SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za ¿«trt leta 4 (ld., ta jedea meiec 1 fld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za oelo leto 12 fld., ca pol leta 6 fld., za četrt leta S fld., za jeden meiec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. vet oa leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in «ara te) »sprejema upravnlitvo in ekspedlelja v „Katol. Tlakami", Vodnikove allce it. 2. Rokopisi m ne vračajo, nefrankovaaa pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v BemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, Uviemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari popoldne. ^tev. Ol. V Ljubljani, v petek 13. marca 1896. Letnik XXIV. Državni zbor. Dunaj, IS. marca. Prva točka dnevnega reda je nadrobna razprava o proračunu poljedelskega ministerstva in melioracijskega zaklada. Poljedelski minister grof Ledebur v daljšem govoru odgovarja raznim govornikom v prejšnji seji, rekoč, da so vsi mirno in stvarno opisovali bedo poljedelskega stanu. V kratkem hoče minister obširneje odgovoriti na več interpelacij glede igre z žitom na borzi. Vlada hoče izdatno podpirati kulturne koristi po deželah ter skrbeti, da se bodo hitrejše vršile vodopravne obravnave. Glede zavarovanja živine naj bi sklepali posamezni deželni zbori. Posebno skrb hoče vlada obračati tudi konjereji, istotako omogočiti homasacijski zakon za Češko. — Minister prizna, da je gozdni zakon za mnoge dežele prestrog, zato naj bi se sklenili deželni zakoni v okviru državnega. Isto velja o lovskem zakonu, ki naj bi se ozira! na koristi poljedelcev, vender pa lova ne zatrl. V prvi vrsti se treba ozirati na poljedelske koristi, vender pa lov ne sme biti popolnem prost. Obširneje govori minister o kmečkih zadrugah, od katerih pričakuje mnogo koristi za poljedelec. Vlada hoče te zadruge podpirati z vsemi močmi, kajti poljedelski stan potrebuje najhitrejše pomoči, da ne propade. Mi stojimo v znamenji agrarnega vprašanja. Minister konečno izjavlja, da kot minister noče biti politik, temveč le zagovornik de-želno-kulturnih interesov. (Živahno odobravanje.) Posl. K a i s e r omenja, da je poljedelski minister sicer veliko lepega in koristnega povedal, toda ni pa razvil nikakega programa, na podlagi katerega namerava vlada izvesti navedene naredbe. Minister LISJEK Abesinija. (Dalje.) Najvažnejša mesta so: V severni pokrajini Tigré je glavno mesto Adua (važno zaradi zadnje bitke). Sedaj ima 6000 prebivalcev. Grška umetnost je prišla zgodaj sem in se je združila z abesinsko narodno umetnostjo, kar pričujejo mnogotere umetnine, katere pa so večinoma v razvalinah. Mnogo cerkvà je v tem mestu, ulice bo ozke in umazane. Blizu je Aksum s 1000 prebivalci. Polno razvalin je okoli mesta, katere pričajo o slavni preteklosti. Tam je političen azil in cerkveno shajališče, kar brani, da mesto popolnoma ne propade na korist Adue. Južno je pokrajina Ambara. Glavno mesto je Gondar s 6000 do 7000 prebivalci in je razdeljeno na več oddelkov za mohamedane, za jude, za menihe in za krivoverskega višjega popa Abuno. Važna je zlasti kraljeva palača, za abesinske razmere velikansko in prekrasno poslopje s hodniki, galerijami, mostovi, kapelami, sobanami in kioski. Okolica mesta pa je večjidel zelo zapuščena. Kjer je bil prej lep vrt, je sedaj zaraščen gozd. Južno je še mnogo mest, katera pa niso toliko važna za nas, ker je bojišče v severnem delu v pokrajini Tigré. Splošno sedanja mesta niso prav nič hoče nadalje znižati splošne eene, toda povedal pa ni, na kak način bi bilo to mogoče. Dokler pa tega ni, tako dolgo upamo zastonj na kako zboljšanje v prospeh kmečkega stanu. Minister je jako slabo poučen o sedanjih razmerah, ako trdi, da je splošna nejevolja mej ljudstvom plod agitacije. Govornik zahteva, da se spremene sedanji lovski zakoni in se zagotovi posestnikom odškodnina za po divjačini provzročeno škodo. Glede prisilnega zavarovanja za živino izjavi poslanec Kaiser, da noče nič slišati o državni zavarovalnici, marveč bode vedno zagovarjal deželne živinske zavarovalnice. Ustanoviti je potreba nadalje trgovinski monopol za sol, ki ne sme biti navezan na drugo državno polovico. — Konečno opozarja govornik vlado na ponovitev pogodbe z Ogersko, pri katerej naj bi se zadostno oziralo na tostranske kulturne potrebe, ugovarja povišanju davka na pivo, izraža svojo zadovoljnost nad vladno predlogo o kmetskih zadrugah, ki je v marsičem boljša od prve, ter predlaga naslednjo resolucijo: Vlada se nujno poživlja, da zboljša žalosten položaj poljedelstva z znižanjem' pristojbin za predajo posestev v družini, z znižanjem zemljiškega in hišnorazrednega davka ter z zadostno zalogo cene in dobre soli za poljedelske namene. Slednjič izraža govornik željo, naj bi minister mogel pokazati bodoče leto