Poštnina plačana v gotovini
Spod. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO :
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.500
Letna naročnina ................L	3.000
Letna inozemstvo................L	4.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	i
	m
Leto XXII. - Štev. 42 (1122)
Gorica - četrtek, 22. oktobra 1970 - Trst
Posamezna številka L 70
Enakopravnost ženske v Cerkvi
V	preteklih tednih je sv. oče Pavel VI. napravil dejanje, ki je edinstveno do sedaj v dvatisočletnem življenju Cerkve: proglasil je za doktorja sv. Cerkve dve ženski, sv. Terezijo Veliko in sv. Katarino Siensko. Doktor sv. Cerkve je časten naslov, ki ga Cerkev daje nekaterim svetnikom, ki so se odlikovali poleg svetniškega življenja še z izredno učenostjo ter so z njo obogatili Cerkev in njen nauk.
Do sedaj je ta naziv bil pridržan samo moškim. Zdelo se je, da ženskam te časti ne morejo priznati zato, ker so ženske. O sv. Tereziji so že dolgo govorili, da zasluži postati doktor sv. Cerkve. Mnogi so si za to veliko prizadevali. Za časa papeža Pij a XI. leta 1922 so vso zadevo že predložili sv. kongregaciji za svetnike, toda Pij XI. je rekel: »Res, Terezija bi zaslužila, da jo postavimo v vrsto doktorjev sv. Cerkve, toda ženska je in to je ovira.«
Petdeset let je preteklo od takrat in sedanji papež Pavel VI., tretji naslednik Pi-ja XI., je proglasil za doktorja Cerkve ne samo Terezijo, temveč tudi Katarino. Kaj se je zgodilo?
PREMAGANI PREDSODKI
Zgodilo se je to, da so v Cerkvi padli razni pomisleki, ki so prej vladali zoper vlogo žensk v življenju in tudi v Cerkvi. Saj so še do nedavna veljale npr. v liturgiji razne prepovedi, ki so se tikale izključno ženske. Ta v cerkvi ni smela biti ob oltarju, ni smela peti v zboru pri maši (tega se Slovenci nismo držali), ni smela streči pri maši, ni smela v cerkvi glasno brati in govoriti, se ni smela dotikati liturgičnih posod in še drugo. Praktično, imeli smo jo v liturgiji za deloma nečisto in ji marsikaj prepovedali.
Vse to so seveda bili predsodki, ki jih ni postavil Kristus, temveč ljudje. Ti so se deloma sklicevali na sv. Pavla, ki v svojih pismih res ukazuje: »ženska naj v cerkvi molči.« Toda to ni Kristusov ukaz, ampak Pavlovo liturgično pravilo, ki je bilo primerno za njegove čase in za tedanje prilike, danes pa ni več. Vsi ti in slični predsodki so danes izginili in Cerkev je na zadnjem koncilu priznala, da so vsi enako poklicani v božjem ljudstvu, tudi ženske. Le vsak naj opravlja službo, ki mu je bila zaupana, vsak naj sodeluje za rast božjega ljudstva z darovi, ki so mu bili dani. Znamenje te enakopravnosti ženske v sodobni Cerkvi je tudi gesta sv. očeta, ki je proglasil za doktorja Cerkve dve ženski, dve svetnici.
POSLANSTVO ŽENSKE
Naj ta enakopravnost v Cerkvi ženskam ne bo v napuh, temveč v zdrav ponos, da bodo želele še bolj kot sedaj služiti Cerkvi:
1. Z molitvijo. Obe svetnici, ki sta postali doktorja Cerkve, sta bili veliki po svoji molitvi, po svoji globoki in resnični pobožnosti.
2. Z besedo. Obe sta se odlikovali po svoji učenosti v božjih resnicah. Obe sta tudi veliko napisali. Katarina je narekovala, ker ni znala pisati. Terezija je sama pisala svoje knjige. Posebno pogumna je bila Katarina, ki se ni ustrašila ne učenih bogoslovcev svojega časa, ne kardinalov, ne samega papeža. Vsakemu je povedala, kar je imela povedati.
3. Z žrtvijo. Beseda In molitev sta učinkoviti, če sta združeni z žrtvijo in trpljenjem. Bog ni s tem prizanašal ne eni ne drugi. Tako sta tudi s trpljenjem učili.
4. S svetostjo življenja. Beseda hi žrtve sta učinkoviti, če se jim pridruži svetost celotnega življenja.
(r+r)
Srebrni jubilej Združenih narodov
IMovi pojavi nestrpnosti na Tržaškem
14. oktobra se je pričelo v palači Organizacije združenih narodov (OZN) v New Yorku slavnostno zasedanje te organizacije, ki naj bi doseglo svoj višek to soboto, 24. oktobra z govorom njenega tajnika U Tanta. Pred 25 leti, 25. junija, so namreč zastopniki 50 držav na konferenci v San Franciscu sprejeli besedilo ustanovne listine Združenih narodov, v oktobru istega leta pa je ta listina začela veljati; organizacija je lahko pričela s svojim delom.
VODILNE IDEJE TE MEDNARODNE ORGANIZACIJE
Zamisel Združenih narodov ima svoj izvor v Atlantski listini, ki sta jo objavila severnoameriški predsednik Franklin D. Roosevelt in predsednik britanske vlade Win-ston Churchill v avgustu leta 1941. V njej sta poudarila načela, ki naj usmerjajo demokratske narode in ustvarjajo pogoje za trajen mir na svetu. Vsi narodi naj bi bili varni pred napadi od zunaj, imeli naj bi pravico svobodno si izbirati vlado, pravico naj bi imeli do vseh surovin na zemlji in do svobodne trgovine, plovba po morjih naj bi bila brez ovir, poskrbelo naj bi se za delavski razred, za ozdravljenje gospodarstva in socialno varnost, človeštvo pa rešilo lakote in pomanjkanja.
Ustanovna listina OZN je vsa ta načela sprejela in pravice uzakonila, istočasno pa naj bi nova organizacija, dedič nekdanjega Društva narodov v Ženevi, skrbela za ohranjevanje svetovnega miru.
Novonastala organizacija je našla svoj sedež v New Yorku, potem ko ji je milijarder John D. Rockefeller poklonil 8,5 milijona dolarjev za nakup zemlje, kjer naj bi se zgradila poslopja za stalni sedež organizacije. Ta so bila nato tudi zgrajena s pomočjo 65 mili-
jonov brezobrestnega posojila, ki so ga dale Združene države Sev. Amerike na razpolago novi organizaciji.
USPEHI IN NEUSPEHI
Združeni narodi so se svojega poslanstva lotili z vso vnemo, a kmalu se je pokazalo, da svoji nalogi kot nekdaj Društvo narodov ne bodo kos. Glavna težava je bila že obsežena v sami ustanovni listini, v kateri so si stalne članice OZN: Severna Amerika, Sovjetska zveza, Vel. Britanija, Francija in Kitajska pridržale pravico veta za vsak sklep, ki jim ne bi bil po volji.
Prvo vprašanje večjega pomena, ki je prišlo na dnevni red, je bilo vprašanje bivše nizozemske kolonije Indonezije, ki ji Nizozemci niso hoteli dati neodvisnosti. Ker so bile velesile na strani Indonezijcev, je morala Nizozemska popustiti.
Nato se je pojavil palestinski problem. Vel. Britanija je napovedala, da se bo leta 1948 iz Palestine umaknila. OZN je skušala spor med tamkajšnjimi Judi in Arabci rešiti tako, da je ustanovila dve državi na palestinskem ozemlju. Ta sklep je sprožil verižno akcijo, ki ji še sedaj ni videti konca. Judje in Arabci so se spoprijeli že trikrat; vsakič so Arabci zgubili nekaj svojega ozemlja, število njihovih beguncev pa se je povečalo. Po 22 letih je postal Bližnji vzhod vir stalne napetosti, ki začenja ogrožati že svetovni mir, saj so se v judovsko-arabsko vojno indirektno zapletli že Amerikanci in Sovjeti.
Kmalu nato sta si skočila v lase Indija in Pakistan zaradi Kašmirja. Indija je del Kašmirja enostavno zasedla, čeprav je OZN intervenirala in predlagala plebiscit. Indija je namreč vedela, da bi plebiscit izgubila, ker so prebivalci
Tudi Kanada doživlja nasilje
Prihodnji mednarodni evharistični kongres
Prihodnji mednarodni evharistični kongres bo v Melbournu v Avstraliji. Za geslo bo imel Jezusovo naročilo: Ljubite drug drugega, kakor sem jaz vas ljubil. Kongres bo leta 1972.
V Kanadi je zavladalo nasilje. Fronta za osvoboditev francosko govoreče province Quebec v Kanadi izpod anglosaksonske nadvlade se je zatekla k ugrabitvam, da bi zvezno vlado prisilila, da izpusti na svobodo 23 zaprtih francoskih separatistov. Najprej so člani narodno-osvobodilne fronte Quebeca ugrabili 5. oktobra angleškega diplomata Jamesa Crossa, 10. oktobra pa še ministra za delo v cjuefbeški deželni vladi Pierra Laporteja.
Zvezna vlada v Ottavvi je ves čas odklanjala, da bi ustregla zahtevam ugrabiteljev. Da bi jih prisilila k popuščanju, je proglasila nad vso Kanado .izjemno stanje. Na podlagi itega zakona vlada lahko izvaja cenzuro nad tiskom, izvršuje aretacije in preiskave brez .sodnega odloka, nadzoruje ves osebni in tovorni promet, izganja neljube osebe in izvaja razlastitve.
V Montreal, glavno mesto francoske Kanade, je bilo takoj po proglasitvi izjemnega stanja poslanih 3.750 samo angleško govorečih vojakov ter 750 padalcev; 9.000 policistov pa je bilo že prej na dedu. V enem dnevu so v Montrealu (2,5 milijona prebivalcev) aretirali 233 oseb in izvedli številne hišne preiskave.
Sindikalne organizacije so ta postopek obsodile, češ da ogroža odvzem civilnih svoboščin državo bolj kot pa terorizem in da je več socialnih krivic, ki jih je treba popraviti kot pa nasilnih pobud zatreti.
Reakcija francoskih separatistov na postopanje kanadske vlade je bila silovita: ubili so ministra Laporteja in vlado ob-
vestili, kje se truplo nahaja. Jasno je, da je zločin presunil vso kanadsko javnost.
