TRGOVSKI LIST
časopis za trgovino, industrijo in obrt.
fcročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za % leta 90 Din, za lA leta 45 Din,	Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23.
■Mečno 15 Din; m inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.	Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XL_Telel»	St.	2552._LJUBLJANA,	v	četrtek,	dne 12. julija 1928	Telefon	št. 2552.	ŠTEV.	82.
Osiguranje vagonov za izvozno
kampanjo.
Po sedanjih poročilih o stanju letošnje žetve je pričakovati, da bo od druge polovjce avgusta naprej zavladal na vseh progah v državi živahen jesenski izvozni promet. Količine blaga, posebno poljskih pridelkov, lesa in premoga, ki se jih bo v tej dobi moralo prevoziti z železnico, presegajo kapaciteto voznega parka naših železnic za prevoz tovornega blaga. Radi tega je potrebno, da si vse večje tvrdke, ki imajo naročila za inozemstvo, posebno na ladijskih tovorih, pravočasno zasigurajo potrebno število vagonov. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je pričela v to svrho sprejemati prijave večjih transportov, ki jih bodo morali interesenti na njenem področju v toku letošnje jeseni efek-tuirati. Nabrane podatke bo zbornica v zmislu sporazuma z vozovnim vodstvom prijavila železniški upravi, da se interesentom osigura potrebno šte-
sezono in jesensko
vilo, kakor tudi po možnosti zahtevane vrste vagonov v posameznih postajah.
Zato poživlja Zbornica za trgovino, obrt in industrijo vse interesente, da ji nemudoma prijavijo: 1. Podatke o količini blaga, ki ga nameravajo v toku letošnjo jeseni do konca leta izvoziti v posamezne inozemske države, z navedbo vrste in števila vagonov; 2. imena nakladalnih postaj in 3. namembne države, v katere ga nameravajo izvažati. Slične podatke naj dostavijo interesenti tudi glede blaga, ki se ima prevažati v notranjem prometu v večjih količinah, da bi se na ta način in pravočasno ukrenilo vse potrebno, da se razpoložljivo število vagonov čim bolje porazdeli, obtok pospeši in interesentom pravočasno omogoči prevoz blaga in izvršitev naročil brez nepotrebnih zaprek in neprilik.
Maloprodaja soli in davek na poslovni promet.
Od dne 1. julija 1928 dalje se sme prodajati sol na drobno samo po uradno določeni ceni. Vsled tega je postal promet s soljo od dne 1. julija 1928 oproščen davka na poslovni promet. Po členu 8., št. 7 zakona o tem davku je namreč prometnega davka oproščen promet vseh predmetov državnih monopolov, ki se prodajajo po uradno določeni ceni. Kljub temu, da je torej promet s soljo oproščen prometnega davka, se pa ta promet mora še nadalje vpisovati v knjigo opravljenega prometa in se objektivna oprostitev upošteva še le
pri zaključku trimesečja na ta način, da se od celokupnega prometa odšteje znesek prometa s soljo. Znesek prometnega davka prostega prometa se izračuni iz listin o prejemu blaga, iz odstotka dobička pri teh predme-teh, odnosno dovoljene provizije. Tako izračunjena vsota se prenese v kupon za plačilo davka na poslovni promet. Prodajalci soli odštejejo torej prost promet po nabavni knjigi, v katero vpišejo vse količine kupljene soli v kronološkem redu po nabavni ceni.
Ivan Mohorič:
Utisi s pota po Nemčiji.
('Nadaljevanje.)
Za zgradbo central na srednji Izari je bilo potrebno izkopati odnosno nasuti 12-3 milijone m3 zemlje, betonirati obočja nasipov in korito prekopa v izmeri 2 milijona m2, za kar je bilo potrebno 336.000 m3 betona. Za posamezne vodne centrale je bilo potrebnih in sicer za Finsing 40.000 m3, za centralo Aufkirchen 59.000 m3, za centralo Eitting 55.000 m:l in za centralo Pfrombach 35.000 m* betonske mase. Prvi tok se je dobil na srednji Izari v decembru 1924 in do 1. julija 1927 je znašala efektivna produkcija ca 450 milijonov kilovatnih ur. Dolžina nabiralnega bajerja znaša 7 km, širina 1 km ter vsebuje 34 7 milijonov kubičnih metrov prostornine. Površina izkoriščanih ribnikov ob prekopih znaša 233 ha. Dolžina dovodnega prekopa, ki dovaja centralam vodo iz Izare, znaša 53-5 km, in dosegajo nasipi na nekaterih mestih do 20 m višine nad terenom. Pri Walhenskem jezeru znaša izkoriščani padec med Walhenskem in Kohelskem jezerom 200 m ter se dobljena električna energija potom daljnovodov dobavlja Bayernwerku deloma kot enosmerna, deloma kot izmenični tok s 115.000 voltov napetosti. Kapaciteta celotnih celokupnih naprav skupno z rezervnimi stroji znaša 168 HP, z letno produkcijo 180 milijonov kilovatnih ur. Načrti za izkoriščanje vodnih sil na Bavarskem so se pričeli izdelovati že med svetovno vojno. Največje zasluge za izgradbo ima tajni stavbeni svetnik von Miller. Toda k izvršitvi načrtov je prišlo šele po vojni. Vodne sile na
Bavarskem se računajo povprečno na
2	milijona HP, od katerih je tedaj že izgrajenih in izkoriščanih 600.000 HP. Za izkoriščanje vodnih sil so bile osnovane tri delniške družbe in sicer Walhenseewerk A. G in Mittlere Izar A. G., od katerih ima 90% delnic Bavarska država, ostanek pa družba nemških državnih železnic in transformatorska postaja Bayernwerk A. G., ki je celotno v posesti Bavarske. Od navedenih central vodijo daljnovodi preko Schaffenburga do Hochst na Maini, kjer se izmenja in dopolnjuje energija z centralami na Maini in vodijo daljnovodi nadalje v smeri Po-renske Westfalije do Porurja. Drugi daljnovod, ki je v gradbi, vodi preko Regensburga do Niirnberga, tretji spojuje bavarske daljnovode pri Meit-lingen z Wiirtenberško električno deželno d. d. V nadaljnem načrtu pa je zveza z daljnovodi na Saškem tako, da bodo vsa glavna industrijska središča Nemčije po svojih daljnovodih medsebojno zvezana. Ostale zanimive podatke, ki nam natančneje predoču-jejo grandijoznost teh tehničnih naprav, moram žal vsled pomanjkanja prostora opustiti.