svoje vspehe, ako ne, se pa tudi na njegove besede ne moremo ozirati. Posl. vitez Brenner obžaluje, da minister ni pokazal toliko odločnost, da bi bil zagovarjal v gosp. zbornici poljedelsko enketo, za katero je glasovala skoro cela poslanska zbornica, ter priporoča vladi, naj bolje skrbi za odvrnjenje živinske kuge. Konečno predlaga resolucijo, v kateri zahteva poljedelsko enketo, in vporabo vseh sredstev in poskusov mestom podobna; najlepše hiše so take, kakor pri nas planinske koče. Razvaline starih lepih stavb leže med hišami. Najbolj obljuden je najjužnejši del, pokrajina Soa, sedež stare literature in omike abesinske. Zato se Abesinci tudi navadno imenujejo kar Soanci. Glavno mesto je Ankober z 2000 prebivalci. Prebivalci Abesinije so jako pomešani. Zaradi mnogoženstva in suženjstva, katero še sedaj ni popolnoma prenehalo, se je polagoma izbrisal značaj ljudstva. Pravi Abesinci so semitskega rodu in so prišli iz Arabije. Se sedaj imajo nekateri čisto kav-kaške poteze na obrazu. Ker so bili omikanejši od Hamitov, dobili so kmalu nadvlado v deželi. Stari jezik je bil Geez, sedaj sta dve narečji v rabi: Am-barena in Tigrena. Po njih se deli narod v dva glavna rodova. Dvorni jezik je ambarski, če je tudi tigrenski bolj čist. Verojetno je, da so že okoli leta 1000 pred Kr. sprejeli judovsko vero. Se sedaj se je ohranilo mnogo Abesincev judovske vere. To pa niso pravi Judje, kar se že iz tega spozna, ker so pridni poljedelci. Imenujejo se Palaša in so jednega rodu z drugimi, kateri se zovejo splošno kristijane. Poročila o umstvenem in nravnem stanju so pri raznih poročevalcih tako različna, da moremo tu samo ona objaviti, katera so bolj splošna. Nekateri jih popisujejo še precej ugodno, drugi pa vidijo v njih same divjake in pravijo, da so nravno še slabši od muhamedovcev. Krivo globokemu nravnemu propadu je večinoma to, da so zakonske razmere jako za ohranjenje in povspeševanje živinoreje ter sklene, naj se poljedelstvu pomaga samo na konja, jezdilo bode že samo. Posl. J a n d a pogreša v ministrovem govoru glavnih pojasnil, kakoršuih vsi poljedelski krogi željno pričakujejo, namreč programa, po katerem hoče vlada pomagati kmetskemu stanu, ter želi, naj se strožje nadzorujejo sladorni karteli ter se sedanjemu roparskemu zistemu postavije meje. Konečno zahteva, naj se izroči postavodaja v poljedelskih zadevah deželnim zborom, ki najbolj vedo, česa dežela potrebuje. Posl. Kindermann opozarja na važen pomen kozoreje posebno za nižje stanove, zahteva preosnov v živinozdravilstvu in stavi dotične predloge. Posl. T e k 1 y se pritožuje, da vlada ničesar ne stori v prospeh poljedelstva in so kmetje navezani samo na lastno moč, ki pa nikakor ne zadostuje brez državne pomoči. Govornik zahteva, da se odpove carinska in trgovinska pogodba z Ogersko, da se zniža zemljiški davek, ki ni v nikakem sorazmerju z zemljiškimi doneski, in da se uravna kar-telni zistem. Po nekaterih nadaljnih pojasnilih poslanca Abrahamowicz, Kaunic in Marchet, se debata zaključi. Posl. Kronawetter predlaga, naj se zniža točka proračuna za dirko na 50.000 gld., da se na ta način črta omenjena točka. Posl. V i š n i k a r in tovariši interpelujejo mi-nisterskega predsednika radi odloka celovškega okrajnega glavarstva glede uporabe slovanskega pravo-pisja pri rodbinskih imenih. Prihodnja seja jutri, dne 13. t. m. A L.- ■ žalostne. Ce tudi priznavajo cerkveni zakon kot zakrament, se ga večinama vsled neprestanih domačih bojev ne poslužujejo, ampak žive premnogokrat v divjem zakonu. Ločitev zakonov je pri njih na dnevnem redu. Vendar ona troha krščanstva, kar se ga je še ohranilo med krivoverskimi Abesinci, se kaže v tem, da je žena tu veliko bolj v čislih, nego pri moha-medanih. Ne zapirajo je, ampak ji dovolijo še precej slobode, v gospodinjstvu je njen glas odloče-valen; celo do vladaric so se že povspele ženske v tej deželi. Zaradi hudih vetrov se mnogi prehlade in jih trga po udih. V vročih dolinah so jim nalezljive bolezni nevarne. Mož ne dela mnogo, njegovo veselje je boj. Notranji boji so krivi, da je dežela v političnem oziru nejedina in razdivjana. Jedi so jako jednostavne: ubožci ne jedo drugega nego kruh, katerega zmočijo v poprovi omaki; bogataš pije mleko, medico, je perutnino, ovčje in kozje meso pečeno, goveje meso pa večinoma surovo. Zaradi tega jih mnogo zboli za trakuljo, katero preganjajo z raznimi rastlinskimi zdravili: brajera, brušena i. dr. Krščanstvo sta prva oznanovala dva vjeta krščanska mladeniča: Frumeneij in Edegij, s precejšnjim vspehom. V Aksumu sta ustanovila katoliško občino okoli leta 330. Sveti Atanazij, patrijarh alek-sandrijski, je jednega posvetil za škofa aksumskega; zato je še sedaj to mesto Abesincem sveto, če so tudi Podpora za gledišče. (Govoril poslanec A. Kalan 11. febr. v deželnem