I.judje kar ne morejo doumeti, zakaj mora neka nedolžna oseba izgubiti življenje samo zato, .ker neka skupina oseb ni soglasna z obstoječim stanjem v državi.
Študijsko potovanje v Jugoslavijo
Skupina 25 študentov pravne fakultete tržaške univerze je bila pod vodstvom lektorja prof. Origoneja in dekana fakultete prof. Balzarinija na enotedenskem študijskem potovanju v Jugoslaviji. Tržaška skupina je obiskala Ljubljano, Zagreb, Sarajevo ter se povsod sestala s tamkajšnjimi profesorji in študenti.
Ob povratku v Trst je rektor Origone izjavil, da so bili povsod zelo lepo sprejeti in da je študijsko potovanje popolnoma uspelo.
Za beneške slovenske izseljence
Društvo izseljencev Beneške Slovenije bo kmalu odprlo svoj novi sedež v kraju Orbe v Švici. Predstavniki Društva so naprosili slovenska društva in razne naše javne delavce, naj odstopijo njihovemu društvu slike oz. slovenske knjige.
Ce ima doma kdo kakšno sliko z domačimi motivi ali pa slovenske knjige, ki jih je pripravljen odstopiti Društvu izseljencev iz Beneške Slovenije, naj jih izroči našemu uredništvu ali pa tudi deželnemu svetovalcu dr. Štoki.
zasedenega področja muslimani, ne pa hindujci.
Bolj uspešno je OZN posredovala na Koreji, to pa zato, ker je tistikrat Sovjetska zveza (kar ji je pozneje zelo neprav hodilo) bojkotirala zasedanje Varnostnega sveta, ostale članice so pa soglasno obsodile napad komunistične Severne Koreje na Južno ter obenem začele pod vodstvom ZDA z vojaško akcijo, ki je rdeče napadalce po hudih bojih vrgla na izhodiščne postojanke. Še danes čete OZN, ki so dejansko severnoameriške, varujejo črto premirja med obema Korejama.
Ko je izbruhnila vojna v bivši francoski koloniji Indokini, OZN ni nastopila, ker ni rdeča Kitajska njena članica. Po zgledu Koreje sta tudi tam nastali dve državi, Severni in Južni Vietnam, kar pa ni pripeljalo do miru, temveč zaradi komunistične napadalnosti samo do razširitve vojne na jugovzhodnem azijskem prostoru.
Ko je Sovjetska zveza v novembru 1956 zadušila protisovjetski upor na Madžarskem, je glavna skupščina OZN to sicer obsodila, ničesar pa ni ukrenila. Skoro istočasno pa so Anglija, Francija in Izrael nastopili zoper Naserja v Egiptu, ki je svojevoljno brez odškodnine podržavil Sueški prekop. Naser je bil temeljito poražen, Izraelci so prišli že takrat do prekopa, a ker so ZDA potegnile s Sovjetsko zvezo, so se morali zmagovalci umakniti, čete OZN so pa šle tja varovat mir. Ko je U Tant v maju 1967 na Naserjevo zahtevo te čete lahkomiselno odpoklical, je s tem odprl vrata novemu izrael-sko-arabskemu spopadu. Sovjetski zvezi pa omogočil, da se je zaradi podpore Egiptu trdno zasidrala v Sredozemlju.
MIR ZAVISI V GLAVNEM LE OD DVEH VELESIL
Tudi na otoku Cipru že vrsto let »modre čelade«, tj. čete OZN skrbe za mir med nasprotujočimi se Grki in Turki. Uspešno so te čete posredovale tudi v belgijskem Kongu, kjer je izbruhnila po proglasitvi neodvisnosti leta 1961 huda državljanska vojna. Pri tem se je izkazalo, da je OZN mogla uspešno nastopiti le tam, kjer si ZDA in Sovjetska zveza nista naravnost nasprotovali. Zasedba Češkoslovaške je potekla brez hrupa, ker je Sev. Amerika molčala; in v Indokini se vojna vleče naprej, ker Sovjetska zveza zaradi Kitajske noče odločilno podpreti vietnamskih komunistov.
Iz vsega tega sledi jasen zaključek : svetovni mir ne zavisi od 127 držav, ki so včlanjene v OZN, temveč od dobre oz. slabe volje edinih dveh velikanov: ZDA in Sovjetske zveze. Trenutno dva spora ogrožata svetovni mir. Na Bližnjem vzhodu OZN vsaj skuša posredovati po svojem odposlancu Jarringu, na Daljnem pa še to ne.
Kljub temu pa je OZN za ohranitev miru koristna ustanova. V teku 25 let svojega obstoja je postala oder za izmenjavo misli, ustvarjanje javnega mnenja in u-stvarjanje stikov med državami raznih sistemov. Tudi v tem oziru velja, kar so vedeli povedati že stari: »Dokler se državniki pogovarjajo, orožje molči.« Zato je četrt stoletja Združenih narodov kljub vsemu jubilej, katerega lahko brez pridržka proslavljajo vsi narodi sveta.
Slovenskemu odvetniku dr. Bogdanu Berdonu so pred kratkim neznanci premazali na napisni tabli pisarne slovenski napis »odvetnik«.
V petek zvečer pa so zopet neznanci pomazali slovensko besedilo na spomeniku padlim za osvoboditev v Zgoniku in nekatere dvojezične napise v vaseh zgoniške občine.
V zadnjem času so neznanci že večkrat oskrunili in pomazali razne slovenske napise, policija pa skrunilcev še vedno ni odkrila. Menimo, da ima policija dovolj sposobnih ljudi in dovolj potrebnih sredstev, da bo lahko izsledila »dobro znane, a neimenovane« mazače.
V teh dneh se je .pojavil na mestnih oglasnih zidovih lepak »Lege Nazionale«, v katerem se omenjeno združenje z izredno ihto zaletava v morebitno bodočo uvedbo dvojezičnosti na našem področju.
Stari in zakrknjeni krogi, pa naj se izdajajo za karkoli, mogoče celo za kristjane, ne zaslužijo drugega kakor pomilovanje, ker še niso spoznali duha časa, katerega neovrgljiva osnova je strpnost v vsakem pogledu.
Oskrumba spomenika padlim v Zgoniku ter istočasno mazanje slovenskih napisov v občini je sprožilo takojšnjo reakcijo vsega tržaškega demokratičnega prebivalstva. Zgoniški občinski odbor je pretekli ponedeljek sklical izredno sejo občinskega sveta. Na njej so izglasovali enotno resolucijo, ki izraža zaskrbljenost in ogorčenje vsega zgoniškega prebivalstva (za resolucijo so glasovali tudi svetovalci LSS).
Medtem pa so bila vložena vprašanja na parlament (posl. škerk) ter na deželni in tržaški občinski svet. V svojem vprašanju je deželni svetovalec dr. Štoka obsodil takšna podla dejanja, katerih cilj je žaliti spomin padlih ter pravice slovenske narodnostne skupnosti. Svetovalec Liste Slovenske skupnosti je vložil vprašanje tudi glede šovinističnih provokacij »ardi-tov«, ki so bile v nedeljo v Trstu.
V Kalabrijo se je vrnil mir
Treba je bilo poslati le tri tisoč vojakov v Reggio Calabria in v opustošeno mesto se je vrnil red. Trgovine so spet odprte, vlaki vozijo in ljudje hodijo na delo. človek se sprašuje, zakaj je vlada toliko časa odlašala z odločnim nastopom. Pa se tudi sprašuje, kako misli sedaj pomiriti prebivalstvo in rešiti zapleteno vprašanje, kje naj bo glavno mesto dežele. Zaenkrat je Catanzaro. Toda bo pri tem tudi ostalo?
Predsednik vlade Colombo je pretekli petek v poslanski zbornici opozoril prebivalstvo mesta Reggio Calabria, naj opusti nesmiselno nasilje in se povrne k razsodnosti. Vlada je sicer nasprotna rešitvam s silo, toda če prevratniške dejavnosti ne bo konec, bo potrebna rešitev s silo. Vprašanje glavnega mesta dežele jc drugotnega pomena. Bolj važna so vprašanja gospodarskega razvoja in zaposlenosti. Po vsem, lear se je zgodilo, ni več mogoče, da bi sedež dežele Kalabrija določil deželni svet. To bi samo poslabšalo položaj in povečalo napetost med krajevnimi skupnostmi. Vlada se je zato odločila, da prepusti rimskemu parlamentu odločitev o izbiri glavnega mesta dežele Kalabrija. Medtem naj steče delo deželnega odbora.
Colombove besede so napravile na prebivalstvo Reggia Calabria močan vtis. Ljudje so spoznali, da so zašli v slepo ulico. Samo protestirati, razbijati in .požigati se ne da v nedogled, če se hoče živeti, je treba tudi delati. Utrujeni od nereda preteklih tednov so končno uvideli, da sami protesti ne zaležejo dosti, če so bolj stvar strasti kot razuma.
Kardinal Slipyj med koroškimi Slovenci
V	nedeljo, 4. oktobra se je kardinal Slipyj pripeljal iz Salzburga v spremstvu svojega rimskega bogoslovnega dekana ter dunajskega in salzburškega ukrajinskega župnika v Celovec, kjer so ga pričakovali številni Ukrajinci s kruhom in soljo ter z zastavami. Poleg Ukrajincev so mu dobrodošlico in pozdrav izrekli direktor ce-
1
Tiho in v krogu najožjih prijateljev je dne 10. oktobra obhajal svoje srečanje z Abrahamom prof. Dragotin Butkovič. Rodil se je namreč 10. oktobra 1920 v So-vodnjah. Je torej pristen goriški rojak.
Jubilanta poanajo ne samo njegovi žup-Ijani v Rupi in na Peči, temveč velik del naših mlajših ljudi. Saj uči Dragotin But-
19. februarja 1966 je m. Terezija Hanže-lič, dolgoletna vrhovna -predstojnica šolskih sester, dopolnila v Rimu 90 let življenja. Tedaj smo v našem listu zapisali: »V samoti svoje sobice v hiši na ulici dei Colli 10 preživlja naša jubilantka svoje dni v molitvi in sveti zbranosti. Pripravlja se na tisti blaženi trenutek, ko bo prvič v siju večne luči zagledala Kristusa Gospoda, ki mu je v ljubezni žrtvovala vse svoje dušne in fizične sile ter zmožnosti.«
Ta blaženi trenutek je nastopil za m. Terezijo ta torek, 20. oktobra v jutranjih urah. Njena duša je odšla k Bogu po plačilo, za njo pa bodo ostala njena dela in svetel zgled, ki nam ga je zapustila.