Področje industrijske in trgovske zbornice v Monakovem obsega Zgornjo Bavarsko okrožje v izmeri 16.725 km2 površine, z l-6 milijona prebivalcev. Gornja Bavarska ima izrazit značaj visoke planote, ki se razprostira med 400 in 700 m nadmorske višine in je polna izrednih naravnih krasot ob mnogobrojnih planinskih jezerih ob vznožju solnograških, Berchtens-gadenskih in Bavarskih alp. V njej je zato izredno razvit tujski promet, ka-' ,terega središče je Monakovo. Chiem-see, Stambergersee, KSnigsee^ Kochel-see itd. so znana letovišča, ki jih po-
sečajo stotisoči letoviščarjev in izletnikov iz cele Nemčije. Na vznožju alp se razprostirajo tudi bogati gozdovi, ki so deloma v državni deloma v privatni posesti in ki dobavljajo mnogo-brojni nemški lesni industriji surovine. V ostalem je Bavarska pretežno agrarnega značaja ter posveča bavarska vlada strokovni povzdigi kmetijstva veliko pažnjo. Razmerje posameznih pridobitnih panog se vidi iz sledečih številk:
Po zadnjem štetju obratov leta 1925 je pripadalo od 902.000 pridobitno zaposlenih oseb 299.350 obrtništvu, 166 tisoč 955 trgovini in prometu in 300 tisoč 900 pa poljedelstvu in gozdarstvu. Premog se pridobiva na Bavarskem samo v Penzbergu in Hausha-mu, ki se porabi večinoma v gospo-dinstvu. Od nekovinskih rudnin se izkorišča v bližini Chiemskega jezera kreda, nadalje mavec, plovec (Bims-stein) ter sol, ki se pridobiva iz solne vode v salinah v Reichenhallu, Berch-tesgadenu, Rosenheimu in Traun-steinu. Tik ob avstrijski meji se nahajajo veliki kamnolomi za marmor. Zelo znatna je produkcija cementa, stavbnega materijala, izdelkov iz gline ter končno keramična in porcelanska industrija. Posebna prst za čiščenje in belenje olj, ki se pridobiva na treh krajih na Bavarskem, se izvaža v Italijo, Španijo in Ameriko. V bližini razsežnih gozdov je razvita industrija za impregniranje lesa za vse vrste lesnih izdelkov, posebno za izdelavo okvirov in letev. Celulozna industrija je zastopana v štirih krajih, industrija lepenke v treh, papirna industrija pa v devetih krajih. Industrija lesnih izdfelkov je zelo špecijalizirana, posebno izdelava rezbarskih izdelkov iz okolice Partenkirchena, Berchtes-gadena in Obramergaua je znana kot domača industrija. Zato se je na Bavarskem razvila tudi strojna industrija za izdelovanje strojev za obdelovanje lesa, ki je zastopana na sedmih raznih krajih Bavarske.
Monakovo samo, ki šteje 670.000 prebivalcev, ima najbolj razvito pivovarsko industrijo, menda 22 pivovarn, ter industrijo potrebščin in produktov za napravo pivovarn, prevoz in konzerviranje piva. Pri Ingolstadtu je v znanem Hallertau središče najboljše kvalitete bavarskega hmelja, katerega prodaja je koncentrirana v Niim-bergu. Zelo razvita je na Bavarskem industrija poljedelskih strojev in poljedelskega orodja. Naša delegacija je sama obiskala modeme Schultejeve tovarne poljedelskih strojev v Freisin-gu, na katerega nas vežejo razni zgodovinski in kulturni spomini. Našim nemškim spremljevalcem je bilo novo, ko so culi, da so imeli brižinski škofje v starih časih pri nas posesti in da se je baš v Freisingn našel prvi zgodovinski dokument slovenskega jezika.
(Dalje prihodnjič.)
PRODAJA NAŠEGA TOBAKA V CSH.
Finančno ministrstvo in upravni odbor tobačne režije sta z jugoslovansko monopolsko upravo podpisala konvencijo, po kateri bo Češkoslovaška 6 let dobivala od jugoslovanskega monopola na leto po 3 in pol milijona kilogramov tobaka. Pogiodba se sme odpovedati eno leto pred potekom.
V	Italiji ne bo v sobotah borie. Kakor sporočajo borzna predstojništva milanske in tržaške borze, se v poletnih mesecih ob sobotah ne bo vršil efektni in devizni promet.
Kako si naj pomagamo?
Če zasledujemo razne izjave gospodarskih krogov v časopisju in na zborovanjih, tedaj slišimo povsod besede »tipizacija, racionalizacija, koncentracija, znižanje cen produkciji«. Žal pa večina naših gospodarjev ne ve, kaj naj začne s temi besedami in gosli. Ne vedo, kako naj vse to vporabijo v svojih lastnih obratih. In tako kličejo le na pomoč, ne da bi bili na jasnem, na kateri naslov naj se obrnejo. Predvsem ne poznajo mej med narodnim gospodarstvom, finančnim gospodarstvom in privatnim gospodarstvom.
Dejstvo je, da more zdravo privatno gospodarstvo uspevati le, če je narodno gospodarstvo zdravo. Žal pa včasih ogrnejo premožnejši sloji svoje privatne gospodarske interese z narodnogospodarskim plaščem, česar pa vsaj nominelno odločilne mase sploh ne vidijo, ali pa prepozno. Potem ni čudno, da dobivamo vsled tega zakone in odredbe, ki nikakor ne pospešujejo narodnega gospodarstva. Navadno se tudi pozablja, da je glavni fakor za uspevanje narodnega gospodarstva kupna moč in da se kupona moč ne more dvigniti z relativnim zvišanjem dohodka, marveč edino le z realnim. Torej ni treba zvišati rio-minelnih dohodkov, namreč dati se mora in zajamčiti tem dohodkom večjo kupno moč. V to svrho je treba predvsem poceniti produkcijo. In res je, da se more to doseči le s tipizacijo in rationalizacijo. Oba pripomočka pa ne bosta pomagala, marveč gospodarsko celo škodljivo učinkovala, če jih bodo uvedli ne v svrho zvečanja produkcije, namreč v privatno gospodarske svrhe, to je v svrho zvišanja zaslužka in dobička. V takih primerih se izločijo cele armade delovnih moči, ne da bi pri tem ostali dobili s svojimi dohodki večjo kupno moč. Tudi nekateri gospodarski voditelji greše, ker pri presojeva-nju narodnega premoženja preveč na nje vplivajo financielni in številni občutki in ker premalo vpoštevajo vsoto realnih dejstev.
Racionalizacija in tipizacija pospešujeta le tedaj narodno gospodarstvo, če jih uporabljajo za pomnoževanje, brez ozira na privatnogospodarski uspeh. Do tega uvidevanja morajo priti predvsem naši zakonodajci, če hočemo dvigniti kupno moč naše države. To bomo morali navzlic bližnjemu sorodstvu med gospodarstvom in financami uvideti, da imajo gospodarski interesi prednost pred finan-cielnimi že z ozirom na narod kot celoto.
Če bodo vodilni krogi to uvideli, se bo s tem zmanjšalo pomanjkanje kapitala, prišlo bo več denarja v promet, vsled česar se bo znižala tudi obrestna mera. Če primerjamo današnjo višino obresti z višino pred vojno, tedaj vidimo, da pod temi pogoji ne more ozdraveti naše gospodarstvo.
Vso to težo čutijo predvsem naši manjši in srednji trgovci, ki vsled nezadostne organizacije ne morejo odločujoče vplivati na razvoj, ki smo ga zgoraj označili. Vendar si pa morajo vsaj nekoliko pomagati. Predvsem morajo zmanjšati zaloge s tem, da odprodajo ono blago, ki so ga spoznali kot malo rentabilno. Ravno-tako važen pripomoček bi bila združitev v svrho skupnega nakupovanja, naj si že bo na zadružni podlagi ali pa v drugi obliki, če se iz teh malih nakupnih organizacij osnujejo večje
zveze, tedaj se morejo na ta način znižati cene blagu ter zvišati kupna moč konzumenta. Na ta način se morejo ustanoviti skupna skladišča, ki bodo navzlic največjim dimenzijam še vedno manjša nego vsa posamezna skladišča skupaj.
Ne moremo trditi, da se našemu kmetovalcu dobro godi. In gotovo je, da je tudi v interesu trgovea, da se kmet opomore. Vendar pa ta pomoč poljedelstvu nikakor ne sme podražiti, marveč pomnožiti produkcijo.
Če prevzamejo trgovci v tem oziru inicijativo in vodstvo in če postavijo na merodajna mesta le take gospodarje, ki hočejo delovati na to, da se bo povsod zvečala produkcija ne glede na privatno-gospodarske interese, tedaj si bodo pridobili nevenljivih zaslug za blagor vsega naroda.
—	rš.
TRGOVINSKA POGODBA Z AVSTRIJO PRED AVSTRIJSKIM PARLAMENTOM.
10. t. im. so predložili avstrijskemu par lani en tu dodatek k trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Avstrijo, ki je bila sklenjena 3. septembra 1925.