zboru kranjskem.) Ker „Narod" hoče oprati svoje somišljenike poslance v deželnem zboru zaradi glasovanja za tako veliko podporo nemškemu gledišču in je v ta namen objavil dne 10. marca tudi govor dr. Tavčarja o tej stvari, zato objavimo tudi mi govor poslanca K a-1 a n-a, na katerega je dr. Tavčar odgovarjal. — Ii govora vsakdo sprevidi, kako lojalno je v tem oziru ravnala naša stranka, kako neopravičeno je torej, da tudi to stvar „Narod" zlorablja v javnosti. Govor se glasi po stenografičnem zapisniku: Visoka zbornica! Pod poglavjem VIII. med troški za pouk, omiko in dobrodelne namene, nahajata se tudi dve visoki svoti in sicer podpora dramatičnemu društvu 6000 gl. in podpora društvu „Theaterverein" tudi 6000 gld. To znaša skupaj 12.000 gld. Kes prav velika svota, ako pomislimo, da se vedno toži o slabih razmerah naše dežele! Temu znesku pa je prišteti še tistih 3000 gld. primanjkljaja pri gledališkem zakladu, o katerih je gospod poslanec Hribar nekoliko časa v finančnem odseku trdil, da se bodo pokrili iz preostankov gledališkega zaklada, končno pa sam moral priznati, da je to upanje prazno in da se bo moral ta primanjkljej pokriti iz deželnega zaklada. Torej se ravna za okroglih 15.000 gld., ki naj se izdajo kot podpora za gledališče. To je nekako 1 odst. deželne naklade na direktni davek, katero gospoda nasprotnih strank danes želi pomnožiti za 2 odst. Ako bi se ta podpora izpustila, šlo bi danes, ker je že po vašem mnenju povišanje deželne naklade neizogibna potreba, samo za povišanje za 1 odst. Gospoda moja, ne bom tukaj govoril o gledališču in njegovem pomenu. Jaz mislim, da smo v tem oziru vsi, kar nas je tukaj v visoki zbornici, približno enih misli. (Poslanec dr. Tavčar: „Vsi ne!" Deželni glavar: „Vsaj ne veste, kakšnih da je!" Poslanec dr. Tavčar: „On ima gotovo slabe misli!" — Veselost.) Gospodje, kulturni pomen gledališča je pač vsakemu znan ; kjerkoli so imeli narodi kulturo, se je pokazala tudi dramatika, so se pokazala gledališča. Tako je bilo v starih časih, v srednjem veku, ko je zlasti cerkev gojila to stroko, in tako je tudi v našem veku. Glede pomena gledališča torej ne bom besed izgubljal. Gledališče in dramatične predstave silno uplivajo na duh in srce človeško, kajti tukaj se nekako združujeta umetnost in vednost, združujejo se poet, govornik, glasbenik in slikar. Ako vsi ti utisi skupno delujejo, ni se čuditi, da je vpliv na dotičnega gledalca in opazovalca res velik in zato se tudi povsod vidi velik upliv dramatičnega slovstva in gledaliških predstav na kulturni razvoj dotičnega naroda. (Posl. dr. Tavčar: „Zakaj pa v .Slovencu" ne pišete tako?") Se preveč hvalimo gledališče. (Veselost.) Le eno besedo bi opomnil, da je namreč Schiller objavil spis: „die Schaubiihne als moralische Anstalt betrachtet" in da je v tem spisu odpadli od prave vere. Popolnoma je prenehalo poganstvo še le v srednjem veku. Ko se je razširjala monofizitska kriva vera, potegnili so razkolni Egipčani tudi to deželo seboj. Od takrat je ljudstvo, katero se je bilo po katoliški veri naglo povzdignilo, dušno jelo propadati. Njegova vera je postala samo zunanja. Razširilo se je smešno babjeverstvo, slovstvo je propadlo popolnoma. Brati in pisati znajo samo duhovniki, pa to je tudi vse, kar znajo. Kdor zna to dvoje in se nauči še zunanje ceremonije, ta je goden za duhovnika in monoiizitski patrijarh v Gondaru, kateremu pravijo Abuna (naš oče), ga posveti. Ta Abuna ima veliko oblast, ne le cerkveno, ampak tudi posvetno. Mnogokrat se je prav vspešno ustavljal vladarjem in ti so se često morali ukloniti njegovemu vplivu. Kako so zmedeni verski pojmi, razvidi se iz tega, da imajo poleg krsta še obrezo (pri obeh spolih). Sveto pismo imajo še v stari prestavi (Geei), katere pa seveda ne razumejo, ker se je jezik zelo izpre-menil. Za spomin na krst, katerega prejmejo mnogokrat še le odraščeni, nosi Abesinec celo življenje višnjev trak okoli vratu. Poleg nedelje jim je sveta tudi sobota. Sploh imajo mnogo judovskih obredov. V 17. stoletju so se posebno jezuviti zel6 trudili, da bi povzdignili to zanemarjeno ljudstvo; pa notranji boji so jih prisilili, da so zapustili deželo in ko so žalostne evropske razmere oslabile ta tako silno delavni red, ni mu bilo mogoče, nadaljevati vojega blagonosnega delovanja. V našem stoletju pregledno, lapidaroo navajal namene, katere naj ima dramatično slovstvo. Omenjal je : gledališče naj bode idealen trg življenja. Oni, ki so tako srečni, da se lahko zabavajo, vidijo nastopati reveža; učijo se sočutja in ko stopijo iz gledališča ven, naj tega utiša ne pozabijo, ampak ostane naj jim v srcih, da bodo v dejanskem življenju spolnovali svoje dolžnosti nasproti nesrečnim bližnjikom. Dalje pravi, naj se v gledališču uči zgodovina. V koliko se to v sedanji dobi v gledališčih