Po rodu je bila Štajerka, s Hardeka pri Ormožu doma. Pri šolskih sestrah v Mariboru se je izobrazila za učiteljico, pa potem pri njih ostala. 15. avgusta 1899 je sprejela redovno obleko. 71 let je torej služila božjemu Ženinu. Življenjska pot jo je vodila preko Tomaja na Krasu v Marijanišče v Ljubljani, kjer je uspešno delovala 28 let. Leta 1928 je (prevzela novo ustanovljeno postojanko v Zemunu pri Beogradu. Sedem let nato je postala vrhovna predstojnica kongregacije šolskih sester. S to izvolitvijo se je za m. Hanže-lič pričela najbolj plodovita, pa tudi najbolj težavna doba njenega življenja. Trajala je polnih 21 let. Do izbruha vojne leta 1941 je ustanovila trideset novih postojank. Na nasvet kardinala protektorja Laurentija je usmerila delovanje kongregacije na jug in vzhod Jugoslavije. Nemški napad na Jugoslavijo je ves ta obetajoči razmah kongregacije v hipu uničil.
lovške Caritas prelat dr. Auernig, v imenu odsotnega škofa dr. Kostnerja, ki je bil na birmovanju, škofijski kancler msgr. dr. Kirchner, za Slovence pa dr. Metod lurnšek. Ta je s seboj privedel tudi nekaj Ukrajincev, ki so jih nacisti med zadnjo vojno preselili na Koroško kot delovno silo za rebrško tovarno in za okoliške
kovič na slovenskih šolah že vsa leta po vojni. Najprej je učil latinščino in grščino v malem semenišču. Nato je prišel za profesorja klasičnih jezikov na slovenski licej in gimnazijo. Ko je tu zaradi zdravja moral pustiti službo, je dobil profesorsko mesto na srednji šoli. Tu uči sedaj verouk in slovenščino. Še zmeraj pa se rad posveča klasičnim jezikam, v katerih je med našimi najboljšimi strokovnjaki.
Poleg šole je vedno bil tudi v dušnem pastirstvu. Najprej kot kaplan v Šempetru pri Gorici, nato je prevzel oskrbo župnije Rupa-Peč po smrti g. Karla Reje.
Ker je že toliko let na šoli, poznajo Dragotina Butkoviča naši ljudje predvsem kot profesorja. In to po vsej pravici, kajti težko bomo našli moža, ki bi tako živel s šolo in za šolo kot ravno naš jubilant. Reči smemo, da je rojen za profesorja; predvsem pa so mu pri srcu slovenščina in klasični jeziki. Ti so njegova »ljubezen«. Vzljubil jih je že na gimnaziji pri prof. Jožku Bratužu in jim ostal zvest do danes.
Profesorju Dragotinu Butkoviču naše čestitke in voščila za nadaljnjih petdeset zdravih in plodnih let.
Hanželič
Tudi materna hiša v Mariboru je postala plen nacističnih zavojevalcev.
M. Terezija se je zatekla najprej v Ljubljano, nato pa v Rim. Polagoma ji je uspelo v večnem mestu ustvariti novo materno hišo. Težka so bila tista medvojna in povojna leta, polna revščine, skrbi in Jobovih vesti. Po letu 1945 so še domači komunisti v Sloveniji uničili še to, kar je okupator pustil v Ljubljanski pokrajini. Tedaj je m. Terezija postala zaščitnica in gostiteljica premnogih naših ljudi, ki so si z begom iz domovine skušali rešiti svoj obstoj. Leta 1954 ji je uspelo kupiti hišo v ulici Famesina, kjer je nato zrastla sedanja generalna hiša. V avgustu 1956 je mogla po izvršenem kapitlju odložiti težko breme vrhovnega predstojništva. Drugi naj bi nadaljevali njeno delo, ona pa se je umaknila v ulico dei Colli. Tu je sedaj v Gospodu zaspala. Kot pametna devica je odšla svojemu Ženinu nasproti. Spremljale jo bodo naše molitve in globoka hvaležnost vseh, ki jim je v življenju bila v oporo in v pomoč.
V soboto 10. oktobra je pričelo Slaven sko gledališče v Trstu svojo petindvajseto gledališko sezono s Tolstojevo dramo »Moč teme«. Gledališka hiša je bila ta večer slovesna, tako po svoji 'klasični veliki predstavi kakor 'tudi po polnem Kulturnem domu Slovencev, ki so prišli ta večer praznično oblečeni, posebno ženski svet.
kmete.
Služba božja za Ukrajince v kapucinski cerkvi je bila zelo svečana in ganljiva. Ukrajinci in Ukrajinke so pri staroslovenski maši po bizantinskem obredu navdušeno sodelovali s svojim petjem. Njih vrhovni nadškof jih je pozval, naj ostanejo zvesti sv. veri in ukrajinskemu narodu.
Po sv. liturgiji je v zakristiji vrhovnemu ukrajinskemu nadškofu in kardinalu dr. Turnšek izročil slovensko darilo, in sicer veliko uokvirjeno podobo sv. Metoda, slovenskega panonskega nadškofa, de-
lo	umetnika prof. Goršeta, ter lepo svečo v obliki koroškega poljskega znamenja z vzhodno Marijino ikono (sliko) v dolbini. Kardinal se je tega daru zelo razveselil. Prav tako njegovi trije duhovniki spremljevalci. Vrhovni nadškof je dr. Turnška povabil v posebno avdienco v kapucinsko sprejemnico, da sta se domenila glede sv. maše za Slovence naslednjega dne in zaradi pokroviteljstva koroškemu ekumenič-nemu inštitutu. Pogovor je 'tudi nanesel na Ukrajince na Koroškem, ki jih je tam še iz nacističnih časov' precej ostalo, mnogo jih je pa kot vojakov pokopanih po koroških pokopališčih. Za njih grobove slovenski verniki s sočutjem skrbijo.
V	avdienco so prišli še drugi povabljenci, tako dr. Ebernig, nadškofov sošolec v Innsbrucku, kamor je Slipyj prispel na bogoslovne študije leta 1914. Imel je več slovenskih in hrvaških sošolcev, ki se jih še dobro spominja. Povedal je tudi, da je leta 1925 bil v Ljubljani na vzhodnem kongresu, ki ga je vodil dr. Grivec. Takrat je dr .Slipyj v Ljubljani tudi predaval.
Naslednje jutro je kardinal SBpyj v spremstvu dveh ukrajinskih duhovnikov in tajnika škofa dr. Kostnerja že zgodaj prispel v kapelo provincialne hiše slovenskih šolskih sester. Tu je bila že zbrana slovenska dijaška mladina iz Mohorjeve hiše. Dijakinje so ob vstopu lepo prepevale, nato pa se je začela nadškofova vzhodna sv. maša ob sodelovanju obeh ukrajinskih duhovnikov. Bili so navzoči še štirje slovenski duhovniki: prelat Zeoh-ner, dr. Polanc, škofov tajnik Mihael Krištof in dr. Turnšek. Kardinal je imel lep nagovor dijakinjam slovenske gimnazije o talentih, nekaj v ukrajinščini, večinoma pa v nemščini. Med veličastno vzhodno liturgijo so dijakinje prejele iz kardinalovih rok sv. obhajilo pod obema podobama.
Tudi prelat Aleš Zechner je vrhovnemu nadškofu in kardinalu izrekel prisrfno zahvalo, da je prispel med Slovence in zanje daroval tako lepo vzhodno liturgijo. Kardinal je odvrnil, da je z velikim veseljem prispel med Slovence, o katerih gre po svetu tako dober glas o njih vernosti in poštenosti ter pridnosti. Slovenci naj le ostanejo zvesti sv. veri in svojemu narodu. Ce se bo mladina držala krščanske blagavesti in materine besede, bo narod obstal in ima še veliko bodočnost.
Dr. M. T.
Drama, ki jo je vodstvo izbralo, da bi z njo pričelo svojo letošnjo sezono, je globoka in pretresljiva ruska literarna umetnina. Tako pretresljiva je, da jo je bilo več časa po nastanku v Rusiji prepovedano uprizarjati. Tolstoj je pokazal človeka prav »na dnu«, ko je igrača 'svojih strasti in razbrzdanosti, pokazal ga je vsega demonskega, da bi potem toliko bolj zažarela svetloba. Kajti njegov junak Nikita, ki ne pozna meja in zapovedi in zakonov, pada vedno globlje v propad. Že sega po vrvi, da bi si v obupu vzel življenje, a najde končno rešitev v izpovedi svoje krivde: gre in se javi oblasti. Oče tova molitev, ki spremlja izgubljenega sina, njegove solze in prošnje, prikličejo sina nazaj, sicer na pot pokore, vendar v odrešenje. Ta oče je pisatelj sam, ki stopa med svoje ruske ljudi in jim oznanja ljubezen in pravico.
Predstava, ki ji je režiser Jože Babič dal veličastno podobo, je priklepala občinstvo nase od začetka do konca. Režiser je tudi naturalistične vzgibe diskretno odrsko rešil. V glavnih vlogah sta nastopila nova člana ansambla, Anton Petje in Damjana Bratuž in sta s svojo zelo dobro doživeto igro pripomogla do tako lepega uspeha. Posebej čestitamo naši rojakinji Bratuževi k njeni zelo lepi in pretresljivi dgri.
Nastopil je skoro ves ansambel gledališča in v celoti lepo rešil svoje vloge. Med temi moramo zlasti imenovati Rada Na-krsta, Leli Nakrstovo in Jožka Lukeša.