PŠENIČNA ŽETEV V SLAVONIJI.
V Slavoniji bo pšenična žetev v par dneh končana. Žetev je zelo lepa. V srezih Djakovo in Požega so v nekaterih občinah tudi že oimlatili. Spričo lepega vremena je delo ugodno. Kmetje si žele le še dežja, da bo še koruza dobro dozorela. Vsled nizkih žitnih cen so kmetovalci nekoliko vznemirjeni.
NOVA PŠENICA NA BEOGRAJSKEM TRGU.
Na beograjski žitni trg že prihajajo ponudbe in vzorci nove pšenice iz notranje Srbije. V rodovitni pokrajini okolf* Palanke in Smederova je kvaliteta letošnje pšenice skoro enaka lanski, dočim je ljubke za 4 do 5% več. Kmetje že prinašajo pšenico na trg, ker potrebujejo denar, in jo ponujajo po ‘220 do 230 dinarjev. Sicer se pa v Beogradu ponuja pšenica po 240 dinarjev. Izvozniki računajo, da bo letošnja letina za 25 odstotkov bogatejša nego lanska.
SESTANEK TEKSTILNIH INDUSTRIJ-CEV V TRSTU.
V Trstu so se sestali italijanski, avstrijski in češkoslovaški tekstilni indu-.strijci, da se posvetujejo o prodajnih pogojih svojih izdelkov. Ta sestanek je samo priprava za prihodnjo konferenco, na kateri bodo sklepali o zelo važnih in dalekosežnih vprašanjih.
GOSPODARSKA POROČILA IZ OGRSKE.
Ogrska Vlada namerava poenotiti inozemske kreditne transakcije in ustanoviti potem osrednji hipotekarni zavod. Finančno ministrstvo hoče proti protestu finančnih zavodov vse inozemske kreditne transakcije dejati pod nadzorstvo in je dala izdelati tozadeven zakonski načrt.
Ogrska industrija svile je prišla vsled francosko - avstrijske pogodbe v težko krizo; v smislu te pogodbe se Avstrija zaveže, da od 1. februarja 1929 naprej ne bo sprejela nobenega svilenega blaga več v apreturo oziroma v pasivno požlahtnenje. S tem je obstoj ogrske svilene industrije v temelju ogrožen, ker ni na Ogrskem nobene možnosti za apreturo. Strokovni krogu mislijo na ustanovitev lastne apreture na Ogrskem, a obstoja bojazen, da ta apretura ne bo mogla primerno delovati. Začeli bodo sedaj s tozadevnim pogajanji s Češkoslovaško.
Razne posredovalnice za delo v Budimpešti ugotavljajo v zadnjih tednih ra-pidno dviganje števila brezposelnih. Dohod z dežele v glavno mesto je velik; zlasti obrtniki prihajajo v Budimpešto, ker ne morejo dobiti na deželi dela in ker tam kot samostojni obrtniki ne morejo živeti. Te izvežbane moči morajo delati kot težaki, da sploh kaj zaslužijo.
—	Po statistiki je organiziranih sedaj na Ogrskem nad 127.000 delavcev v strokovnih zvezah. 71 odstotkov jih stanuje v Budimpešti in v okolici, 29 odstotkov drugod. Četrtina vseh organiziranih delavcev pripada kovinski dn lesni stroki. Na novo pristopa v zveze le malo delavcev.
Gospodarstvo Jugoslavije: in njegovi odnošaji napram inozemstvu *
(Nadaljevanje.)
Jugoslavija je v inozemstvu znana kot izrazito agrarna država. Njena površina znaša 24 5 milijonov, hektarov in je torej nekoliko večja kot polovica današnje Nemčije. Osnovo njenega gospodarstva tvorijo poljedelstvo, živinoreja in gozdarstvo. V vseh treh panogah prevladuje izrazito ekstenzivno gospodarstvo. Od njene površine 24-9 milijonov hektarov jo samo 11*1 milijona hektarov ali 45-4% obdelane zemlje, 7-6 milijonov hektarov ali 30-7% pripada na gozdovje, dočim je ostalih 24% zemlje neizkoriščena ledina, ki je po pretežni večini rodovitna in služi tako deloma živinorejcem za pašo ter predstavlja ogromno rezervo za razvoj poljedelstva odnosno na kraških tleh za pogozdovanje.. Celo v letu najslabše žetve predstavlja aktivni saldo zunanje trgovine S' poljskimi pridelki, živinorejskimi proizvodi in šumarskimi produkti, okrog 60% našega izvoza. Prilike v jugoslovanskem gospodarstvu so po raznih pokrajinah zelo različne. Od severa države, kjer iprevladuje razmeroma dosti intenzivno gospodarstvo, organizirano na moderni podlagi kapitalistične eksploatacije in industrijske predelave proizvodov, prihajamo proti; jugu do vedno bolj primitivnih oblik obdelovanja, nizkih stopinj ekstenzivnega in naturalnega gospodarstva. Jugoslavija obsega pet raznih klimatskih področij, ki se odsevajo iir izražajo v različnost? rastlinskih kultur in donosov pri posameznih pridelkih. V luči nemških gospodarskih prilik, ki so za nas izraz najbolj intenzivnega in raci jonelnega gospodarjenja, pridejo šele ogromne razlike napram poljedelski produkciji Jugoslavije prav ido izraza. Tako je na primer v Nemčiji, kakor v Jugoslaviji s pšenico posejana skoro ista površina, vendar pridela Nemčija na 1 hektar 16 2 q, dočim znaša povprečni donos v Jugoslaviji' le 11-8 q, torej eno tretjino manj. Nemškega hektarnega donosa ne dosežejo v Jugoslaviji niti najplodnejši ži-torodni kraji Srem, Banat in Bačka. Pri ovsu je donos na hektar v Nemčiji za 80 % večji kot v Jugoslaviji in celo pri tobaku prednjači v letu 1926 Nemčija za ca 20 % pred Jugoslavijo. Travniškega sena pridela Nemčija 42-5 q na 1 ha, dočim znaša pr.i nas donos 20 95, torej komaj dobro polovico nemške produkcije.
Od obdelane zemlje pripade v Jugoslaviji 6-2 milijona hektarov, torej nad polovico na njive, medtem ko pripade v Nemčiji skoro tri četrtine na njive. Pet šestin njiv je v Jugoslaviji posejanih s cerealijami, od tega zopet nad polovico s koruzo. Produkcija pšenice je znašala leta 1925, ki jo je bilo smatrati za normalno, 20-8 milijona q, od katerih se je 65% porahilo za prehrano prebivalstva, 15-6% za setev in le 67% produkcije je prišlo za izvoz v poštev.
Povprečna letna produkcija koruze v zadnjem polletju je znašala 30 2 milijona stotov, leta 1925 celo 37 milijonov stotov, od katerih se je porabilo doma 16-6 milijona stotov ali 60%, izvozilo pa se je 3-2 milijona stotov ali ca 13%. V preteklem letu je ca 50% jugoslovenskega izvoza pšenice kon-zumirala Češkoslovaška. Na drugem mestu stoji Grčija z 12.700 tonami, a šele na tretjem Avstrija z 8.138 tonami.
Pri koruzi konzumira Čehoslovaška dve tretjini celokupnega izvoza, potem sledita Avstrija in Madžarska. Nemčija lani kot konzument našega žita sploh ni prišla v poštev.
