vičentić. Predstavil ga je kot skladatelja, ki je živel svoj čas fin de siècla in kot pianista prefinjenih zvočnih odtenkov in subtil- ne uporabe pedala, predvsem pa kot izvajalca izključno svojih del. Izredno zanimivi posnetki Skrjabinovega igranja, posneti na prvih snemalnih avtomatih, razkrivajo vpogled v spremem- be v notnem tekstu, v rubato izvajanje, fraziranje, način izva- janja dolgih not in artikulacije, menjave tempov, podajajo vtis glasbenega dogajanja. Kljub pomanjkljivostim takratnih sne- malnih naprav so ti posnetki kažipot k avtentični Skrjabinovi poetiki. V primerjavi posnetkov Etude, op. 8, št. 12 v Horowit- zovi in Skrjabinovi izvedbi pa je razviden povsem drugačen Srednješolce KGBL je navdihoval kalejdoskop. Barvno na Ërno-belem 113 PoroËila je namenjen tako učencem kot učiteljem, vsebuje pa tudi na- vodila za starše, saj so slednji nepogrešljivi pri delu z začetniki. Na večernih koncertih sta se predstavila Gregor Dešman, tre- nutno študent na haaškem kraljevem konservatoriju, ter Vla- dimir Milošević, eden najvidnejših in uspešnih srbskih pia- nistov mlajše generacije z bogatim koncertnim kurikulumom prestižnih svetovnih odrov, za prijetno vzdušje ob večernem druženju pa so poskrbeli še mladi pianisti Jazzovskega oddel- ka KGBL. Društvo klavirskih pedagogov Slovenije - EPTA združuje več kot dvesto članov in članic, pretežno učiteljev in učiteljic klavirja. Častna predsednica je Dubravka Tomšič Srebotnjak, častna članica pa Majda Jecelj. Klavirski dnevi so odmevne dvodnev- ne konference, organizirane vsako leto v drugem kraju, tako da so zajete vse regije v Sloveniji. Društvo organizira tudi koncert- ni ciklus PIANISSIMO, ki skrbi za promocijo mladih klavirskih talentov. Med letoma 2000 in 2007 je društvo izdalo 14 številk biltena, od leta 2013 pa je pričelo izdajati strokovno revijo Virkla s članki domačih in tujih strokovnjakov s področja pianistike in pianistične pedagogike. DKPS – EPTA je članica Evropskega združenja klavirskih peda- gogov – EPTA od leta1998. Krovno društvo ima danes približno 40 držav članic iz evropskih držav in pridružene članice iz drugih celin. EPTA Slovenije je ugledna članica, njeni predstavniki se red- no udeležujejo vsakoletnih mednarodnih konferenc kot izbrani predavatelji. Leta 2010 je EPTA Slovenije organizirala nadvse uspešno mednarodno konferenco v Ljubljani. EPTA je tako po- vezana v mrežo klavirskih pedagogov s celega sveta. Delo društva je prostovoljno, članstvo je v porastu, poučevanje klavirja pa je najštevilčnejši del glasbenega šolstva v Sloveniji. Od barv k podobam otroških slik, nastalih na glasbeno vzpod- budo pri klavirskem pouku, do animirane glasbene pravljice so se zvrstili še drugi projekti šol, kjer je na odru kraljeval klavir v soju barvnih luči. Projekt Konservatorija za glasbo in balet Maribor Izrazna moč intervalov in lestvic je izredno kompleksno delo, rezultat iz- jemno usklajenega in zavzetega delovanja učiteljev ob hvale- vredni podpori šole. Dvanajst skladb za klavir mariborskega skladatelja Roberta Kampleta so prepričljivo povezali v smi- selno zgodbo z didaktičnimi akcenti. Žive izvedbe je smiselno prepletala projekcija animiranega filma. Skladbe barvnih naslovov so predstavili učenci klavirja Osnov- ne glasbene šole KGB Ljubljana. Ob novonastalih skladbah Jana Severja, Katarine Pustinek Rakar, Petra Šavlija, Črta Sojarja Voglarja, Katalin Peter Krivokapič, Irene Urbanc in Bojana Glavine so mladi izvajalci predstavili tudi lastne skladbe. Spodbujanje ustvarjalnosti je eden od pomembnih ciljev konference. Skladbe projekta Glasbena mavrica bodo natisnjene v notni prilogi prihodnje številke Virkle, strokovne revije Društva klavirskih pedagogov Slovenije -EPTA. KGB Ljubljana, oddelek srednje stopnje, se je predstavil s preludiji Skrjabina, Messiaena in Debussyja in jih skozi barvno projekcijo Kalejdoskop avtorja Boruta Krauta predstavil kot primer translacije zvočnih informacij v barvne informacije. Klavirski dnevi ob svoji bogati vsebini projektov, predavanj in koncertov ponujajo tudi pedagoške teme. Letos je metodo dela z začetniki Ane D. Artobolevske predstavila Danijela Masli- uk, učiteljica klavirja na Glasbeni šoli Koper, ki je učbenik priz- nane ruske pedagoginje tudi prevedla v slovenščino. Učbenik Ob koncu koncerta so Vladimirja Miloševi´ ca pospremile ovacije navdušenega obˇ cinstva.