spolnuje, prepuščam sodbi gospodov samih, pač pa bi omenil, da je mnogo celo takozvanih klasičnih iger, v katerih se zgodovina res prav „klasično" mrcvari. (Poslanec dr. Tavčar: .Barbara Ubrikl" Smeh v središču.) Ne vem, zakaj gospod poslanec dr. Tavčar tako rad pobira stare fraze iz judovskoliberalnega časopisja, katere pa je ono že davno zavrglo, in jih kot novo blago nosi na slovenski trg. (Klici na levici: „Dobro, Dobro!") Dalje pravi Schiller, da naj ima gledališče tudi namen, podpirati verstvo in nravnost. Tudi v tem oziru sem jaz, gospoda, z vami glede nekaterih del nasprotnih misli. To so torej idejalni nameni, katere ima gledališče in ako bi se ti idejalni nameni v našem slučaju izvrševali, ne bi imel ničesa opomniti in tudi glede troškov bi ne imel nobenih posebnih pomislekov. Namen gledališča je torej jasen, o tem ne govorim dalje. Sedaj pa pride drugo vprašanje. Stvar precej stane in kdo naj te troške plačuje? V prvi vrsti seveda tisti, ki si privoščijo gledališčne predstave za kratek čas, kajti dandanes je g 1 a v n i namen gledališča zabava. Temu bodo pač vsi gospodje pritrdili, da človek, ko celi dan trpi in dela, ne išče potem še tudi zvečer prilike, da bi mučil svojega duha. Torej zabava in kratek čas je poglavitni povod, ki vabi občinstvo v gledališče. V Ljubljani imamo dve gledališči. Glede onih namenov, katerih sem prej omenjal, bi samo na kratko načrtal, da se sploh ne igrajo na naših gledališčih take igre, katere bi bile bistveno v spod-tiko v versko-nravnem oziru. Pravim splošno, kajti tu in tam so se vendar pojavljali slučaji, da bi bila marsikatera igra iz versko nravnega, poleg tega pa tudi umetnostnega stališča boljše odpadla. Glede versko-nravnega stališča bi omenil, da se z igrami nekaterih modernih pisateljev, kakor Ibsena, Suder-manna, kdor ima še količkaj krščanskega prepričanja, katero pri teh možeh kar nič ne pride v poštev, seveda ne more sprijazniti, temveč mora obžalovati, da naše ljubljansko nemško gledišče služi namenu, da se take igre predstavljajo. Opozarjal bi pa gledališko intendanco tudi na to, da se marsikatera dobra igra s slabimi igralci pokvari. Tudi v nravnem oziru pripetijo se po igralcih včasih hibe. To Ve tudi gospod poslanec Hribar, pošiljajo protestanti cele zaboje biblij v Afriko, pa brez vspeha. V novejšem času so se zopet kat. misijonarji mnogo trudili, da bi Abesince združili s sveto cerkvijo. Msgr. Jacobis se je podal leta 1839 v Abesinijo, kjer ga je podpiral vojvoda Ulrich. Na različnih mestih je ustanovil misijonske postaje, ki so se jako lepo razcvitale. Ko pa je Kasai 1. 1855 premagal vse svoje nasprotnike in kot Teodoros II. bil kot „uegus negesti" (kralj kraljev) abesinski kronan, ga je domači patrijarh Abuna našuntal zoper katolike, katere je jel preganjati. Veliko misijonskih postaj je bilo uničenih, - mnogo duhovnov pomorje-nih in škof Jacobis sam je bil primoran, začasno se umakniti iz Abesinije v Masavo. Umrl je leta 1860. Do leta 1868 se katoliška cerkev ni mogla veliko opomoči. Ko je bil leta 1888 msgr. Touviers imenovan škofom v Kerenu, se je začela zopet katoliška cerkev nekoliko razširjati. Toda sedanja vojna, pri kateri se je negus zvezal z mohamedanci, je zopet katoliškim misijonom zadala hud udarec. Morda se vrne to ljudstvo vendar še v naročje katoliške cerkve ; s tem bi se pridobilo krepko ljudstvo za omiko. Zlasti odkar je papež Leon XIII. zopet utrdil koptovsko hijerarhijo, sme se upati, da bo duševna moč katoliške cerkve prodrla do Abe-sincev. Seveda, če bodo taki kulturonosci delovali tam, kakor so framasonski Italijani, potem se te lepe nade ne bodo še tako hitro izpolnile; naredili bodo iz njih le zagrizene sovražnike evropske omike. ki je — ne vem več, pri kateri igri — sina, ki je bil takrat še majhen, moral vzeti in zapustiti gledališče. — Nek drug slučaj — je že precej let tega — karakterizuje nemško ljubljansko gledališče. V neki igri predrznil se je komik med drugimi vprašanji staviti tudi uganjko: „Was ist überflüssiger als Wasser" in rekel je dalje : .Der Papst, weil er überflüssig ist". (Poslanec dr. Tavčar: „Pa je bil tudi kaznovan!") Da, bilje kaznovan po policiji, to je res, pa ko se je vrnil iz zapora in zopet nastopil, ga je občinstvo sprejelo s ploskanjem in ga obsulo z venci. Pač znamenje, kakšen duh vlada med občinstvom. (Poslanec dr. Tavčar: „To je bilo pred 20 leti!") S tem sem načelno označil svoje stališče nasproti gledališču. Omenjal sem hibe, ki se nahajajo bodi si pri tem, bodi si pri onem podjetji, vender pa moram zlasti glede slovenskega gledališča priznati, da se intendanca veliko trudi, spraviti je na stopinjo, da bomo Slovenci res zmatrali gledališče kot kulturni zavod. Zlasti velike težave ima z upe-ljavo opere. Kdor pozna notranje poslovanje, ve, koliko troškov