Jugozapadni predeli države Črna gora, Bosna, Hercegovina, Dalmacija in Slovenija so glede produkcije ce-realij za prehrano prebivalstva pasivni in navezani na dovoz žitne hrane iz Vojvodine, Srema in Srbije. Črna gora ima na primer samo 8-2 njiv, Južna Srbija le 18-7, dočim ima Vojvodina 86-8%. Kljub temu stoji izvoz ce-realij* v normalnih letih v naši izvozni trgovini na prvem mestu. Enostranska gospodarska struktura Jugoslavije po-
vzroča, da zadostuje ena sama slaba letina, ki povroči izpad vnžvozu ce-realij, da postane trgovinska bilanca pasivna. Za dokaz te trditve zadostuje, ako primerjamo izvozne* številke zadnjih dveh let. Izvoz pšenice iz Jugoslavije, ki je znašal 1926i leta 297 tisoč 284 ton v vrednosti 846 mili jonov dinarjev, je padel lansko leto na neznaten kontingent 64.000 ton, v vrednosti 195-5 milijona dinarjev. Izvoz koruze pa je od 894.716 ton, v vrednosti 1,3381000 Din ali-ca-100 milijonov mark v letu 1926 nazadoval na 197.689 ton v vrednosti 337'milijonov. dinarjev, povprečno torej obe najvažnejši žitarici na eno četrtino; tako, da je izpad samo pri cerealjjah znašal 1 milijardo 656 milijonov dinarjem, tako da je kljub povečanemu izvozu ostalih produktov naša trgovinska bilanca preteklega leta zaključila z 886 milijoni dinarjev ali 65 mili jonov n im-ških mark primanjkljaja. Izvoz ce-realij predstavlja torej nesigurno postavko naše trgovinske bilance, ki podlega, od leta do leta zelo znatnim izpremembam. Od ostale obdelane zemlje pripade ca 25% na pašnike. 14-75%; na travnike, 2-26 % na sadovnjake, 1-60% na vinograde in 1-13% na vrtove. V primeru z Nemčijo je površina njiv v, Nemčiji večja kot celokupna površina Jugoslavije, po/ršina. vrtov v Nemčiji je štirikrat tako velika kot v Jugoslaviji, površina vinogradni-dov pa je v Jugoslaviji še enkrat večja kot v Nemčiji in tudi sadovnjakov ima. Jugoslavija petkrat toliko- kot Nemčija. Tudi pri produkciji imvrtni-ne je v hektarnem donosu med Jugoslavijo in Nemčijo vslod velike u porabe umetnih gnojil in racijosnelnega gojenja v Nemčrji, ki je v Jugoslaviji še minimalno,’ velika razlika:. Dočim pridela Jugoslavija le 53 q kre»mpirja na 1 ha, se pridela v Nemčiji! 108 q; sladkorne repe pridela Nemčija 260 stotov, dočim žanje- Jugoslavija samo 154 stotov.
(Dalje prihodnji«.)
UST A50 VIT E V ZVEZE ŽELEZARSKE INDUSTRIJE.
V železarski industriji že več mesecev na to. delajo, da bi se ta industrija organizirala v posebni zvezi. T?t zveza naj bi ščitila ter pospeševala interese železarske industrije. Pireddela za ustanovitev te zveze so že končana* tako da bodo v kratkem sklicali ustanovni občni zbor. V zvezo bodo vstopile vse železarske industrije iin pa podjetja, ki izdelujejo kovi-nasto blago, in sicer iz vse jugoslovanske države. Ta nova zveza bo stopila v ožjo živeža s centralo industrijskih korporacij v Beogradu, kjer bo tudi sedež zveze. Preddela m ustanovitev te zveze vodi poseben odbor, ki mu načeluje ravnatelj Herz od brodske tovarne za vagone.
* * *
NEMCI IN AMERIKANCI TER PRETVORBA PREMOGA V TEKOČINO.
V tem oziru hočejo Nemci in Arne-rikanci delovati skupno, in beremo: I. G. Farben in Standard Oil bosta tekom tega poletja zgradili napovedano poskusno napravo. Predsednik Standard Oil Coe bo prišel v Nemčijo v svrho nadaljnih pogajanj z zastopnika I. G. Farben. Glede na nadprodukcijo v petrolejski industriji in na nizke cene gazolina problem pretvarjanja premoga v tekočino na gospodarski podlagi sicer za Ameriko še ni aktualen, a naprava se mora vseeno zgraditi, ker bodo pozneje v Ameriki to praktično izrabljali.
Ljubljanska borza.
Tečaj 11. julija 1928	Povpra- ševanje Din	Ponudba Din
D K VI ZB:		
Amsterdam 1 h. gold. . .	—•—	22-905
Berlin 1 M		13-5G	13-59
Bruselj 1 belga		—•—	7-9341
Budimpešta 1 pengfl . .	—•—	9-9163
Curih 100 fr		1094-10	1097-10
Dunaj 1 Šiling		8-0014	8-0314
London 1 fiint 		276-30	277-10
Newyork 1 dolar		56-765	56-965
Pari® 100 fr		221-75	223-75
Praga 100 kron		168-10	168-90
Trst 100 lir		296-60	298-50
Zaključek šolskega leta na Gremijalni trgovski šoli v Ljubljani.
Dne 25. junija t. 1. se je vršil v telovadnici na Ledini slovesen zaključek šolskega leta 1927/28 v navzočnosti zastopnikov šolskega odbora, celokupnega, učiteljskega- zbora ter vseh učencev in učenk. Slovesnost je otvoril vodja g. G i u m. 1 ozdravil je zastopnika trgovskega greraija oziroma šolskega odbora gg. Pavlina in Železnikarja, spominjajoč se velikih zaslug šolskega .odbora in trgovstva sploh za reorganizacijo te šole in povdarjajoč globoko raz-umevanje trgovstva za trgovski naraščaj in za veliko naklonjenost trgovski šoli tei izreka vsem članom šolskega odbora, kakor tudi vsem ostalim tsgovcem, ki so količkaj k temu pripomogli, v svojem kakor tudi v imenu učiteljskega zbora in učencev najtoplejšo zahvalo, proseč navzoča člana trgovskega gremija še nadaljnje naklonjenosti.
V	svojem nadaljnjem govoru se dotakne vzgojnega momenta in strokovnega pouka. Onim, ki ostanejo še na šoli, zeli, da se bodo prihodnje leto še intenzivnejše^ poprijeli, učenja* da bodo učni uspehi še bolj izdatni kot v letošnjem šolskem letu, ker mora- imeti vsak učenec tendenco navzgor, a nikdar navzdol. Pozdravlja dalje vzornost, disciplino in red, krsta vladala na šoli ter želi, da < bi se učni uspehi v prihodnjem šolskem letu znatno dvignili. Onim pa, ki za pust ešolo in ki namerijo svoj prvi korak v življenje, da potrebna navodila za praktična poklic, opozarjajoč jih na \estnost, poštenost in značajnost, ki so zvezde-vodnifce vsakega kulturnega človeka in ki naj ga vodijo ter spremljajo na vseh njegovih življenjskih potih. Na ta način bo vsakemu življenjski obstoj zasiguran. Zeli srečno in krepko na ppt!
Za tem pozdravi navzoče člane šolskega odbora g. Pavlin, ki izvaja:
Z današnjim dnem' zaključujemo šolsko leto 1927/28. Kakor vsako leto, tako prisostvujemo 'tudi danes' tenvu slovesnemu zaključku. V zgodovini gremijalnega šolstva ostane ta dan zabeležen v znamenju napredka naše trgovske gremijal-ne šole.
Šolski odbor se dobro zaveda kako važna je za trgovski stan strokovna šola, zato ji posveča vso svojo pozornost. Težka je naloga šolskega odbora v času, ko mu merodajni faktorji ne nudijo one rna-terijelne podpore, ki bi jo morali. Boriti se mora z velikimi težkočami, ki čestokrat ogrožajo obstoj te šole. Vkljub vsem neprilikam jo vzdržuje in ji nudi vse~ stransko podporo, da se more nemoteno posvetiti začrtanemu programu.