Ir
Predavanje dr. Jakoba Aleksiča
V	soboto, 17. oktobra zvečer smo v Marijinem domu v ul. Risorta 3 imeli prvo versko predavanje v letošnji zimski sezoni. Predaval je dr. Jakob Aleksič, profesor za sveto pismo na ljubljanski bogoslovni fakulteti o temi: Današnja verska kriza in vprašanje enotnosti sv. pisma. Predavanje se je zavleklo na poldrugo uro, a n; bilo nič dolgočasno. Nad 80 poslušalcev je z velikim zanimanjem sledilo govorniku, ki je na izvrsten način pokazal, da božje razodetje ne obsega samo nove zaveze, temveč tudi staro zavezo. Nova zaveza temelji na stari, kakor drevo raste iz korenin. Vselej, kadar so se pojavile težnje, da so omalovaževali staro zavezo, so zašli na stranpota. Tedaj so skvarili tudi novo zavezo in jo dostikrat uporabljali samo za to, da bi utemeljili svoje zmote, ki so jih črpali iz poganskih ver, iz grške ali kake druge filozofije. Posledice so bile vedno hude.
Vprašanja, ki so jih stavljali poslušalci, so dala govorniku priliko, da je natančneje pojasnil nauk stare zaveze v posmrtno življenje in razložil, kaj pomeni, da je sv. pismo napisano po navdihnjenju Sv. Duha ter še dosti drugih zanimivih reči. šele po treh urah smo odšli na svoje domove. Odhajali smo duhovno bogatejši. Razumeli smo, kako potrebna in koristna so nam solidna verska predavanja.
Prihodnje predavanje bo v soboto, 14. decembra ob 20. uri o mladinskih problemih. Govoril bo g. dr. Valter Dermota, profesor za katehetiko in pedagogiko v ljubljanskem bogoslovju. Naslov predavanja: »Modemi starši pred moderno mladino«.
Seja Slovenske skupnosti
Na seji 12. oktobra 1970 je svet Slovenske skupnosti najprej vzel z zadovoljstvom na znanje, da osrednja vlada ni zavrnila deželnega zakona, ki ga je predlagal dr. Drago Štoka in v katerem se Slovenci imenujejo s svojim pravim imenom. Ta zakon bo sedaj stopil v veljavo. To je šele prvi korak za pravičen začetek reševanja vseh naših perečih narodnostnih in socialnih problemov. Svet je izrazil deželnemu poslancu dr. Štoku priznanje za ves trud in delo, ki ga je opravil v korist celotne slovanske manjšine v zvezi s tem zakonom.
Istočasno je turi čestital inž. Milanu Sosiču, ki je bil isti dan izvoljen v pokrajinski svet in odbor namesto dr. Legiše, ki je postal devinsko-nabrežinski župan, ter mu želel, da bi tudi on uspešno delal v korist vse naše skupnosti.
Ob koncu se je svet Slovenske skupnosti zavzel za pravično zaposlitev domačega prebivalstva v novi tovarni Grandi Motori, kar sedanja uprava tovarne ni storila. Ta je namreč vzela v svoje pripravljalne tečaje le šest od tridesetih domačinov, ki so vložili zadevne prošnje.
Ob zaključku je svet načel razpravo tudi o regulacijskem načrtu v zgoniški občini, kjer, kat kaže, ne gre vse v redu.
Občni zbor Slovenske skupnosti bo predvidoma januarja 1971.
Vedno v opoziciji
Na zadnji seji tržaškega pokrajinskega sveta so med drugim odobrili tudi večji prispevek Dijaški matioi iz Trsta. Zanimivo, da so se pri glasovanju za ta predlog vzdržali... komunisti, medtem ko so ostale stranke v pokrajinskem svetu glasovale za podporo Dijaški matici. Očivid-no je opozicija komunistom močno všeč, tako močno, da jo zganjajo na račun lastnih somišljenikov'.
Slovenska lista na volitvah v obrtniške organe
V nedeljo bodo v naši deželi volitve v pokrajinske obrtniške odbore in v skupščine stanovskih bolniških blagajn. Slovensko gospodarsko združenje, v katerem je včlanjenih veliko slovenskih obrtnikov, je predložilo samostojno kandidatno listo, na kateri kandidira trinajst uglednih in narodno zavednih slovenskih obrtnikov s Tržaškega. Volitve so velike važnosti, saj je v naši deželi kar 26.000 podjetij, ki zaposlujejo 65.000 delavcev in pomočnikov.
V posebnem -proglasu na slovenske obrtnike odsek za obrtništvo Slovenskega gospodarskega združenja poudarja pomembno vlogo slovenskega obrtništva v deželnem gospodarstvu; poleg splošnih zahtev postavlja še zahtevi »za našo enakopravno udeležbo in prisotnost v vseli pristoj-
Priziv na mešano komisijo
Sindikalno združenje Odbor za pomoč 400 do 600 lir kvadratni meter.
razlaščencem je nedavno vložilo formalno pritožbo na italijansko-jugoslovansko mešano komisijo v Rimu oziroma Beogradu (ustanovljeno v smislu posebnega statuta, priloženega Londonskemu sporazumu) proti resnemu ogrožanju etničnega sestava ozemlja zlasti v občini Dolina, kjer se že več kot desetletje izvajajo razlastitve zemlje slovenskih posestnikov po nizkih cenah.
Leta 1965 so se razlaščenci organizirali v dve strokovni združenji (Konzorcij razlaščencev in Odbor za pomoč razlaščencem) in so z organiziranimi akcijami dosegli izboljšanje cen. Zainteresirane nasprotne sile so nato začele izvajati obsežno gonijo, ki je dovedla do tega, da je sedaj praktično prepovedana vsaka organizacijska dejavnost v korist slovenskih lastnikov.
Ta škodljiva dejavnost, ki je strla vsak odpor proti krivičnemu razlaščevanju, je privedla do takšnega poslabšanja, da hočejo sedaj v Osapski dolini razlaščati po
Vzrok za povratek k temu stanju iz žalostne preteklosti pred letom 1965 je v prvi vrsti preganjanje sindikalne organizacije Odbor za pomoč razlaščencem s sekvestri in kazenskimi postopki zoper razne politične osebnosti, profesioniste in druge, ki so v okviru svojih pristojnosti podprli pravično stvar manjšine.
Pritožba na koncu opozarja na nevarnost, ki preti skoro vsem slovenskim političnim, kulturnim, športnim in drugim organizacijam, v primeru, da bi omenjeno preganjanje raztegnili tudi nanje, ker se ustanavljajo in delujejo brez »zakramentalnih oblik«, katerih ne predpisujeta ne ustava ne noben drugi zakon.
Pritožbi je priložena resolucija, ki so jo sprejeli člani in drugi razlaščenci na občnem zboru dne 11. septembra in v kateri zahtevajo, da pristojne oblasti ugotovijo odgovornost za razi aščevarije po krivičnih cenah in zakonito postopajo proti kršitelju pravic lastnikov.
tiNiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Prof. Dragotin Butkouič - 50-letnik
Umrla je m. Terezija
  milili   um   imiiimimiHiiuiiimimimmiimmiimmiiimmiiiiimiimiiiimm
Uprizoritev drame “Moč teme,,
nih organih pokrajine in dežele ter za formiranje kvalificiranih in specializiranih kadrov v samostojnih strokovnih šolah in tečajih s slovenskim učnim jezikom.« Zato pa: SLOVENSKI OBRTNIK, GLASUJ ZA SVOJO LISTO!
Začetek pouka na strokovni šoli
V torek se je pričel v ulici Frausin pouk na novi slovenski strokovni šoli v sek-oijah za orodne mehanike in šivilje. Uradno je šola priključena italijanskemu strokovnemu zavodu za industrijo in obrtništvo.
Sestanek s slovenskimi obrtniki
Slovensko gospodarsko združenje je .povabilo na obisk predsednika in ravnatelja deželne ustanove za razvoj obrtništva (ESA). Sestanek se je vršil v Nabrežini. Gostom je izrekel dobrodošlico domači župan dr. Legiša. Predstavniki SGZ so seznanili predstavnika deželne ustanove s problemi slovenskih obrtnikov v deželi. Do podobnega srečanja bo v kratkem prišlo tudi z goriškimi slovenskimi obrtniki, nazadnje pa še z obrtniki iz Beneške Slovenije. Taki sestanki so vsekakor pozitivni in zaželeni z obeh smeri.
Novo nogometno igrišče na Proseku
V nedeljo, 18. oktobra je bila na Proseku krajša slovesnost ob otvoritvi nogometnega igrišča, ki je bilo zgrajeno s prispevki tržaške občine in prostovoljnim delom domačih športnikov, ki sodelujejo v športnem društvu »Primorje«. Na otvoritveno slovesnost je prišlo precej gostov in domačih ljubiteljev športa, katere sta pozdravila predstavnika »Primorja« štre-kelj ter Rupel. Nato so se zvrstili pozdravi gostov. Deželni svetovalec dr. Štoka je spregovoril predvsem kot ljubitelj nogometnega športa in simpatizer domačega društva »Primorje«. Zaželel je sodelovanje vseh domačih društev. Po teh nagovorih je župnik msgir. Šibenik blagoslo vil igrišče in izrekel nekaj misli o športni dejavnosti ter problemih našega časa. Otvoritveni svečanosti je sledila nogometna tekma Breg: Primorje. V 'gostilni Luksa pa je bila zakuska za prireditelje in goste.
Župnijska glasbena šola v Borštu
V Borštu deluje od letošnjega marca dalje župnijska glasbena šola, ki jo trenutno obiskuje 15 učencev oz. učenk, šolo vodi prof. Ueana Zajec ob podpori drugih učnih moči, med katerimi je tudi voditeljičina gospa mati. Pobudo za šolo so dale zlasti dve oz. tri matere v vasi.
V nedeljo, 11. oktobra so ob 19,30 mladi umetniki imeli svoj prvi javni nastop, pri katerem so se predstavili kot harmonikarji, pianistke in najmlajša s kitaro. Nastopili so na lepo urejenem odru v dvorani pri sestrah: deloma kot solisti, deloma v skupinah. Predstavila se je tudi skupina pevk, ki so dvoglasno zapele dve popevki, katerima so same zložile tako besedilo kot glasbo. Med harmonikarji sta dva tako napredovala, da nastopata tudi kot redna člana ansambla »Miramar Ju-nior«. Napovedovalka je bila dijakinja Tončka, ki je svojo vlogo kar dobro opravila.