stvar stane in zaradi tega mora človek, naj si bo uže teh ali onih mislij, priznati, da slovensko gledališče v Ljubljani, ako hoče vstrezati svojim namenom, z lastnimi dohodki ne more izhajati, marveč, da mu treba podpore. Jaz bi želel, da bi mu dala to podporo Ljubljana, kateri v prvi vrsti služi. Ker je pa gledališče deželna naprava, kar obžalujem, pride vsako leto na deželni zbor vprašanje glede podpore za gledališče. Ne upiram se torej podpori, pri tej priliki pa bi poudarjal eno stvar, katera se je od naše strani poudarjala tudi že pri drugih prilikah. V slovenskem gledališči pogrešamo namreč dobrih, domačih, našemu ljudstvu primernih dram. proizvodov. Ako pogledamo dela, ki se nam kažejo, igre, ki se nam predstavljajo, vidimo, da so večinoma le tuje blago, franc, in nemško, deloma boljše, deloma pa tudi slabeje vrste. Intendanca si ravno misli, kar vleče, to moramo dati, sicer popolnoma na cedilu ostanemo. Torej dobrih domačin iger, ki bi ustrezale našemu okusu in ki bi zlasti v versko-nravnem oziru odgovarjale, takih iger jaz posebno želim, in v tem oziru bi ne bil tako skop, da ne bi glasoval za kako večjo podporo, da se doseže ta namen. Finančni odsek torej predlaga za slovensko gledališče podporo 6000 gld. in — čudim se, za nemško tudi 6000 gld.! Gospoda moja! Slovensko gledališče je nov zavod, ki se ima boriti z začetnimi težavami; Slovensko gledališče ima veliko troškov za prelaganje iger in slovensko gledališče oskrbuje opero, ki je pri gledališči najdražja stvar. Vsega tega nemškemu gledališču ni treba. Slovensko gledališče je zavod, namenjen za 95°/0 prebivalcev v deželi, nemško samo za 5°/0 in vender čudom gledam, da se enaka svota predlaga za slovensko dramatično društvo in enaka za društvo „Theaterverein". Kakor je gospoda od nemške stranke rahločutna v narodnih stvareb, bo po razlogih, ki sem jih navedel, ako je količkaj pravicoljubna, vender gotovo rekla, da je v primeri nemško občinstvo veliko bolj očetovski obdarovano, kakor slovensko. (Živahno odobravanje na levi in na galeriji.) Zato iz polnega prepričanja, računajoč samo z dejanskimi razmerami obeh gledališč in z ozirom na to, da naša stranka načelno nikdar ni bila proti gledališču in — kakor smo opetovano in tudi v verifi-kacijski debati naglašali — tudi ne proti zgradbi novega gledališča, temveč — enako kakor pri bolnici — tako tudi tukaj proti neprimerno velikim troškom, katere smo grajali in katere grajamo še danes, stavljam z željo, da bi naše gledališče spolno valo tiste idejalne namene, o katerih sem prej govoril in katere moderna gledališča žalibog dostikrat ne spolnujejo, in z željo, da bi pomogli, da naše gledališče ta namen lažje doseže, v imenu stranke, kateri pripadati mi je čast, sledeči predlog: „Visoki zbor skleni: Dramatičnemu društvu naj se dovoli 6000 gld. — in sicer 4000 za tekočo sezono, 2000 pa v ta namen, da se dobi primernih slovenskih dramatičnih iger". f Glede nemškega gledališča pa predlagam: „Visoki zbor skleni: Društvu „Theaterverein" naj se dovoli 3000 gld." (Trajno živahno odobravanje na levi.) Politični pregled. V Ljubljani, 13. marca. Volilna reforma. K zadnjemu poročilu o seji odseka za volilno preosnuvo nam je še omenjati govora posl. Kluna, ki se je potegoval glede volilne pravice posebno za Slovence v večjezičnih deželah. Govornik je temeljito dokazoval, kako škodljivo in krivično je, ako se v novi peti kuriji pridrži isti volilni način, kakor je v navadi sedaj v skupini kmetskih občin, ko morajo volilci iz raznih krajev priti v sedišče okrajnega glavarstva in tam izvoljeni volilni možje zopet v drugi kraj. Nasproti predlogu posl. grcfa Falkenhayna in Bihterja, naj se določitev volilnih krajev prepusti deželnim zborom, izjavlja govornik, da se z ozirom na Kranjsko vojvodino sicer popolnoma strinja s predlogom, — nikakor pa ne z ozirom na večjezične dežele, v katerih bi se na narodne manjšine prav nič ne oziralo. Mej temi so Koroška, Štajerska in Istrija, katere pričakujejo od osrednje vlade in državnega zastopstva več pravičnosti in objektivnosti nego pa od deželnih zborov. Tudi najnovejši predlog poslanca Dipaulija govorniku ne ugaja, kajti po tem predlogu bi se preveč omejili volilni okraji. Najprimer-neji pa se mu zdi predlog posl. Slavika, katerega bi bilo le toliko spremeniti, da se določijo kraji z 200 mesto 150 prebivalci za volilne kraje. Na ta način bi se zelo ustreglo posebno goriškim Slovencem in isterskim Slovanom, kajti ti so po dosedanjem volilnem zistemu pri vsakokratni volitvi mnogo morali trpeti in bi še trpeli, ako bi se ohranil ta modus. Iz tega razloga bode glasoval govornik za Slavikov predlog. Volite v dunajskega župana. Po mnenju raznih dunajskih listov se vrši zopetna volitev župana za dunajsko glavno mesto prve dni prihodnjega meseca. Zagonetka, kdo