Biti danes trgovec ini baš lahko. Trgovski stan zavzema v naši državi zelo važno in odlično mesto, ki mu z ozirom na njegovo smotreno gospodarsko politiko, ki jo mora voditi, tudi pripada. Borba za zboljšanje gospodarskih in so-cijalnih neprilik nas sili, da vztrajamo in delamo po začrtanih programih tako, da bo naš trgovski naraščaj imel pred seboj že obdelano ledino. Naša dolžnost je, da v tej dobi nudimo naraščaju vse možnosti vzgoje in napredka pri strokovni izobrazbi. Zato smemo in tudi moramo v interesu naše in bodočnosti našega naraščaja zahtevati, da se s polnim razumevanjem posveti nalogam bodočega trgovca.
Da povzdignemo nivo našega naraščaja, zahtevamo za vstop v gremijalno šolo predpisano predizobrazbo, brez katere nihče ne more postati trgovski vajenec. S to predizobrazbo bo šolski odbor s pomočjo učiteljskega zbora strokovno šolo povzdignil na ono stopnjo, ki si jo je začrtal pri ustanovitvi. Vse one, ki se trgovski izobrazbi in učenju ne bodo posvetili v polni meri, jih bo šolski odbor na predlog ravnateljstva, ne glede na izgovor, brez odloga iz šole izključil.
Onim, ki danes zapuščajo zavod, po triletnem smotrenem učnem uspehu, želi govornik na nadaljni poti v imenu šolskega odbora najlepšo bodočnost in prosi, da ohranijo vse, kar so jim učitelji doprinesli pri učenju, v trajnem spominu. Prosi jih, da gojijo tudi v bodoče čut skupnosti in ponos do svojega stanu.
Prestopamo v deseto leto obstoja gre-mijalne šole v naši svobodni državi. Čut dolžnosti mi veleva, da se na tej slovesnosti spominjam moža, ki je ob razpadu
pokojne Avstrije prvi prijel za delo in začel smotreno nadaljevati zapuščino naše gremijalne šole. Delo 'je bilo težavno, zbral je krog idealnih učiteljev - tovarišev, ki se takrat niso strašili dela in ne truda ter dali šoli nov temelj, na katerem danes gradimo in izpopolnjujemo našo šolo. Ta mož je bil pokojni šolski ravnatelj in ravnatelj gremijalne šole g. Jakob Dimnik, katerega spomin počastimo, da mu ob desetletnici obstoja gremijalne šole v novi državi zakličemo »Slava k.
Končno sporoča g. Pavlin, da je šolski odbor tudi letos na predlog učiteljskega zbora nagradil najpridnejše učence ter jim je v imenu šolskega odbora iskreno čestital.
Nato se g. Pavlin zahvali učiteljskemu zboru, zlasti g. ravnatelju ter obdari naj-pridnejše učenke. Obdarovane so bile: iz prvih razredov: Sluga Marija, učenka I. b razreda, iz drugih razredov: Z e-
1	en k o Regina, učenka II. c razreda in .iz tretjih razredov: Dovžan Viktorija, O c e p e k Zorislava in P i š 1 a r Terezija, vse 111. c razreda. Obdarovanke so prejele s podpisi članov šolskega odbora v spomin krasne knjige. V imenu obdarovank se je g. Pavlinu zahvalila učenka Dovžan Viktorija z zagotovilom, da se hočejo ravnati po danih navodilih ter pridobljene nauke in strokovno znanje v praktičnem življenju realizirati.
Nato je sledila razdelitev izpričeval. Vsi tretji letniki pa so se potem podali pod vodstvom učiteljstva v Kolinsko tovarno, kjer so si ogledali pod vodstvom ravnatelja g. C h v a t a 1 a vse njene naprave in ves njen ustroj. G. ravnatelj je vsem navzočim osebno tolmačil vse podrobnosti in zanimivosti tovarne, ki je edina te vrste v Sloveniji. Po ogledu je g. ravnatelj povabil vse goste k mali zakuski z izborno črno kolinsko kavo. Za prijazen sprejem se je zahvalil g. ravnatelju v imenu gremija g. Pavlin, v imenu šole pa ravnatelj g. Grum. Vsem navzočim ostane izredna naklonjenost Kolinske tovarne v trajnem spominu. Končno bodi izrečena zahvala tudi predsedniku društva trgovskih potnikov g. Seljaku, ki je pravočasno preskrbel, da je obisk uspel nad vse zadovoljivo.
VEČJI IZVOZ KONJSKIH KOŽ IZ JUGOSLAVIJE.
V	zadnjem času se je pojavilo na domačem trgu večje povpraševanje po konjskih kožah. To povpraševanje prihaja iz inozemstva, predvsem iz Češkoslovaške, kamor se v zadnjem času izvažajo velike množine konjskih kož. Cene so 190 do 200 dinarjev za kožo v dolžini 220 cm.
Iz naših organizacij.
Prodaja soli. Srezki gremij trgovcev v Celju obvešča: Po obvestilu srezke finančne kontrole v Celju se p. n. člani - interesenti za maloprodajo soli opozarjajo na sledeča določila: 1. Preskrbeti si morajo overovljen prepis obrtnega lista, ki ga je overoviti pri pristojnem okrajnem sodišču. 2. Potrdilo, da je vplačan davek do konca JO. junija 1928. 3. Potrdilo, da še ni kaznovan radi hudodelstva tihotapstva. Za to potrdilo mora vsak zaprositi pismenim potom pri okrajnem finančnem ravnateljstvu v Mariboru. V prošnji mora navesti, da potrebuje to potrdilo kot prilogo k prijavi za maloprodajo soli. Potem, ko ima vsak naštete tri priloge v rokah, se poda k najbLižnjemu finančnemu oddelku, kjer predloži ta potrdila in ‘izpolni prijavo za maloprodajo soli. Tiskovine za prijave imajo finančni oddelki. — Načel• stvo.
Trgovina.
Trg kavčuka. Predsednik newyorške blagovne borze piše glede tržnega položaja, da je treba računati v bodočih mesecih s skrčenjem zalog surovega kavčuka na trgih. To je posledica kopičenja zalog po interesnih skupinah izven trga. Vlada Malajske države je določila pred kratkim kot povprečno produkcijo za omejitveni okraj maksimum 314.575 ton. Malajska država je sedaj med prvimi producenti kavčuka.
Ustanovitev rumunsko - ogrske trgovske zbornice. Rumunski gospodarski krogi so pričeli snovati rumunsko-ogr-sko trgovsko zbornico, ki naj poglobi medsebojne gospodarske odnošaje. V kratkem bodo preddela končana.
Komercializacija rumunskcga izvoza sadja. Rumunsko poljedelsko ministrstvo je svoječasno poverilo posebno komisijo z nalogo, da študira možnosti, kako pospešiti rumunsko sadjerejo ter zvišati izvoz sadja iz Rumunije. Komisija je •zdaj izdelala elaborat, s katerim se je pred kratkim bavil rumunski ministrski svet. Kakor poroča »Rumunski Lloyd«, naj se to izvrši s komercializacijo sadnega izvoza s pomočjo posebne delniške družbe, ki bo dobila od države carinske in transportne olajšave. Družba bo zgradila na meji tudi več tovarn za predelavo sadja.
Industrija.
Angleška kovinska industrija. Ministrski predsednik Baldvin je sprejel odposlanstvo angleške koi inske industrije. Odposlanstvo je vodil predsednik Narodne zveze železnih in jeklenih tovarn. Govoril je o sedanjem resnem položaju
angleške kovinske industrije, ki zahteva takojšnje odpomoči. V odgovoru je dejal Baldwin, da sicer prizna težkoče, s katerimi se mora angleška kovinska industrija boriti, da pa za dobo sedanjega parlamenta nikakor ne more obljubiti, da bi se politika vlade v tem oziru kaj spremenila. Kakor nam je znano že iz prejšnjih poročil, zahteva angleška kovinska industrija v prvi vrsti zaščitno carino proti naraščujoči kontinentalni konkurenci. Po vojski se je okrepila zlasti nemška industrija in si z največjim uspehom osvaja zopet svoje nekdanje odjemalne trge.