V odmoru je starše in druge udeležence nagovoril domači župnik, ki je napovedal, da bo uradna otvoritev župnijskega doma v začetku decembra, čeprav prostori deloma že sedaj služijo svojemu namenu. Od staršev in doraščajoče mladine pa je zavisno, koliko koristi bo imela župnijska skupnost od lepih prostorov. Dom se bo imenoval po velikem Slovencu Janezu Evangelistu Kreku. Njemu namreč tudi primorski Slovenci dolgujejo nemalo hvaležnosti, ko so bili kot žrtve prve svetovne vojne kot begunci v Ljubljani deležni podpore prav po zaslugi tega velikega voditelja.
Repertoar tržaškega opernega gledališča
Prof. Giampaolo De Ferra, ravnatelj gledališča »Verdi«, je na tiskovni konferenci predstavil repertoar opernega gledališča za leto 1970-71. Omenjani repertoar obsega 14 del, v katerih bodo nastopili številni znani pevci in dirigenti, med katerimi tudi Oskar Danon iz Beograda. Predvideni so tudi stiki z glasbenim svetom v Sloveniji, na Hrvaškem in Koroškem ter sodelovanje baleta beograjske opere.
»••••♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M*
MOHORJEVE KNJIGE ZA LETO 1971
Odbor Goriške Mohorjeve družbe najavlja za leto 1971 naslednje knjige:
1. KOLEDAR 1971 z zelo bogato, pestro in sodobno vsebino. Številne slike in fotografije poživljajo in dokumentirajo dogajanja. Veren prikaz našega življenja!
2. Vinko Beličič: MED MEJNIKI, zbirka črtic.
3. Hubert Močnik: SPOMINI IN IZKUSTVA. Priznani goriški šolnik in vzgojitelj atam v svoji življenjapisni zgodbi prikaže nastanek in razvoj šolstva na Goriškem, trnjevo pot naših šolnikov pod fašizmom in obnovitev slovenskega šolstva pod zavezniki. Delo je izredne zgodovinske važnosti.
4. Franz Heinrich Ackermann: GOBAVI LORD v prevodu gdč. Nade Konjedic. Povest zelo napete vsebine nam razkriva ozadje firamasonskih lož in veličino krščanske ljubezni, ki iz framasonskega lorda ustvari apostola gobavcev.
Odbor GMD prosi poverjenike, naj pohitijo z vpisovanjem v GMD in naj sporočijo v Gorico višino naročil, da se lahko določi naklada knjig. Prav tako naj pošljejo naročila rojaki, ki žive izven Primorske (Mohorjeva pisarna, Riva Piazzutta 18, 34170 Gorizia). Ce bi jih bilo v istem kraju kaj več, naj nam sporoče isti naslov za vso skupino.
JAMLJE
sta sprejela novega župnika
nu vseh lepo pozdravila, drugo dekle mu je izročilo bele rože, tretje pa cerkvene ključe. Med sv. mašo je »novi gospod« v lepo okrašeni in polni kapeli pozdravil vse Doljane, zlasti kip Fatimske Marije, na katerega ga veže toliko spominov. Med drugim je razveselil vse z novico, da mu je g. nadškof ohljubil vso pomoč, da se čimprej zgradi primemo svetišče - cerkev v Dolu. Seveda je bilo poleg teh javnih in slovesnih sprejemov še polno zasebnih prijaznih pozdravov in dobrodošlic. Tudi sestro g. župnika, Nežico, so takoj obkrožile pevke in pevci ter brž začeli kovati lepe načrte za bodočnost.
Bog živi gospoda Bernarda med svojimi novimi verniki še mnoga leta!
* * *
Spomenik pokojnemu župniku Jožkotu Štanti ni ostal samo želja. Do sedaj so nabrali kar lepo vsoto 200.000 lir ob priložnosti delitve spominskih -podobic z njegovo sliko. Bog jim bogato poplačaj! To omenimo še posebno zato, ker se sedaj ob misijonski nedelji spominjamo vnetega delovanja pok. župnika za gobavce v Ma-nikro in za revne na Madagaskarju. Sam njegov prijatelj — misijonar Ivan Štan-ta z Madagaskarja — se sedaj po njegovi smrti pismeno še enkrat zahvaljuje pokojnemu Jožkotu in vsem vernikom iz Jamelj in Dola.
XXV. „Sagra musicale umbra“
Novi župnik za Jamlje in Dol g. Bernard Špacapan
Novega župnika smo končno le dobili v osebi g. Bernarda Špacapana. V soboto, 10. oktobra je bilo v Jamljah že vse pripravljeno: cerkev očiščena in okrašena, slavolok postavljen, župnišče prebarvano; tako so domačini lepo pokazali, da si želijo dušnega pastirja. Ob šestih zvečer je bil ob pritrkavanju zvo-nov slovesen sprejem, piri katerem je bil navzoč msgr. dr. Klinec, oba slovenska dekana in drugi duhovniki; prišel je tudi doberdobski župan g. Jarc, domača učiteljica, oba cerkvena ključarja in lepo število župljanov.
Soban Marij mu je v imenu vseh izrekel dobrodošlico in omenil, -kako so se od gospoda Bernarda pred 21 leti z žalostjo poslovili, pa ga sedaj zopet z veseljem sprejemajo, želeč mu obilo uspehov in potrebnega zdravja. Otroci so mu potem med pozdravnimi besedami izročili bele nageljne, nakar smo krenili vs-i v cerkev ob pesmi »Mogočno se dvigni« ter zmolili najprej prošnjo k Sv. Duhu. Dekan g. Žorž je po pozdravnih besedah opomnil ljudi, naj se Bogu zahvalijo, da imajo zopet svojega duhovnika, obenem pa omenil, da bo v kratkem sledilo še u-radno imenovanje, nakar bo prišel sam g. nadškof. Končno je spregovoril g. Bernard in pozdravil vse kot dobri oče svoje znane in neznane ovčice, katere ljubi in je zanje pripravljen storiti vse, kar bo v njegovi moči.
Naslednji dan, to je v nedeljo, pa so ga prišli iskat moški iz Dola ter ga po peljali ob 10.30 pred tamkajšnjo šolo, ki služi tudi za cerkev, kjer so ga že čakali duhovniki, belo Oblečena dekleta, verniki in mladina. Anica Fra-ndolič ga je v ime-
Med pomembnimi glasbenimi festivali v Italiji je nedvomno »Sagra musicale ambra«, fci se je letos vršila v že petindvajseti izdaji. Umbrijska glasbena jesen — kot bi lahko imenovali to lepo umetniško manifestacijo — je zlasti znana po specializaciji v delih vokalnodnstrumentalne glasbe preteklosti in sedanjosti z močno duhovno vsebino. Tudi letošnja izdaja um-brij-skega mednarodnega glasbenega festivala v tem pogledu ni razočarala. Na njenih koncertih so se vrstili orkestri, zbori, solisti, dirigenti, ki so predvajali celo vrsto bolj ali manj znanih mojstrovin klasičnih dob in sodobnih avtorjev, med katerimi je bilo tudi več -krstnih izvedb.
Posamezni koncerti so se vršili v vseli večjih središčih mistične Umbrije — kot so Perugia, -Assi-si, Temi, Orvieto, Norcia, Foligno in Todi. Na njih je sodelovala skupina že priznanih italijanskih -in posebno tujih ansamblov, nekaterih že zelo domačih na umbrijski »Sagri«.
Ce se nekoliko ustavimo ob skupinah, vidimo najprej filharmonični zbor iz Krakova, fci je nastopil tako samostojno kot s simfoničnim orkestrom italijanske radiotelevizije. Ta poljski ansambel je predvajal klasična polifonska dela (Despres, Palastrina, Svveelinck, Gorczyczki, Lasso, Zielenski, Jannequin, Brahms in Szyma-nowski) kot najsodobnejše stvaritve (Pendereckega »Stabat Mater« ter »Kristusov pokop«).
Kot nova na umbrijskem festivalu je
nastopila ameriška skupina »Los Angeles Jubilee Si-ngers« s koncerti črnsko-duhov-ne glasbe. Solistično vlogo je imel tudi francoski organist Odile -Pierre s koncerti Bachovih in drugih klasičnih del.
Nastopili so še nekateri italijanski ansambli. Komorni orkester »Citta di Verona« je nastopil z -deli Paisiella, Veraciaija, Moriacchija in Duranteja, medtem ko je »Complesso Nuovo Concerto Italiano« iz Mantove predvajal »Oratorij sv. Frančiške Rimske« skladatelja Caidare.
Levji delež umbrijskega festivala je tudi letos nosil zbor Češke filharmonije iz Prage pod vodstvom J. Veselke, skupno s simfoničnim orkestrom Fok iz Prage, ki ga je vodil Vaclav Smetaček. Orkester in zbor sta predvajala Beethovnovo »Mašo v c-duru«, Rejchov »Te Deum«, sam orkester pa Smetanov ciklus »Ma Vlaist« in Dvorakovo 8. simfonijo. Isti so predvajali todi kot novost oratorij »La vita di Maria«, ki ga je zložil Nino Rota.
Češki umetniki so izvajali še Antonia Caidare »Mi-ssa Sanctificatio-nis S. Joan-nis Nepomuceni« ter »II -pianto della Ma-donna«, ki ga je -skomponiral skladatelj Alessandro Casagrande. Komorni zbor »Scfaola cantonum« iz Stuttgarta pa je imel koncert najsodobnejših skladateljev. Zbor Češke filharmonije je še v Assisdju -predstavil vrsto polifonskih skladb renesanse in baroka. O slednjih treh koncertih, katerih -sem se udeležil, pa kaj več kasneje.
IMiu misitoBska ledtOa v Gorici
Ponovna zamenjava v tržaškem občinskem odboru
Na eni izmed zadnjih sej tržaškega občinskega sveta -je iz osebnih razlogov odstopil pomožni odbornik za urbanistiko demokristjan Puppi. Vsi voditelji opozicijskih skupin so kritizirali omenjeni odstop, češ da je predvsem političnega značaja, kot so bile političnega značaja številne nedavne zamenjave v pokrajinskem in tudi v tržaškem občinskem odboru. Načelnik demokristjanske skupine Rinaldi je zavrnil omenjena izvajanja opozicije. Na Puppijevo mesto je bil izvoljen demokristjan De Luca.
Na isti seji so imenovali tudi občinske predstavnike v nekatere upravne organe krajevnih in drugih javnih ustanov ter v mestno urbanistično komisijo. V slednjo je bil imenovan kot strokovnjak tudi predstavnik Slovenske skupnosti inž. Vladimir Vremec.
Slovenci na Goriškem in Tržaškem smo na splošno za misijone zelo zavzeti. To se je pokazalo tudi preteklo- nedeljo, ko je Cerkev obhajala svetovno misijonsko nedeljo.
Pri vseh službah božjih so -bile pridige o misijonih in -misijonske nabirke. T-udi običajna brošura »Misijonska nedelja« je šla dobro v promet in bila v -teku dneva popolnoma razprodana.
Zelo lepa je bila udeležba naših ljudi popoldne pri misijonski pobožnosti v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Pridigal je g. Viljem Stegu, kaplan v Solkanu. Njegova izvajanja so izzvenela v misel, da je poslanstvo misijonarjev predvsem pomagati narodom v razvoju do večje socialne blaginje. Nam se zdi, da je pri tem opustil poudariti to, kar sv. -oče ponovno podčrtava v svoji zadnji okrožnici za misijonsko nedeljo, -da je glavni cilj evange-lizacije vsaditev Cerkve med narodi, skrb za višjo kulturno stopnjo in večje blagostanje pa le pot do tega cilja. Ce bi bilo drugače, bi se Cerkev spremenila v zgolj dobrodelno ali sindikalno ustanovo, prenehala pa bi -biti nadnaravna družba, ki naj vodi ljudi -k -večnemu življenju.
Pobožnosti v cerkvi je sledila prireditev v korist misijonov v Katoliškem domu. Igralci in igralke, člani katol. kult-umega društva »Hrast« iz Doberdoba, so prišli gostovat z ljudsko igro v štirih dejanjih »Prisega opolnoči«. Prisotno občinstvo, ki ga ni -bilo malo, so s svojim nastopom zelo zadovolj-ili. Posebno so ugajali čolnar Koritnik, Anka in njen mož Pavle s svojim prepričljivim nastopom ter igralskim zanosom. Pa tudi ostali igralci so kar dobro padali svoje vloge. To pot so nastopili že -petič. Pred tem so že igrali dvakrat v Doberdobu, enkrat pa pri Sv. Ivanu v Trstu in v štandrežu.
V	odmorih, ki so bili nalašč dolgi, je -bil srečolov v korist misijonov. -Pripravila ga je slovenska Marijina družba v Gorici. Gdč. Marilka Koršič je občinstvo pred začetkom predstave toplo povabila, naj pri njem sodelujejo in navedla več razlogov, zakaj moramo biti misijonsko delavni. Dobitkov je bilo veliko, nekateri res -lepi, drugi bolj v tolažbo, pa saj ni šlo za dobitke, temveč za pomoč misijonarjem. Zato so bili na -koncu zadovoljni vsi, ki so srečke kupili. Zavedali so se, da so storili nekaj dobrega in si zagotovili dobitek pri Bogu, ki jim ne bo odvzet.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 25. do 31. oktobra 1970 Nedelja: 9.35 Ptujski festival narodno zabavne glasbe. 10.55 Otroška matineja.
17.30	Svetovno prvenstvo v gimnastiki.
21.35 Godala v ritmu. 22.25 Svetovno prvenstvo v gimnastiki.
Ponedeljek: 17.30 in 20.35 Svetovno prvenstvo v gimnastiki. 22.00 Posnetek nevv-yorškega koncerta -ob 25-letnicd OZN.
Torek: 16.00 in 20.00 Svetovno -prvenstvo v gimnastiki. 18.00 Mala lupinica. 18.35 O našem govorjenju. 19.00 Nega telesa. Sreda: 16.45 Zaklad kapitana Parangala.
20.35 Teh naših petdeset let.
Četrtek: 17.50 Veseli tobogan: Zagorje.
18.20	Kratek film. 19.05 Enkrat v tednu.
21.35 A. J. Cronin: Primeri dr. Fimlaya. 22.25 Beethovnova simfonija.
Petek: 17.50 Bratovščina Sinjega galeba.
20.35 Vremenar - ameriški film.
Sobota: 17.00 Po domače is Štirimi kovači. 17.25 Ivanhoe. 17.50 Državno prvenstvo v košarki. 19.20 S kamero po svetu: Ritem Afrike. 20.35 Parada najboljših - po svetovnem -prvenstvu v gimnastiki. 21.30 Skrivnosti morja. 21.55 Nepremagljivi.
Ob zaključku je nastopil zbor Italijanske radiotelevizije z madrigali Gesualda da Venosa in Monteverdija. Krona festivalu je -bila -proslava Beethovnove dvestoletnice -s predvajanjem opere »Fidalio« v koncertni izvedbi ter »Missa Solemnis«. Oba -koncerta s filharmoničnim zborom iz Prage -ter državnim filharmoničnim orkestrom iz Hamburga je vodil Wolfgang Sawallisch.
a. b.
! katoliški glas*' v vsako slovensko družino I
ZA KMETOVALCE
Še nekaj odgovorov bralcem
Rane na deblu, ki nastanejo pri žaganju vej, izgladimo z ostrim nožem —- predvsem del, kjer se dotikata les in lubje — in jih premažemo z 20 % raztopino železne galice (solfato di ferro). Tako preprečimo, da bi gniloba napadla les in prodrla v notranjost debla ter sčasoma uničila trto.
Sadno drevje zavarujete pred zajci tako, da spodnji -del stebla namažete do primerne višine npr. 80 cm s pripomočkom kot je Salvap-lant, čigar neprijetni duh odbija živali. Mogoče bo smrdel tudi srnjakom. V nekaterih krajih zavarujejo drevje z žičnimi mrežami, ki jih postavijo okoli vsakega debla. Odškodnina za škodo, ki jo dela divjad, je predvidena v deželnem zakonu št. 13 iz leta 1969; člen 5 predvideva, da morajo uprave lovišč ustanoviti sklad, v katerega se bodo stekali prispevki za odškodnino, ki bi jo povzročila stalna divjad. S skladom razpolaga pokrajinski lovski odbor in sicer po navodilih, ki jih bo vseboval pravilnik, za katerega je rečeno, da bi moral biti sestavljen do srede januarja 1970. Verjetno primanjkuje denarnih sredstev, da bi lovski odbori že lahko plačevali odškodnino. Dotlej pa kvečjemu lahko povabite lovskega čuvaja, da skupaj ugotovita škodo, nato pa vložite prošnjo za odškodnino na pokrajinski lovski odbor v Trstu, seveda z negotovim uspehom.
črvivost breskev povzročajo gosenice breskovega zavijača in breskovega molja. Oba metuljčka -sta dolga le poldrugi centimeter in sta si -precej podobna. Gosenice prvega se zavrtajo v mlade vršičke, ki se nato zvijejo, usahnejo in porjavijo. Kasnejši rodovi gosenic, katerih je več na leto, se zarijejo v plodove. Enako škodo delajo gosenice breskovega molja. Črvivi plodovi izločajo smolo in gnijejo. Uničimo jih s Sevinom ah Carbarilom. Tovarniški izdelki so: Tortrin, Panam, Carba-min, Fruttal, Pomex, As 50 itd. Prvič škropimo takoj po cvetju; drugič, ko je plod dosegel svojo običajno velikost in tretjič, ko so breskve blizu zrelosti. Zadnje škropljenje s temi sredstvi opravimo vsaj sedem dni pred obiranjem breskev.
črvi v češnjah so ličinke češnjeve muhe. Te uničimo, če škropimo češnje, ko se začno plodovi barvati, s pripravki iz Ro-gorja ali Dimetoata. Tovarniški izdelki so: Rogor, Aragol, Eligor, Dimetor, Rogosol, D20 in Multivall. Od zadnjega škropljenja do nabiranja plodov mora po zakonu preteči 20 dni. Za Rogor pa drugi trdijo, da se na češnjah lahko uporablja tudi le tri dni pred nabiranjem.
Inž. Janko Košir
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiin^
t Msgr. Janez Hladnik
98 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI) PRVO SV. OBHAJILO
Tisti časi so bili medeni -tedni za Perona, pa tudi za narod. Njegova politika se je zdela vsestransko dobra. Kar je prav meni najbolj hodilo, je bilo -to, da sem imel odprta vrata v vse šole. Porvso-d sem takoj začel s katekizmom. Vsak dan sem šel v kako šolo. Te šole so imele po tri ali še več izmen in vsaka do 800 otrok.
Začel sem s pripravo na sv. obhajilo. Med mojimi znanci v mestu -sem našel gospodične, ki so prihajale v Carazo in Fiorito. Gospa de Arino je z raznimi pomočnicami vzela -na skrb šolo št. 41. V šoli št. 11 je pa podravnateljica bila z vso dušo na razpolago za ureditev -pouka.
V	vsaki šoli sem imel za cel dan dela, kadar sem šel, če sem hotel videti vse otroke.
Kmalu se je to v cerkvi poznalo. Kapela je začela postajati premajhna. Začel sem misliti na povečavo.
Stopil sem do prijatelja arhitekta Var-gasa, ki mi je zamislil lep načrt, kako podaljšati kapelo do ulice in s tem pridobiti 4 -metre na dolžino in še kor. Ta povečava je pomenila pridobitev -dvojnega prostora, kar naj bi bilo vse brez sedežev. Že prej sem umaknil iz kapele nekaj klopi, da je bilo več prostora.
Pa ni -bilo denarja. Z malimi srečkami po en peso se je le malo nabralo, a bilo je -treba plačati dolgove, ki sem jih dobil, ko sem prišal in tudi les, ki sem ga nabavil.
PRVA SLOVESNOST IN FARNI KINO
Na dvorišču je -bil kup lesa in cinastih plošč, ki so čakale, da jih kdo uporabi. Pa pravi svak Mirko: »Gospod, to ne gre, da -bi imeli -pevske vaje v kapeli. Vs-i smo pri volji, da kaj naredimo iz tistega gradiva, ki leži na dvorišču.«
Komu je bilo to ljubše kot meni, sem menil. In -tako so se naši možje in fantje dogovorili ter v dveh sobotah vse posta-
vili, tretjo soboto pa že dokončali.
Dne 7. avgusta smo praznovali dva praznika: ustanovitev Apostols-tva molitve in blagoslovitev novega farnega -salona.
Veliko je -bilo veselje in volja do nadaljevanja je še bolj rastla.
Dvoranica je bila osem metrov dolga in šest široka; postala je t-udi naša prva kino -dvorana. Z izposojenim aparatom, ■tedaj še nemim, smo predvajali filme.
-Neki dan, ko je bilo vse polno otrok, ki -so čakali na kino, stopi predme neki moški in -pravi: »Kdo je tu gospodar?« In rečem: »Kot vidite, jaz!«
On pa: »To je moje! Lastnik te zemlje sem jaz! T-u imam dokument!«
Jaz -pa: »Slišite, to mora-te -iti povedat notarju Irazu v Lanusu. Jaz imam od njega lastninsko pogodbo. Gospodar tukaj je nadškof v La Plati.«
Grdo je mož gledal in šel. Malo skrbelo me je, pa se ni zgodilo nič. Nikdar več se ni vrnil.
FARNO DVORIŠČE IN KOR
Prostor med cerkvijo in ulico Juramen-to je -bil cerkvena last. Toda kadar so
bila pota neprehodna, so mi s kamioni kar počez udarili. Pobalini, katerih je bilo vse polno, so me hodih nadlegovat z udarci na okna, metanjem kamenja na strehe ir, drugimi neslanostmi. Spoznal sem, -da je treba prostor ograditi. Imel sem -deset tisoč kosov opeke, -ki mi jo je dal Lagos, zato da je smel pasti konje na »moji« zemlji, to je v Slovenski vasi, ki je dobila ime »Curacampo« (Župnikov travnik). S tem materialom sem začel zidati in kmalu je bilo dvorišče obzidano na vseh -treh straneh.
Dobiček prvega srečelova, ki je imel kot dobitek eno zemljišče in dohodek iz kina je bil denar, ki je to kril. A čakalo nas je težje in -dražje: podaljšanje cerkve, kor in zvonik.
Arhitekt Vargas je že izdelal načrt. Neki dan pride kamion, ki mi pripelje kamenje za cementiranje in dvajset vreč cementa. Teden pozneje pride Franc Uršič, slovenski gradbenik s svojimi ljudmi in z vsem potrebnim -ter z že pripravljenim železom. Zidovi so že stali. Za božič so bili dvignjeni, tako da so po božiču napravili vse, kar je treba: opažih, nastavili železo ne
le za kor, -temveč tudi za stopnice in za -teden dni je bilo vse gotovo.
V	tistem času je bilo za cement silno težko. Vsega so porabili v javnih delih. Jaz sem pa dobil dobrega prijatelja inženirja Jorge Angelerija, -ki je s svojimi brati imel veliko gradbeno podjetje za tlakovanje cest. Le tako sem mogel priti do cementa. Pa mi je res poslal kamion cementa. Vse to je bilo dar, kakor tudi je bil zastonj Uršičev prispevek, to je de-
lo,	železo in še les za opaže, katerega je potem vsega kar meni prepustil.
Tako je bil pod streho podaljšek cerkve. Postavili smo še vrata in pridobili tako več prostora, da so mogli biti ljudje -pod streho ter skozi notranja vrata prisostvovati službi -božji.
Vsa ta začetna dela smo večji del napravili z domačimi fanti, ki so v večernih urah prihajali gledat, če je kaj treba pomagati. Vess pločnik okrog zunanjega dvorišča so napravili fantje in možje s prostovoljnim -delom. Močna luč nam je svetila do pozne ure, tudi do treh zjutraj.
(Se bo nadaljevalo)
Češki glasbeni ansambel gostoval v Gorici
Letos je goriška občina skupno z Ustanovo za umetnišiko-kulturne prireditve EMAC sipeit povabila med nas odlično glasbeno skupino, ki jo sestavljata zbor in orkester sv. Jakoba iz Prage. Češki ansambel, ki ga poznamo v našem mestu že od lanskega koncerta, se je na povratku turneje po nekaterih mestih severne Italije ustavil tudi v Gorici in tu nastopil najprej v dvorani Attemsove palače, nato pa še v novi cerkvi sv. Ane. S 'tem v zvezi bi samo pripomnili, da bi za take koncerte bila mnogo bolj primerna baročna cerkev sv. Ignacija, in to zaradi akustike, okolja in lažje dostopnosti.
Praški koncertisti so pod elitnim vodstvom dirigenta Josefa Hercla predstavili goriškemu občinstvu vrsto skladb cerkvene glasbe čeških mojstrov 18. stoletja. Tako smo med drugimi poslušali skladbe Lineka (Fanfare), Vanure (Laetantur coe-
li	et terra), černohorskega (Vesperae minus solamnes), Habarmanna (Coeli gen-tes), Koutnika (Te Deum) ter večjega obsega Brixija »Missa solamnis« in Zelenke »Missa«. Vsa dela omenjenih komponistov so polna bleska in mogočnih izraznih oblik, kar kaže zlasti zelo močna orkestracija. Vsekakor mislim, da je med vsemi deli obeh koncertov pravo presenečenje »Maša« skladatelja Zelenke, ki razodeva sicer Bachov vpliv, in je obenem polna neke pristne melodioznosti (npr. čudovit solistični del v »Benedictusu«),
Svoje nelahke vloge so zelo častno odigrali tudi solisti, organist Otto Novak, sopranistka Dagmar Rosikova, altistka Vilma Kunešova, tenorist Ludek Lobi ter basist Vladimir Rejzetk.
Veseli nas, da so podobni koncertni nastopi v našem mestu postali že nekaka tradicija, ki idealno veže Prago in Gorico •v znamenju kulturnega sodelovanja. Obenem pa lahko češki gostje spoznajo pravo sliko goriške etnično-kultume stvarnosti ter prizadevnost kulturnih odgovornih krogov, italijanskih in slovenskih, kar je v dosedanjih podobnih primerih vedno harmonično prišlo do izraza.
Spectator
Ob odhodu župnika g. Špacapana iz Podgore
V	četrtak, 8. oktobra smo se pevci in pevke cerkvenega zbora v Podgori zbrali v župnijski dvorani, da se poslovimo od g. župnika Bernarda Špacapana, ki je bil premeščen na novo službeno mesto.
Njegov odhod iz Podgore -pomeni za podgorske vernike in še posebej za pevski zbor in krožek zaključek nake dobe, ki je bila rodovitna in živahna tako na
pevskem kot prosvetnem področju. Spominjam se, s koliko vnemo smo sodelovali pri njegovih pobudah, ki jih ni bilo malo: Marijina kapelica, igre v župnijski dvorani, učenje božične pete maše pod vodstvom pok. prof. Fileja. Za vse žup-ljane je bilo nekaj velikega, ko je olepšal notranjost cerkve, oskrbel električno zvo-nenje, umestil ogrevanje cerkve, zlasti pa ko je postavil nove orgle na koru. Upravičeno je eden starejših Podgorcev, ko je zvedel za njegovo premestitev, dejal: »Naš gospod je vse premalo mislil nase; zanj so bili cerkev, Marijina kapelica in pevski zbor vse.« Res pravi dušni pastir.
V	Podgori je g. Bernard doživel poleg mnogih lepih trenutkov tudi marsikaj bridkega. Praiv v Podgori se je pred leti sam težko ponesrečil z motorjem in prav v Podgori je pred meseci izgubil tragično umrlega nečaka Petra.
Vsega tega se sedaj spominjamo, ko g. Bernarda nimamo več v svoji sredi. Njemu in sesitri gdč. Nežici se zahvaljujemo, kar sta v teku let storila za podgorsko župnijsko skupnost. Tej skupnosti, zboru in krožku pa želimo, da bi tudi novi dušni pastir hodil po poti, ki jo je začrtal g. Bernard Špacapan ter nas vse vodil do novih uspehov v farnem občestvu.
Dr. Karel Brešan
Ustanovitev cvetličarsko vrtnarske zadruge na Proseku
V	torek, 13. oktobra je bila po daljših pripravljalnih delih ustanovljena cvetličarsko vrtnarska zadruga s sedežem na Proseku. Ustanovnega občnega zbora, ki je bil v prostorih društvene gostilne v Gabrovcu, se je udeležilo mnogo članov iz raznih krajev na Tržaškem tar številni predstavniki ustanov, ki so v tesni zvezi z našim kmetijstvom. V odbor zadruge so bili izvaljeni za (predsednika Ivan Regent, za podpredsednika Janko Škrk, odborniki pa so Vladislav Pertot, Sergij Milič in Drago Starc.
Zadruga je zrasla iz prepričanja, da je dandanes moč doseči večje uspehe le z združenimi močmi. Delovni načrt nove zadruge je obširen in stvaren. Lotili se ga bodo postopoma in v soglasju s svojimi zmogljivostmi. Najprej bodo izvedli skupen nakup čebulic, semen, sadik, cepljenk, gnojil, razkužil, strojev in orodja ter drugih vrtnarskih pripomočkov. Kasneje bo zadruga skušala uvesti nove in popolnejše načine pridelovanja in končno medila tudi prodajo pridelkov. Prav ta zadnja točka pomeni za člane veliko pridobitev. S prodajo pridelkov potem zadruge jim bo ostalo mnogo več časa, da se posvetijo napredku svojega podjetja.
Skavtski večer v Štandrežu
V	nedeljo, 18. oktobra so nam goriški skavti in skavtinje pripravili v Župnijskem domu prav prijeten večer. Ob precejšnji udeležbi gledalcev, predvsem mladine, so nam poleg drugega predvajali diapozitive. Najprej so nam pokazali slike iz lanskega tabora v Logu pod Mangartom, zatem pa iz letošnjega v prijazni dolini Polog za Tolminom. Iz teh slik smo spoznali skavtsko življenje v taboru. Poleg tega pa smo videli tudi skavtske obljube nekaterih štandreških deklet, ki sestavljajo vod Srnic. To je prvi vod štandreških skavtinj. Prav lepo so nam zapeli nekaj skavtskih pesmi in nas z uprizoritvijo smešnih prizorov spravili v veselo razpoloženje. Občuteno so nam vse to podali, in čeprav se jim je včasih kaj zataknilo, nas ni to praiv nič motilo, temveč nas je z njimi še bolj zbližalo.