bode izvoljen na to častno mesto, se kaj pridno rešuje posebno v liberalnem taboru. Kvaliiikovano večino v mestnem zboru imajo, kakor znano, protisemitje, ia je torej tudi gotovo, da doleti jednega izmej njih županska čast. Kaj sedaj, tako se povprašuje po liberalnih listih. Bodo Ii antisemitski odborniki znova oddali svoje glasove dr. Luegerju, ki je bil že dvakrat izvoljen, a ga vlada ni hotela priporočiti kroni v po-trjenje ? Po takih in jednakih mislih pridejo liberalna glasila do zaključka, da antisemitje mnogo bolje stori, ako oddajo svoje glasove kakemu drugemu odborniku, morda dr. Kupki, katerega izvolitvi bode vlada gotovo pritrdila. Konečno menijo omenjeni listi, da je vse to popolnoma resnično, kar si domnevajo liberalni židje v svojih „naprednih" glavah, ter z nekako vidno radostjo pišejo o dvojni zmagi grofa Badenija, namreč volilna precsnova in rešitev dunajskega vprašanja, oziroma poraz dr. Lu-egerja. Liberalne trobente se v svoji brezmejni domišljavosti drznejo celo trditi, da je antisemitska stranka že sklenila, da ne voli dr. Luegerja. — Nasproti takim trditvam navajamo, da se glede županove volitve ni Se vršil nikak oficijelen dogovor in se torej odborniki niso mogli skupno izjaviti ne za jednega, ne za druzega moža. Da bi se pa antisemitska večina ne odločila zopet za dr. Luegerja, o tem se niti govoriti ne more, kajti zoper kako drugo izvolitev bi odločno ugovarjalo krščansko dunajsko prebivalstvo, ki pri vsaki priliki glasno za-zahteva, da se izroči uprava in zaupanje tistemu možu, ki se je največ trudil, da je za vselej strt ži dovski liberalizem v cesarskem Dunaju. Konečno bi se lahko očitala Luegerjevim somišljenikom nedoslednost, ako bi se zbali vsestranskega pritiska in liberalnega vpliva, ker so pri vsaki priliki izjavljali, da bodo vztrajali pri dani besedi. Gališki cesarski namestnik knez San-guszko, bode, kakor poročajo najnovejša poročila iz Levova, v kratkem vložil ostavko, katero bode predložil cesarju, takoj ko se povrne na Dunaj. Njegovim namestnikom se imenuje sedanji predsednik deželnega nadsodišča v Levovu A. Corznicki, na čegar mesto bode baje stopil poslanec grof Pinin-ski. To poročilo sicer ni povsem zanesljivo in se tudi ne omenjajo vzroki, ki bi bili dovedli kneza Sanguszko do imenovanega koraka. Skoro gotovo pa je namestnik uvidel, da ue more zadovoljiti revnega in tlačenega prebivalstva, ako ravna ž njim po poljskem načinu. V Srbiji se vedno očitneje prikazujejo žalostne posledice nerednega državnega gospodarstva. Zdi se, da so izpraznjene vse državne blagajne in da bodo Srbi kmalu postali to, kar so bili ob času turških napadov, namreč vstaši. Državui eksekutorji lazijo kar trumoma od vasi do vasi in iztirjavajo neiznosne^avke, katerih do skrajnosti ubožano prebivalstvo „e more plačevati. Obrestna mera se je zvišala na 7 odstotkov in še za tako visoke obresti ni moči dobiti posojila. Poštne blagajne ne morejo izplačevati denarnih pošiljatev, in prejemnik mora dostikrat čakati teden dnij, da prejme doposlano mu svoto. Temu so krivi mnogoštevilni defravdatorji, ki skoro brez vsakih zaprek prosto izvršujejo svoj posel. Pred nedavnim je zmanjkalo v glavni blagajni monopolne nprave pol milijona frankov, katere si je prisvojil, kakor se je izvedelo pozneje, brat bivšega finančnega ministra Petroviča, ki je pa takoj na to pobegnil. Vkljub takemu denarnemu pomanjkanju pa trosi vlada vsako leto stotisoče za podporo inozemskih listov. Pretečeno leto je znašala ta svota okroglih 250.000 frankov. V takih razmerah se ni čuditi, ako ljudstvo vedno glasneje izraža svojo nejevoljo in se bode konečno ojačilo in zahtevalo temeljite preosnove v državnem gospodarstvu. Dogodki v Turčiji. Za vsprejem princa Ferdinanda se vrše v Carigradu vsakovrstne priprave. Trdi se, da je pripravljena zanj sultanova palača in je odrejena posebna deputacija za njegov vsprejem. — Iz Anatolije dohajajo različna poročila glede ondotnih prepirov mej kristijani in Mohame-dani. Govori se, da je vsled silnega pritiska turške vlade prestopilo večje število armenskih kristijanov k islamu. Ta vest ne more biti povsem verojotna, kajti nedavno se je poročalo, da je ravno vsled tega večje število Armencev raje prostovoljno šlo v smrt, nego bi prestopili k islamu. Posebno lep vzgled daje zatiranim armenskim kristijanom patrijarh Is-mirlian, ki se ne uda nikakim pritiskom in bode raje odložil dosedanjo čast, kakor da bi vstopil v službo Mohamedanov. Makedonsko vprašanje se je konečno venderle približalo svoji rešitvi. Dolgo časa se je upirala turška vlada zahtevam vodij makedonskega gibanja in mnogo žrtev je trebalo predno se je vsaj nekoliko omehčalo sultanovo srce, Najnovejša poročila objavljajo konečne zahteve imenovanih vodij, katere je sultan že odobril in ki obsegajo naslednje točke : 1. Dosedanja desetina v naturalijah se mora spremeniti v denarne doneske; 2. število krščanskih podgovernerjev v posamnih okrajih se mora pomnožiti ; 3. v Makedoniji se mora osnovati vaška policija ; 4. nastaviti je posebno komisijo, katera mora nadzorovati upravna dela generalnega governerja v Makedoniji in izročati rau eventuale pritožbe. Imenovani komisiji mora pripadati jeden zaupnik makedonskih kristijanov. Ako se vse te zahteve natančno izpolnijo, kar pa ni popolno verojetno, potem je upati, da se mirnim potom zadovolji zahtevam in pritožbam Makedoncev in vsaj deloma pogasi žareče oglje, ki je pretilo zanetiti splošen političen požar. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. marca. (Duevni red) seji občinskega sveta ljubljanskega v soboto dne 14. marca 1896, ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Oznanila predsedstva. 2. Volitev dveh zastopnikov občinskega sveta v šolski odbor c. kr. obrtnih strokovnih šol. 3. Določitev občinskih svetovalcev za naborni komisijon. 4. Volitev občinskih svetovalcev v komisijon za odmerjanje vojaške takse. 5. Personalnega in pravnega odseka poročilo: a) e določitvi letošnjih dopolnilnih volitev v občinski svet; b) o prošnji dedičev Marije Beckerjeve gledč izbrisa služnosti na Nušakovi vojašnici; c) o nasvetu gled6 pristojbinskega oproščenja v regulacijske namene; č) o magistratnem dopisu glede kavcijona za mestni užitninski zakup. 6. Poročilo odseka za električno napravo o načrtu pogodbe fjlede električne naprave. 7. Občinskega svetovalca Ivana Hribarja samostalni predlog o naložitvi razpoloživega kapitala amortizačne zaklade pri mestnem loterijskem posojilu. — Tajna seja. Prizivi v stavbinskih stvareh. (Geograflčna karta iz abesinskega bojiSča.) Današnjemu listu smo priložili osnutek karte, ki či-tateljem kaže afrikansko bojišče, kar je z ozirom na sedanjo vojsko zanimivo. (Pevski zbor „Glasbene Matice") odpelje se k dne 23. in 25. sušca 1896 vršečim se koncertom na Dunaj s posebnim vlakom dne 20. t. m. ob 12. uri opoludne. Glavnff ravnateljstvo južne železnice dovolilo je na odborovo prošnjo vsem tistim, ki se žele pridružiti temu potovanju, znižane vozne cene, to pa le proti legitimaciji odbora „Glasbene Matice" po tem-le tarifu, in sicer za t;'e in nazaj: II. razred III. razred iz Ljubljane . . 18 gld. — kr. 12 gld. 05 kr. » Litije . . . 17 „ - o 11 . 35 . H Zagorja . . . 16 „ 30 n 10 . 90 „ M Zidanega mosta 15 „ 95 n 10 „ 65 „ II Celja .... 14 „ 95 n 10 . - „ II Maribora . . 12 . 85 • 8 „ 55 „ * Gradca . . . 9 „ 80 S 6 „ 50 „ 12. n 39 min. popolud. 12. n 40 a n 1. n 2 rt m 1. rt 3 n n 1. n 26 n n 1. rt 31 rt n 2. rt 5 n n 2. rt 10 n n 3. a 48 n n 3. » 53 n n 5. rt 28 m rt 6. rt 6 n zvečer. 1. rt 2 m po noči. Vozil bode vlak s hitrostjo brzovlaka po sledečem redu : iz Ljubljane . . . . ob 12. uri opoludne prihod v Litijo . . . odhod iz Litije . . . prihod v Zagorje . . odhod iz Zagorja . . prihod na Zidani most odhod iz Zidan, mosta prihod v Celje . . . odhod iz Celja . . . prihod v Maribor . . odhod iz Maribora prihod v Gradec . . odhod iz Gradca . . prihod na Dunaj . . — Povratek s temi voznimi listki je mogoč z vsakim osobnim vlakom izvzemši brzovlaka do vštev-š e g a 2 7. t. m. — Legitimacije za ta vlak kakor tudi vsa pojasnila daje odbor „Glasbene Matice" po-čenši z dnem 14. t. m. vsako popoludne od 3. do 4. ure v društvenih prostorih na Bregu št. 20., II. nadstropje (Coisova hiša). — Dalje bodo oddajali legitimacije iz posebne prijaznosti tndi gospodje: Alojzij Jenko, načelnik žel. postaje v Litiji; Fran Sterle, načelnik žel. postaje v Zagorju ; dr. Alojzij Homan, okrožni zdravnik v Radečah pri Zidanem mostu ; Dragotin Hribar, lastnik tiskarne in trgovec v Celji; Fran Dolenec, trgovec v Mariboru in Fr. Hauptmann, ces. kralj, profesor v Gradcu. — Pripomni se še jedenkrat, da se bodo dobivali vozni listki po zgornjih znižanih cenah pri blagajnicah navedenih postaj le proti izkazu teh legitimacij. (V deželno bolnišnico) so v februvariju sprejeli 260 moških in 170 ženskih; iz januvarija jih je ostalo 295. Skupno število je bilo tedaj v preteklem mesecu 725. Ozdravelo jih je 298, zboljšalo 50, drugam oddalo 24, neozdravljivih odpustilo 23 in umrlo 31. Koncem meseca jih je ostalo še 299 v bolnišnici. (Domača umetnost.) Nov dokaz neumorne svoje delavnosti podal nam je tukajšnji akad. slikar, gosp. Ludovik Grilc. Razstavil je v izložnem oknu Koll-manove prodajalnice doprsno sliko pokojnega Selškega ravnatelja Andreja Praprotnika v naravni velikosti. Slika je napravljena po fotografiji prilično iz 1. 