Velika transakcija v gališki lesni industriji. Iz Katovic poročajo, da je on-dotna zgornješlezijska lesna industrijska d. d. z baronom Liebiegom podpisala pogodbo, na podlagi katere proda družba baronu Liebiegu gozdove v Vzhodni Galiciji za ceno 2,200.000 dolarjev. Pri tej prodajni transakciji je udeležena tudi »Dresdner Bank«. Samo provizije za posredovanje je dobila krakovska lesna tvrdka Walter & Dotler 64.000 dolarjev.
Stroški prcvorbe pri Fordu. Ford Motor Co. je predložila v izvedbi zakonskega predpisa svojo bilanco z 31. dec. 1927. Bilanca nam kaže vpliv pretvorbe podjetja na fabrikdcijo novega modela. Bilanca izgube in dobička kaže za preteklo leto zgubo 42'79 mil. dolarjev, do-čim je izkazalo leto 1925 dobiček 79-98 in leto 1926 dobiček 75-27 mil. dolarjev. Izkazana zguba pa tvori samo del vseh pretvorbenih stroškov.
Denarstvo.
Mednaroden financijski trust na Holandskem. V Amsterdamu so pod vodstvom banke Nederlandsche Ilandels-Maatschappij ustanovili s kapitalom 15 milijonov goldinarjev financijsko družbo, ki bo dajala kredite industrijskim podjetjem. Trustu pripadajo med drugimi tudi Mendelssohn (Warbmrg), Rothschild and Sons (London), Dillon Read (Newyork), Amstel bank (Amsterdam), ivreditanstalt (Dunaj), Švicarsko bančno društvo in Baseljska trgovska banka.
Kako investirajo ameriške finančne družbe svoj kapital. International Secu-curities Corporation of America izkazuje v poslednjem času velike množine denarnih sredstev v investicijske svrhe. Ta denarna sredstva naj se predvsem vpo-rabijo za nakup inozemskih papirjev. Dosedaj je družba investirali '50 milijonov dolarjev in sicer 87 odstotkov v inozemskih bonih in akcijah in samo 13 odstotkov v ameriških vrednostnih papirjih-
Stabilizacijski predujem za Rumunijo.
Guvernejev namestnik francoske narodne banke, Rist, ki se je odpeljal v Bukarešto, se pogaja z rumunsko vlado radi
predujma dveh milijard lejev. Ta predujem hočejo vporabiti za stabilizacijo leja. Rist ima vsa potrebna pooblastila, da podpiše pogodbo.
Kitajske banke zahtevajo demobilizacijo. Kitajske velebanke so naslovile na generale nacionalističnih armad poziv, naj takoj prično z demobilizacijo armade, ker bi morale sicer prenehati z na-daljno financielno pomočjo.
RAZNO.
Odhod ameriškega finančnega ministra v Evropo. Kakor poroča »Newyork Herald«, odpotuje ameriški finančni minister Mellon 12. julija na krovu parnika »Majestic« v Evropo. Obiskal bo London in Pariz, najbrže pa tudi Rim.
Assicurazioni G/merali je poročala letos o svojem 96. poslovnem letu, čez par let bo slavila stoletnico obstoja. Premagala je vse valutarične krize in je svoje obveznosti vedno v polni meri izpolnila. Že obstoječe zveze je nadalje izgradila. V poslovnem letu 1927 je imela 24,955.312 Lir čistega dobička in je razdelila kot leto prej dividendo 150 lir za delnico. Na novi račun je prenesla 867.012 lir. Dohodki na premijah so znašali v preteklem letu skupno 515,575.619 lir; obrestni dohodki iz lastnega premoženja so se dvignili nad 56 mil. lir; skupni dohodki torej nad 570 mil. lir. Polno vplačana delniška glavnica znaša 60 mil. lir, razne posebne rezerve jo prekašajo za več kot 100%, vse varščine predstavljajo vrednost nad 1 milijardo lir. Imo-. bil ije so cenjene še po predvojni vrednosti in znaša ta postavka 173,819.000 lir.
Petrolej na otoku Sahalin. Zadnje čase so ruske geologične ekspedicije in japonski koncesionarji preiskali otok Sahalin ter dognali, da je na otoku zelo mnogo nafte, tako da se lahko pri-merjajo z izvirki v Baku in Grosuyje-mu. S to nafto ne bodo preskrbovali samo Rusijo, marveč jo bodo mogli v velikih množinah tudi izvažati na Japonsko in Kitajsko. Najvišji narodnogospodarski svet sovjetske unije namerava v to svrlio ustanoviti poseben trust.
Češkoslovaške državne železnice v letu 1927 zaznamujejo dvig dohodkov; leta 1926 je bilo dohodkov 4006 mil. Kč, lani pa 4285 miijonov. Za letošnje leto računijo dohodke na 4500 milijonov Kč. Poleg transportnih dohodkov so imele železnice tudi dohodke iz drugih naslovov v znesku 250 mil. (zakup objektov, restavracije i. dr.). Na prometnih davkih je dobilo finančno ministrstvo 830 mil. Kč, torej skoraj petino skupnih dohodkov. Obratni previšek je znašal leta
1925	še 77-35 mil. Kč, leta 1926 že 121-75 mil. in 1. 1927 160'4 mil. Kč,
Ivan Hribar:
90
Moji spomini.
Vrnivši se v hišo, dal sem prinesti posteljnino iz nadstropja v pritlično sobo. Tamkaj smo si postlali na tleh ter se podali k počitku. Meni so se oči zaprle, toda le za hip; kajti kmalu sem se zopet prebudil. Tako sem ležal napol bdeč, na pol dremajoč do 9. dopoldne; dočirn soproga in služkinji, kakor so potem pripovedovale, niso zatisnile očesa.
Okoli 9. dopoldne odprem okno, da pogledam venkaj, odkoder je prihajalo glasno klicanje. Tu opazim pod oknom dr. Ivana Tavčarja in Josipa Lenče ta. Prišla sta me, ko sta izvedela, da spim v hiši, klicat ter me svarit naj bom pameten in se ne podajam v nevarnost. Vabila sta me na vso moč naj se izselim iz hiše. Odvrnil sem jima, da tega ne storim, in res srno ostali ves dan doma, dasi so se vedno ponavljali mali potresni sunki. Proti večeru sporofce mi ženske po medsebojnem dogovoru, da nikakor ne ostanejo več čez noč v hiši, češ, da se ne vč, kaj se utegne še zgoditi. Dal sem torej tudi jaz po vzgledu drugih zapeljati dva voza v »Zvezdo« ter sem se v enem naselil sam s soprogo, drugega pa sem prepustil služkinjama.
Med prenočevanjem v »Zvezdi« sipal sem le malo. Večinoma sem hodil okoli, ker me je zanimalo, kako so si drugi priredili prenočišča. Za one, ki so bili v vozeh, je bilo še dokaj dobro, dasi so mogli le sede spati. Večina jih je bila tudi dobro zavita proti občutnemu mrazu. Hujše je bilo za tiste, ki so si bili postljali v drevoredu po tleh ali so sedeli na naslanjačih — a tudi na navadnih stoleh — seveda zaviti, kolikor se je dalo. Pogled na to taborjenje je bil jako pester. Do neke meje tudi zabaven, ko bi bila resnoba trenutka dopuščala pečati se s to stranjo tako kruto občutenega elementarnega tlogodka.
Ljubljana: Hiša, kjer je umrl Vodnik.
Noč od nedelje na ponedeljek minila je razmeroma mirno. Videlo se je, da je potres začel pojemati in da se je zemlja pomirjala. V ponedeljek zjutraj smo se torej zopet podali v pritlično sobo, v kateri smo prebili nedeljsko noč. Tisti dan dobili smo iz Cerkljan poročilo, da je tudi tamkaj bil tak potres, da so vsi ljudje zbežali iz hiš, da pa ni napravil škode. Soproga je zahtevala, da se preselimo tjekaj, češ, da je izvedela, da so odšli dr. Tavčerjevi na Visoko in da se ne vrnejo preje, dokler potres popolnoma ne poneha. Odgovoril sem, da nimam nič proti temu, če se ona s služkinjama preseli, a sam da se iz Ljubljane zato ne ganem, ker je potreba vpeljati obsežno pomožno akcijo.
Tisti dan prišel je k meni odposlanec načelnika
južno-železniške postaje z naznanilom, da da južna železnica na razpolago nekaj železničnih voz za one, ki bi hoteli spati v njih. Ta odposlanec naznani tudi, da je načelnik postaje določil zame, ako se te ponudbe ppslužim, en kupe prvega in en kupe drugega razreda. Ponudbo sem seveda hvaležno sprejel ter potim v ponedeljek zvečer res šel s svojo družino spat na kolodvor, kjer sva midva s soprogo okupovala kupč prvega, služkinjama pa prepustila kupe drugega razreda. Ker preje dve noči skoraj nič spal nisem in sem bil utrujen od preživelih vtisov, odpočil sem si v že-lezničnem vozu prav dobro ter sem zjutraj vstal ves pokrepčan od blagodejnega spanja.
Pustivši družino na kolodvoru, podal sem se v mesto. Prva moja pot je bila k deželnemu predsedniku baronu Heinu. Le-ta je takrat stanoval meni nasproti v drugem nadstropju deželne hiše na Turjaškem trgu. Ko pridem k njemu, povem mu, da sem prišel zaradi uvedbe podporne akcije. Pristavil sem, da sem sicer v ostri opoziciji proti vladi, da me pa to nikakor ne sprečava, da prihajam k njemu ter ga prosim sodelovanja, češ, da morajo v takih trenutkih, kakor so sedanji, ponehati vsa politična nasprotstva in se morajo vsi, ki so v to poklicani, postaviti v službo dobre stvari. Baron Hein, s katerim družabno preje nisem občeval, razveselil se je teh besedi ter je pripomnil, da je to pač samoposebi umevno in da tudi on stavlja svoje moči na razpolago za podporno akcijo. Pripovedoval mi je potem, da je bil potresno noč v Novem mestu in je bila njegova soproga sama doma. Ko je dobil brzojavko, kaj se je zgodilo, pripeljal se je z največjo naglico domov ter je tu še-le izvedel, kaka grozna nesreča je zadela Ljubljano in nje prebivalstvo. »Moja soproga« — nadaljeval je — »zbežala je v največjem negližeju iz druzega nadstropja v vojaško stražnico v pritličju in še-le vojaki so jej potem iz stanovanja prinesli potrebno obleko, da se je vanjo zavila.«
(Dalje prihodnjič.!
Borza, dela v Mariboru. Od 1. do 7. julija je iskalo dela 9*2 moških .in 52 ženskih, 88 službenih mest je bilo prostih, ‘27 moških in 21 zenskih, t. j. 48 oseb je dobilo delo, odpotovalo jih je 86 oseb, odpadlo pa 166. Od 1. januarja do 7. julija pa je iskalo dela 4099 oseb, 2011 službenih mest je bilo prostih, 1255 oseb je dobilo delo, odpotovalo jih je 1758, odpadlo pa 2349.
Pri Borzi dela v Mariboru dobi delo: 12 hlapcev, 4 kolarji, 3 sodarji, 1 pečar,
2 st. ključavničarja, 1 peli (mlajša moč),
1	natakar, 1 kurjač, 10 železostrugarjev,
3 lakirniki, 2 kotlarja, 1 strojni ključavničar, več vajencev (natakarske, pekovske, mesarske, slikarske, mizarske in čevljarske obrti), kakor tudi 8 kmečkih dekel, 2 kmečki gospodinji, 10 kuharic, '17 šivilj za perilo, 1 vzgojiteljica, 1 varuška, 1 kuharica k orožnikom.
Borza dela v Mariboru išče nujno 18 zidarjev za gradbo železniške proge Rogatec—Krapina.
Veletrgovina
v	(
ČA. (Šarabon
v Xjubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno
rudninsko vodo. Xastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
^ Ceniki na razpolago. ‘Gelefon št. 2666.
GOSPODARSKE VESTI.
Češkoslovaška »Telegrafia« je razdelila -zopet 10-odstotuo dividendo, t. j. 20 Kč. Skupno z bolgarsko dišavo je ustanovila »Bolgarsko Telegrafio«.'
Na gumbe tujega izvora so vpeljali na Angleškem 33y2-odstotno oarino. Prizadeti se čutijo zlasti Čehi.
L. Tietz, znana nemška blagovna hiša, je imela v preteklem letu skupni promet 150 milijonov mark.
Bakreno podjetje Anacondo Copper izkazuje za preteklo poslovno leto čisti dobiček v znesku 101 milijonov dolar-
jev; leta 1926 je znašal dobiček 14-2 mil. dolarjev. Prodaja v inozemstvo je bolj zadovoljiva kot prodaja doma.
Banca Connuerciale Triestina, ki ima
svoj delokrog zlasti v Julijski Benečiji, je imiela lani nad 9 milijonov lir čistega dobička in je izplačala 7-odstotno dividendo 35 lir. Nami na le je 500 lir.
Banque de Bruxelles je zvišala delniško glavnico od 250 na 400 milijonov frankov. Izdali so 300.000 noviih delnic po nominalni vrednosti 500 frankov.
Zveza bombaževih predilnic v češkoslovaški je ugotovila na občnem zbonu, da se je položaj bombaževe industrije v zadnjem času poslabšal; to je posledica .nazadovanja eksporta v nasledstvene države.
Indijska banka je znižala obrestno mero od 7 na 6%.
Družba Fanto je na občnem zboru določila za poslovno leto 1925/26 dividendo 10%, za osem mesecev poslovnega leta
1926	saimo 7-odstotno in za poslovno leto 1927 zopet 10-odstotno.
Avstrijske tovarne Siemens - Schuckert
so zaključile leto 1927 s čistim dobičkom
1.972.000 šilingov,-dividenda »naša kot leto prej 6%. Število delnic so znižali od
1.750.000 na 750.000 s teni, da so 10 starih delnic v nominalni vrednosti ipo 15 šilingov izdružili v eno delnico v nominalni vrednosti 150 šilingov.
Na Ogrskem so začeli odkrivati nova skladišča zlata, srebra in bakra.
Direktna blagovna tarifa med Češkoslovaško in Rumunijo je stopila v veljavo s 1. julijem. Velja tako za tranzit skoz Nemčijo in Poljsko.
Češkoslovaško - ameriško trgovsko zbornico bodo otvorili v Pragi; sedaj pripravljajo prvi. občni zbor.
Pogajanja med Češkoslovaško in Jugoslavijo so zopet preložili, ker se pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo še niso mogla zaključiti.
Češkoslovaške tovarne porcelanske posode so sklenile novo spojitev z ustanovitvijo interesne skupnosti. Zastopane bodo skoraj vse češkoslovaške tovarne.
Nova zveza bo delovala v smislu stabilizacije cen in zboljšanja plačilnih pogojev. Ne beremo pa še nič o skupnem prodajnem uradu.
Francoska zveza valjane žice je takoj po stabilizaciji franka določila cene za tri mesece; doma jih je zvišala za julij, avgust im september za 25 frankov, eks-portue cene so pa ostale nespremenjene. Cene železa v ogrski veletrgovini so zvišali za 25 odstotkov; 100 kg železa v palicah velja sedaj 35 pen go, surova pločevina 27 do 39'20, vezano železo 11 pengo.
Španski in italijanski producenti živega srebra bodo ustanovili kartel s skupno prodajno organizacijo. Omejili bodo najbrž produkcijo, a cena bo ostala nespremenjena. Omejene produkcije naši Idrijčani pač ne bodo veseli.
Monte Amiata, italijansko ipodjetje živega srebra, 'je vsled nad produkcije nakopičilo zaloge v vrednosti 4 mil. lir na 25 milijonov lir. Čisti dobiček se je skrčil od 21 na 16 milijonov lir, dividenda je pa še zmeraj 45-odstotna, lani 60-odstotna.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 18. julija t. 1. ponudbe glede dobave 4000 kg tračnih žebljev ter glede dobave 200 m Mannesman novih cevi. — Mašinsko odelenje direkcije državnih, železnic v Ljubljani sprejema do 23. junija t. 1. ponudbe glede dobave steklenega papirja, steklarskega kita iti mizarskega kleja ter glede oddaje 14 raznih dvigalnih vint v popravilo; do 27. julija t. 1. glede dobave
2	preciznih tehtnic za merodzkušanje utežev ter glede dobave 300 m konop-nenih cevi. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 24. julija t. I. ponudbe glede dobave 2 centrifugalnih sesaljk; do 30. julija t. 1. pa glede dobave 500 komadov električnih vžigalnikov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 23. julija t. 1. pri Komandi Osječke div. oblasti v Osijeku glede dobave pisalnih strojev. — Dne 23. julija t. 1. pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu glede dobave šatorov; dne 25. julija t. 1. glede dobave 2000 košar za sanitetni materija 1 in dne 27. julija t. 1. glede dobave 6000 komadov slainnjač. — Dne 24. julija t. 1. pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 6650 kilogramov svinjske masti. — Dne 24. in 28. julija t. 1. pri Generalni direkciji državnih železnic v Beogradu glede dobave raznih vagonov normalnega tira. Dne 27. julija 1.1. pri Ministrstvu vojske in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu, glede dobave raznega platna; dne 28. julija t. 1. pa glede dobave 20 ton bencola. — Dne 21. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave cementa, barv v prahu in firneža; dne 23. julija t. 1. glede dobave laka in kleja; dne 25. julija t. 1. glede dobave pločevine; dne 30. julija t. 1. glede dobave torb za železniško osobje. — Dne 25. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave pisarniškega materijala; dne 30. julija t. 1. pa glede dobave materijala za gornji ustroj.
—	Dne 30. julija t. 1. pri Direkciji šum brodske imovne občine v Vinkovcih glede dobave lesa. — Predmetni oglasi z
natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Dne 25. julija t. 1. se bo vršila pri Saobračajno-komercijelnem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave raznega elektromaterijala. (Pogoji so na vpogled pri Depozitni blagajni železniške direkcije v Ljubljani). — Dne 27. julija t. 1. se bo vršila pri Mašinskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave borovih plohov in mehkih desk. (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.)
Prodaja. Dne 30. julija t. 1. se bo vršila pri Kr. Direkciji šum v Vinkovcih ofertalna licitacija glede prodaje lesene-uega materijala. Predmetni oglas je interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
TRŽNA POROČILA.
MARIBORSKI TRG, DNE 7. JULIJA 1928,
Na .trgu je bilo 19 s svinjino, 4 s kronuptir-jem in zelenjavo ;ia 27 s črešnjami naloženih voz. Tudi drugače je bil trg dobro aaložen in Obiskan. Cene mesu so bile skoraj neizpre-menjene, one zelenjavi in sadju pa so znatno padle.
Perutnino in drugih domačih živali je bilo okodi 600 komadov. Tudi tu so 5,1 e cene nazaj, ker se vedno več letošnje perutnine prinaša na trg. Tako se je ;la:hko dobilo piščance po 10—15 Din, mlade raoe in gosi pa po 30—50 Din lin domače zajoe po 7—17-50 dinarjev komad.
Krompir, zelenjava, druga živila, sadje* cvetlice. Cene so bile: krompirju poznemu 0-75—1-25, letošnjemu 4, čebuli 4—5, česnu 8—.12, zgodnjemu zelju 6, paradižnikom 16, zeleni papriki 20, grahu v stročju 8, tižolu v stročju 10—>14, solati 1-50—2-50, hrenu 5 do 8, kislemu zalju 3-50 Din za kg, ikolerabi 0-50—1, ohrovtu 2—4, karfijolu 2—6 Din za komad. Sadju: črešnjam 1—3, slivam posušenim 9—12, marelicam 16, breskvam 18, hruškam 12 za fcg, ribezi ju 4, borovnicam 2-50—3, jagodam 12 Din za liter, breskvam (svežim) 28 Din za kg, oranžam 1—3, limonami 1—1-50 Din za komad, datelj eni 24 do 26, orehom 36, maku 16—18 J)in za kg. Cvetlicam 0-50—5, z lonci vred 10—50 Din za komad.
Lončarska in lesena roba se je prodajala po 1—10 Din, brezove metle 2-25—5, lesene gra/blje 6—7, 'vile 7—8, cepci, držala za kose in ®<*ki«-e lO—V2 I»ian za ikoimad.
Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 4. julija je bilo 12 voz sena, 6 voz slame, v solboto 7. julija pa 17 voz sena in 12 voz slame na trgu. Cene so bile senu 60 do-80, slami pa 35—45 ©in za 100 kg. Slam i tudi 1-50—2 ©in za otep. Cene senu lin slami padajo od tedna do itedna, ker kaže, da bo letošnje krme v obilici.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem, dne 6. julija 1928 je ibilo pripeljanih 222 svinj in 2 kozi. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči od 5 do 6 tednov stari 120 do 135 Diin, od 7 do 9 tednov stari 180—225, od 3 do 4 mesece stari 350—490, od 5 do 7 mesecev stari 460—500, od 8 do 10 mesecev stari 550—650, 1 leto stari 1000—1300 Din za komad; 1 kg žive teže 10—12-50, 1 kg mrtve teže 15—17 Din. Prodalo se je 185 komadov.
vinskega kisa
kis iz pristnega vina hlgiJenKno
Zahtevajte ponudbo I
r\f> o
Tvrdka Zalta & Zilie
trgovina z železnino Ljubljana, Dunajska cesta 11.
Cenjenemu občinstvu si usojam uljudno naznaniti, da sem z dnem 26. junija 1928 prevzel zgoraj imenovano trgovino kot edini lastnik, katero bom vodil do 31. decembra 1928 pod zgoraj označenim dosedanjim naslovom in dalje nato pod imenom
Bogdan Žilič, trgovec z železnino, Ljubljana, Dunajska c. 11.
Moj dosedanji družabnik, g. Josip Zalta, je z dnem 26. junija 1928 izstopil kot solastnik.
Zahvaljujem se cenj. občinstvu in odjemalcem za dosedanjo mi naklonjenost in zaupanje ter prosim, da mi isto ohranite še v nadalje.
Bogdan Žilič
trgovec s železnino
Ljubljana, Dunajska cesta 11.
Veletrgovina
- kolonijama in Špecerijske robe
Ivan Jelačin
Uubliana
Zaloga svefe pražene kave, mletih difav In rudninske vode
ToCna m
postrvih«!
Zahtevajte ceniki
MCDIffl ID LJUBLJANA
T- - nC9ll\l|K GREGORČIČEVA 23
TRG.* IND. D. O. EotaSTSi*” Jr	j^gSJSSSiSi,.A.	TrMfoiftTt^SK:
't > Hi-i- :<■» O*' 'Wr<~7 ■'	.	.i -' r; ■	....	.	-	.. ^	 ._
Urcj« dr. IVAN PLESS. — Za TrgOTBbo - industrijsko d. d. >MERXUK< kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.