9. Memorial M. Filej - 1970
Odbojkarski turnir se je praktično za ključi! s finalno tekmo za prvo in drugo mesto med moštvoma Dom in Gorica. Zmagal je Dom z 2:0 (15:12, 15:6) in s: tako osvojil prehodni pokal za 1970. Za Dom so igrali: Cej J., Žalzin V., Čemic L., Cotič B., Tomšič J., Pahor R., Silič D., Tomazinčič M., Komel I., Pavšič R., Ba-teino L., Krapic I. — Moštvo Gorice: Kramner Marko, Kranner Marjan, Špacapan M., Černič R., Vogrič Sergij, Leban P., Oman Anton.
Rezultati ostalih tekem so bili: Gorica : Števerjan 2 : 1; Dom : Štandrež (Velox) 2 : 0; Hrast (Doberdob) : Sovodnje 2 : 0; Gorica : Mladost (Doberdob) 2 : 0; Dom : Hrast 2 : 0; Hrast: Mladost 2 : 0; Sovodnje : Velox 2 : 0; Števerjan : Sovodnje 2 : 0; Hrast: Števerjan 2 : 0; Mladost: Sovodnje 2 : 0.
Kolesarji so se potili v nedeljo 18. t. m. Mladinci, ki so vozili na 5 km dolgi progi in prišli do cilja, so 1. Miklus Karel, 11'21”; 2. Klanjšček Peter, 12’58”. Proga za člane je merila 10 km in mesta so zasedli: 1. Makuc Damjan, 16’18; 2. Fabris Ivan, 19’44'’; 3. Kranner Marjan, 20’15”; 4 Komel Igor, 21'03”.
Lahka atletika, ki je prejšnja leta privabila največ telovadcev, se bo letos vršila v soboto 24. oktobra ob treh popoldne in v nedeljo 25. oktobra ob devetih dopoldne na Šolskem stadionu v Gorici. Tekmujejo lahko fantje in dekleta, vsakdo v največ dveh disciplinah v istem dnevu. Starostne kategorije in tekmovalne disci pline so tele:
Člani (1951 in starejši): teki 100 m, 400 m, 1000 m; višina in daljava; krogla, disk, kopje.
Mladinci (1952, 1953, 1954): teki 80 m, 300 m, 1000 m; višina in daljava, krogla, disk, kopje.
Naraščajniki (1955 in mlajši): teki 60 m, 80 m, 1000 m; višina in daljava; krogla.
članice (1951 in starejše): 80 m; višina in daljava; krogla, disk.
Mladinke (1952, 1953, 1954): 60 m; višina in daljava; krogla.
Naraščajnice (1955 in mlajše): 50 m; višina in daljava; krogla.
Streljanje z zračno puško je na programu v ponedeljek 26. oktobra (in even-tmelno še 28. oktobra) ob osmih zvečer v Katoliškem domu. Tekmujejo lahko fantje in dekleta vsake starosti.
Balinanje, ki je letos prvič vključeno v Memorial, se bo vršilo v petek 23. oktobra zvečer ob osmih pri gostilni Paulin v Drevoredu XX. septembra v Gorici. Vpisovanje bo četrt ure pred tekmo.
)ff	RADIO
4	T H s T A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30	(samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 25. do 31. oktobra 1970 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.45 Za dobro voljo. 11.15 Oddaja za najmlajše: G. Boldrini: »Skrivnost Etruščanov«. Tretji del. 11.35 Ringaraja za naše malčke. 11.50 Vesele harmonike.
12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah. 15.30 A. Per-rini: »Sama na tem morju«. Drama v dveh delih. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Melodije iz filmov iri revij. 20.30 Naši kraji in ljudje v Slovenski umetnosti. 22.10 Sodobna glasba. Izvaja orkester RTV Ljubljana.
Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce. 17.35 Obletnica meseca.
18.15 Umetnost, književnost in prireditve.
15.00 Ansambel »Los Espanoles«. 19.15 Zbor »Tita Birchebner« iz Tapogliana in Noga-reda al Torre. 20.35 Pesmi od vsepovsod.
21.00 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. 21.20 Romantične melodije. 21.55 Slovenski solisti.
Torek: 11.35 Šopek slovanskih pesmi.
12.10 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Komorni koncert. 19.10 Pogovori z Robertom Hlavatyjem. 19.25 Zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice. 20.35 Massenet: »Werther«, opera v štirih dejanjih.
Sreda: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.10 Liki iz naše preteklosti. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 17.20 Za mlade poslušavce. 17.35 Slovarček sodobne znanosti. 17.55 Jevni-kar: »Slovenščina za Slovenca«. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Jazzovski ansambli. 19.40 »Gor in dol po sred vasi«. 20.35 Simfonični koncart. 21.50 Za vašo knjižno polico.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Pod farnim zvonom župne cerkve na Katinari. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, (književnost in prireditve. 18.30 Igra Zagrebški kvartet. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.35 H. Lebert: »Glas izpod mosta«. Radijska drama.
Petek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Stanovanjska kultura in oprema skozi stoletja. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Sodobni italijanski skladatelji. 19.10 C. Schwarzenberg: Zgodovinski razvoj socialnega skrbstva v Italiji (5) »Prvi primeri vzajemne pomoči in kmečkih blagajn. Katoličani do prve svetovne vojne«. 19.20 Mešani vokalni kvartet in ženski vokalni tercet. Vodi U. Vrabec. 20.50 Koncert operne glasbe. 21.50 Nekaj jazza.
Sobota: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
11.50 Veseli motivi. 12.10 L. Businco: O človeški prehrani (5) »Voda«. 13.30 Glasba po željah. 15.55 Oddaja za avtomobiliste.
16.10 Operetna glasba. 17.00 Znani pevci.
17.20	Za mlade poslušavce. 17.35 Ščepec poezije. 17.55 Moj prosti čas. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Stare pesmi v sodobni izvedbi. 19.10 Družinski obzornik. 19.45 Moški komorni zbor iz Celja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 V Stritarjevem salonu: M. Mahnič-J. Stritar: »Klasična dela Josipa Stritarja«. Izvaja Radijski oder. 21.30 Vabilo na ples.
Cepljenje proti slinavki
V	času od 15. septembra do 15. decembra 1970 bodo cepili proti slinavki vso govejo živino, ki je stara nad tri mesece. Cepljenje je obvezno in ga bodo izvedli občinski ali drugi pooblaščeni živinozdrav-niki. Cepivo je brezplačno, le za opravljeno delo plačajo zasebniki na Tržaškem 400 lir za žival.
OBVESTUA
Gostovanje goriških pevcev v Mirnu. Na
povabilo Zveze kulturnih organizacij Nova Gorica bosta v nedeljo, 25. oktobra ob 16.30 nastopila v prosvetni dvorani v Mirnu mešani zbor »Lojze Bratuž« in moški zbor »Mirko Filej« z izbranim programom. Oba zbora na ta način vračata moškima zboroma iz Vrtojbe in Mirna njun nastop v Katoliškem domu v Gorici
11.	oktobra letos. Vabljeni tudi rojaki s tostran meje, da se udeležijo nedeljskega koncerta v Mirnu.
Predavanje v škedenjskem Domu. V nedeljo, 25. oktobra 'bo v Domu v ul. Sancini 112 predavanje o zanimivostih cerkve v Hrastovljah. Govoril bo akad. kipar iz Kopra prof. Jože Pohlen, ki je freske odkril. Predavanje bodo poživljali barvni diapozitivi posameznih delov slik.
Klub starih goriških študentov vabi na spominsko slovesnost, ki bo v torek, 27. oktobra 1970 ob 15.30 na pokopališču na Viču v Ljubljani ob grobu 'borca za pravice in napredek goriških Slovencev, časnikarja, tiskarja in založnika Andreja Gabrščka (18641938), ki mu je Klub postavil letos skromen nagrobnik. Pridite, da skupno počastimo spomin zaslužnega slovenskega moža. Upravni odbor
Slovensko gledališče v Trstu obvešča, da bo v Kulturnem domu ponovitev drame L. N. Tolstoja »Moč teme« v soboto 24. oktobra ob 20.30 (abonma red A) in v nedeljo 25. oktobra ob 16. -uri. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma.
Dodatna taksa za potne liste. Do 26.
oktobra bodo vsi imetniki potnih listov morali plačati razliko na tarifo za potne liste, ki je bila 28. avgusta zvišana od
1.000	lir na 4.000. če bi tega ne storili, ne bodo mogli iti čez -majo. Za vsak mesec do zapadlosti potnega lista je treba plačati 250 lir. Vsak del meseca velja za cel mesec. Če komu potni list zapade npr.
3.	marca 1971, pomeni to osem mesecev, kar znese 2.000 lir. Če se račun konča na 50 (npr. 1.750), se zaokroži na sto 'lir (npr. 1.800). — Za vozniške patente je treba plačati do konca leta 700 lir. — Dodatno takso za potne liste je trelba plačati s posebnimi položnicami, ki se dobijo na poštnih uradih, potrdilo pa stalno imeti s saboj v potnem listu.
DAROVI
Za »Katoliški glas«: N. N. 5.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: N. N. 20.000 lir. Za Alojzijevišče: P. S. lir 7.000.
Za slovenske misijonarje: družbenica N. N. 15.000 lir; N. N. 5.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
V nedeljo, 25. oktobra ob 16.30 bo v novi župnijski dvorani v DOBERDOBU tradicionalna
misijonska prireditev
Med drugim je na sporedu
GLASBENI KONCERT
Nastopajo: Mini-Miramar, Zbor mladih pevcev, ansambel Kondor, Miramar Junior, Miramar Senior
Letos je ta ansambel prejel v Paviji prvo nagrado!
Mladinski pevski zbor »Slomšek« iz Bazovice, ki bo nastopil v nedeljo, 25. oktobra v župnijski dvorani v Doberdobu skupaj z ansamblom »Miramar«
tBSUKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 — VPLAČANIH LIR 300.000.000
Tekoči računi — hranilne vloge — krožni čeki varnostne skrinjice — neprekinjena blagajna
Dopisniki po vsej Italiji
MENJAVA VSEH TUJIH VALUT
TRST	UL. F. FILZI Št. 10
Brzojavni naslov: Bankred	Tel. 38-101 — 38-045