1880 in je zadeta tako izborno, da bo nehote vzkliknil vsak, ki je poznal Praprotnika, „vera effi-gies ejus I" Lepi izdelki Grilčevi pričajo, kako vedno napreduje v svoji umetalni stroki. — Želeti je, da se temu in domačim umetnikom povsod v prvi vrsti naklaujajo dela, ker le tem potom se more ugodno razvijati zmožnost slovenskega uma in dlana. * * * (Na pomorski akademiji na Reki) je za bodoče šolsko leto razpisanih 30 deloma popolno brezplačnih deloma polplačnih ustanovnih mest za ma-rinske kadete. Prosilci za prvi tečaj akademije morajo imeti nižjo gimnazijo in stari biti od 14—16 let. Prošnje do 31. julija na vojno ministerstvo. (Laški ubežniki.) Lahi se tresejo pred Mene-likom, zato bež<5 iz domovine, ker jih kralj kliče v Abesinijo. Listi poročajo, da j > 12 9. zvečer 7316 4-0 sr. jzah. jasno 13 7. zjutraj 2. popol. 731-7 7318 3-0 62 sr. jzah. bresv. oblačno i» 00 Srednja včerajšna temperatura 3-8° in za 0-8° pod normalom. 207 1-1 Adolf H&uptmann naznanja v svojem in imenu vseh sorodnikov, prijateljev in znancev preialostno vest o smrti svoje iskreno ljubljene, nepozabne soproge, gospe Emilije Hauptmann roj. Spilar, katera je po dolgi bolezni dne 13. marca ob 2. uri zjutraj, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 29. letu svoje dobe mirno zaspala v Gospodu. Pogreb nepozabne rajnce pojde jutri v soboto dne 14. t. m. ob polu 5. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta št. 43 na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v predmestni župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 13. marca 1896. Vajenca za krojaški obrt sprejme 201 3-1 Ivan Miklauc, krojaški mojster v Ljubljani, Krojaške nlloe it. 4. Na prodaj ima nravi ritaiSti fižol za seme Jakob LavrenČiČ 195 10—2 v Sodražici. ♦f Lekarna Trnk6ozy, Dunaj V. *f s Doktorja pl. Trnkoczy-ja tinktura za kurja očesa t* o tf s s >> t» 3 >» H S ff a o 5 * s M a> Sigurno sredstvo proti kurjim očesom in otrdelostl kože na nogi, ima veliko prednost, ker se s čopičem namaže na boleči del noge. Stekleničica z navodilom za rabo in s čopičem vred velja 40 kr., dvanajst stekleničic 3 gld. 50 kr. 735 8 Dobiva se v lekarni Triik<>czy-jevi poleg mestne hiše v Ljubljani. o-o tt f a g 5 Lekarna Trnk6ozy v Gradcu. 13 u n a j s k a b o i" z a. Dn6 13. maroa. Skupni državni dolg ▼ notah.....100 gld. 95 kr. Skupni državni dolg v srebru ... . 101 , 05 . Avstrijska zlata renta 4%......122 „ 40 . Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron . 101 „ 40 . Ogerska zlata renta 4*.......122 „ 20 . Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . 99 . 95 , Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1000 , — . Kreditne delnice, 160 gld............380 , - . London vista...........120 „ 70 , NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 59 „ — . 20 mark............11 „ 80 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 57»/., Italijanski bankovci........43 „ 55 „ C. kr. cekini......................6 „ 65 „ Dni 12. maroa. 4* državne srečke 1. 1854, 260 gld. . . 151 gld. 50 kr. 5* državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 158 „ — „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........194 . 75 „ 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 . 10 „ Tišine srečke 4*, 100 gld.......145 , — „ Dunavske vravnavne srečke 6% ■ . . . 127 „ 75 „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , 107 „ 50 „ Posojilo goriškega mesta.......112 „ — „ i% kranjsko deželno posojilo.....98 „ 35 „ Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% 99 „ 10 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 221 „ — „ južne železnice 3% . 166 „ 76 „ „ južne železnice b% . 130 „ 50 „ dolenjskih železnic 4% 99 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld................202 gld. — kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 136 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 . 70 . Rudolfove srečke, 10 gld.......25 „ — „ Salmove srečke, 40 gld........69 „ — „ St. Gendis srečke, 40 gld.......72 „ — „ Waldsteinove srečke, 20 gld......57 . — „ Ljubljanske srečke.........22 . — „ Akcije angio-avstrijske banke. 200 gld. . 172 . — , Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gLst.v. 8465 . — „ Akcije tržaškega LIoyda, 500 gld. . . . 459 „ — . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 97 , — . Dunajskih lokal. Železnic delniška družba 63 . — „ Montanska družba avstr. plan..........84 . 40 . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 164 , — , Papirnih rubljev 100........128 » ~ « •T Nakup ln prodaja *XS vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev Itd. Zavarovanje za zgsbe pri irebanjlh, pri isirebanj« najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družbi „31 K B C U B" WolizBtto it. 10 Dunaj, Ririahilfirstraui 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in Inaninlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaof|«kih vrednost*.t papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo,