KATALOG ZNANJ POKLICNO IN STROKOVNO 13 IZOBRAŽEVANJE :01 DRUŽBOSLOVJE // Izobraževalni programi srednjega /5 poklicnega izobraževanja2 PREDMET02. Izobraževalni programi srednjega 7.1 poklicnega izobraževanja s 1 slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre Prilagojeni izobraževalni programi z enakovrednim izobrazbenim standardom 1 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje KATALOG ZNANJ IME PREDMETA: družboslovje 132 ur PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Jožica Gramc, ZRSŠ, dr.Mojca Ilc Klun Filozofska fakulteta Univerza Ljubljana, dr. Suzana Košir, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, dr. Gregor Antoličič, ZRC SAZU,Vesna Robnik, Šolski center Slovenj Gradec, Srednja šola Slovenj Gradec in Muta, Renato Flis, Srednja šola za oblikovanje Maribor, Mojca Ogorelc, Strokovno izobraževalni center Brežice, Bernadetta Horváth, Dvojezična srednja šola Lendava JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p. IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc Ljubljana, 2025 SPLETNA IZDAJA DOSTOPNO NA POVEZAVI: https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/katalogi_znanja/2026/kz-druzboslovje-spi.pdf CIP Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 236947971 ISBN 978-961-03-0906-2 (Zavod RS za šolstvo, PDF) BESEDILO O SEJI SS Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje je na svoji 210. seji, dne 21. 3. 2025 določil Katalog znanj Družboslovje za izobraževalni program srednjega poklicnega izobraževanja. PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj) KAZALO OPREDELITEV PREDMETA...................... 10 Socializacija od otroštva do starosti ...... 41 Namen predmeta ................................... 10 Vloga družine, medijev in religije .......... 42 Temeljna vodila predmeta ...................... 11 DRUŽBOSLOVJE 8: POVEZANOST IN RAZLIČNOST PRI SOBIVANJU ................. 44 Obvezujoča navodila za učitelje ............ 12 Družbena stratifikacija in neenakosti v TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 13 sodobnih družbah ................................ 44 DRUŽBOSLOVJE 1: POKRAJINSKA Kultura sobivanja .................................. 46 PESTROST SLOVENIJE IN SVETA ............. 14 DRUŽBOSLOVJE 9: DRUŽBA IN Raznolikost domače pokrajine in Slovenije DEMOKRATIČNO SODELOVANJE ............ 47 .............................................................. 15 Družba in demokratično sodelovanje ... 49 Gospodarske značilnosti Slovenije v EU 16 VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 51 DRUŽBOSLOVJE 2: IZZIVI SODOBNEGA SVETA, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN Opredelitev predmeta ............................ 51 NARAVNE NESREČE .................................. 17 Družboslovje 1: Pokrajinska pestrost Naravne nesreče v Sloveniji .................. 19 Slovenije in sveta .................................. 53 Sodobni geografski izzivi ..................... 20 RAZNOLIKOST DOMAČE POKRAJINE IN SLOVENIJE .................................... 53 Trajnostni razvoj .................................... 21 DRUŽBOSLOVJE 3: GEOGRAFSKO GOSPODARSKE ZNAČILNOSTI RAZISKOVANJE ........................................ 22 SLOVENIJE V EU ............................... 54 Orientacija in geografsko raziskovanje Družboslovje 2: izzivi sodobnega sveta, pokrajine ............................................... 23 trajnostni razvoj in naravne nesreče......55 DRUŽBOSLOVJE 4: DINAMIČNI ČAS OD SODOBNI GEOGRAFSKI IZZIVI ......... 55 PRVE POLOVICE 19. STOLETJA DO TRAJNOSTNI RAZVOJ ...................... 56 ZAČETKA DRUGE SVETOVNE VOJNE ..... 25 Poklici skozi čas ................................... 26 Družboslovje 3: Geografsko raziskovanje .............................................................. 57 Vpliv znanstveno - tehničnega razvoja na gospodarske in družbene spremembe. 28 ORIENTACIJA IN GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE POKRAJINE ............ 57 Slovenci od marčne revolucije do izbruha druge svetovne vojne ........................... 29 Družboslovje 4: Dinamični čas od prve DRUŽBOSLOVJE 5: DINAMIČNI ČAS OD polovice 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne ...................................... 57 TOTALITARIZMOV DO SODOBNE DEMOKRACIJE .......................................... 31 VPLIV ZNANSTVENO - TEHNIČNEGA Od totalitarizmov do sodobne RAZVOJA NA GOSPODARSKE IN DRUŽBENE SPREMEMBE.................. 57 demokracije ........................................... 31 Slovenci v času od druge svetovne vojne SLOVENCI OD MARČNE REVOLUCIJE do samostojnosti .................................. 33 DO IZBRUHA DRUGE SVETOVNE VOJNE ................................................ 58 DRUŽBOSLOVJE 6: SLOVENIJA - SAMOSTOJNA DRŽAVA ........................... 34 Družboslovje 5: Dinamični čas od Slovenija - samostojna država .............. 35 totalitarizmov do sodobne demokracije 58 DRUŽBOSLOVJE 7: ŽIVLJENJE V OD TOTALITARIZMOV DO SODOBNE SKUPNOSTI ............................................... 37 DEMOKRACIJE .................................. 58 Izzivi sobivanja v družinah ................... 39 SLOVENCI V ČASU OD DRUGE SVETOVNE VOJNE DO SAMOSTOJNOSTI ............................. 58 Družboslovje 6: Slovenija - samostojna država ................................................... 59 SLOVENIJA - SAMOSTOJNA DRŽAVA ........................................................... 59 Družboslovje 7: Življenje v skupnosti ... 60 IZZIVI SOBIVANJA V DRUŽINAH ...... 60 SOCIALIZACIJA OD OTROŠTVA DO STAROSTI .......................................... 60 VLOGA DRUŽINE, MEDIJEV IN RELIGIJE ............................................. 61 Družboslovje 8: Povezanost in različnost pri sobivanju ......................................... 62 DRUŽBENA STRATIFIKACIJA IN NEENAKOSTI V SODOBNIH DRUŽBAH ........................................................... 62 KULTURA SOBIVANJA ...................... 62 Družboslovje 9: Družba in demokratično sodelovanje .......................................... 63 DRUŽBA IN DEMOKRATIČNO SODELOVANJE .................................. 63 PRILOGE .............................................. 65 1 3 : 0 1 / / / 5 2 0 2 . 7 . 1 1 OPREDELITEV PREDMETA NAMEN PREDMETA Predmet družboslovje omogoča dijakom, da pridobijo temeljna znanja s področja družboslovnih ved (geografija, zgodovina, sociologija), pri čemer temelji na znanstvenih spoznanjih in povezuje ta znanja z zahtevami različnih poklicnih področij. Geografija omogoča razumevanje odnosov med človekom in okoljem. Zgodovina ponuja vpogled v procese, ki so oblikovali slovensko in svetovno zgodovino, sociologija pa poudarja razumevanje sodobnih družb in socializacijskih dejavnikov s posebnim poudarkom na analizi socializacijskih dejavnikov, kot so družina, mediji in institucije, ter njihovem vplivu na oblikovanje identitete in vrednot. Predmet neposredno podpira razvoj kompetenc, ki so ključne za uspešno delovanje v različnih poklicih, ter prispeva k življenjski in splošni razgledanosti dijaka. Ta znanja so podlaga za razumevanje in nadgraditev znanja v strokovno-teoretičnih predmetih, hkrati pa spodbujajo dijakovo kritično razmišljanje in raziskovalno radovednost. Poseben poudarek je na povezovanju ciljev splošnih predmetov s strokovnimi moduli, kar dijakom omogoča celostno razumevanje obravnavanih vsebin ter razvoj specifičnih znanj in spretnosti, ki so ključne za njihov poklicni in osebni razvoj. Predmet se usmerja k bodočemu poklicu, saj se znanja iz družboslovja povezujejo s potrebami sodobnega časa. Za celovito razumevanje kompleksnih družbenih vprašanj, dogodkov in procesov moramo v učne situacije sistematično vključevati priložnosti za razvijanje večperspektivnosti. Ta omogoča, da dijaki prepoznajo in razumejo različne poglede, interese in izkušnje, spodbuja razvoj kritičnega mišljenja, krepi sodelovanje, prispeva h konstruktivnemu reševanju konfliktov, razvijanju empatije ter krepitvi vrednot demokratične družbe, kot so pluralizem, svoboda izražanja, enakost in strpnost. Dijaki razvijajo etično mišljenje, medijsko, politično, ekonomsko in finančno pismenost, pridobivajo veščine za odgovorno državljanstvo, trajnostno ravnanje in razumevanje globalnih izzivov ter krepijo sposobnosti analize in kritične presoje družbenih pojavov. Spodbujamo dovzetnost za vrednote pluralne, strpne in demokratične družbe. Pri tem je ključno aktivno delo dijakov, ki naj pri izbirnih temah dokažejo svojo iniciativnost in kreativnost. 10 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / Cilj predmeta je razviti trajnejša znanja in veščine, ki dijakom pomagajo pri uspešnem 52/ vključevanju v družbo in poklicno življenje. Pridobljena znanja so podlaga za nadaljnje učenje, 0 2 . poklicni razvoj in aktivno sodelovanje v skupnosti. Predmet spodbuja pozitiven odnos do narave, 7 . 1 zdravja in vseživljenjskega učenja. 1 TEMELJNA VODILA PREDMETA Osnovno vodilo pri pouku družboslovnih vsebin naj bo učenje iz življenja za življenje. Zaradi raznolikosti vzgojno-izobraževalnih potreb dijakov upoštevamo inkluzivne pedagoške pristope in strategije. Ti pristopi so usmerjeni v zagotavljanje prilagodljivega, varnega, spodbudnega in vključujočega učnega okolja ter temeljijo na učni diferenciaciji, individualizaciji in personalizaciji vzgojno-izobraževalnega procesa. Dijaki naj pridobivajo znanja skozi aktivno učenje, raziskovanje in reševanje problemov, s poudarkom na interdisciplinarnosti, etičnih vidikih in trajnostnem razvoju. Didaktični pristopi temeljijo na aktivni vlogi dijakov ter povezovanju deklarativnega, procesnega in odnosnega znanja. Učitelj vključuje smiselne medpredmetne povezave, ki obogatijo pouk z izkušnjami iz resničnega delovnega okolja in spodbujajo celostno razumevanje vsebin. Dijaki se učijo sobivanja skozi neposredne izkušnje iz vsakdanjega življenja, zato je ključno, da pouk družboslovja odseva prav to izkušnjo. Tako razvijajo odgovoren odnos do okolja in živih bitij, kar spodbuja razumevanje trajnostnega razvoja, ohranjanja naravnih virov in kulturne dediščine. Posebna skrb je namenjena spodbujanju slovenske identitete, varovanju naravne in kulturne dediščine ter razumevanju različnih kultur in vrednot. Uporabljamo praktične pristope, kot so organizacija interdisciplinarnih ekskurzij, raziskovanje lokalnega okolja in vključevanje primerov iz vsakdanjega življenja. Pri pouku je pomembno upoštevati različne sposobnosti dijakov, vključno z dijaki s posebnimi potrebami, ter spodbujati sodelovanje v razredu in skupinskih projektih. Učitelji organizirajo strokovne ekskurzije, ki dijakom omogočajo realizacijo ciljev z neposredno izkušnjo, pri čemer je zaželeno čim širše medpredmetno povezovanje med splošnimi in strokovnimi predmeti. 11 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE / 5 2 0 2 . Predmet družboslovje v programu srednjega poklicnega izobraževanja obsega 132 ur in 7 . 1 vključuje devet tematskih sklopov, prilagojenih poklicni usmeritvi dijakov. 1 Izbirni cilji omogočajo prilagoditev vsebin posameznemu programu šole in bodočemu poklicu dijakov, pri čemer standardi znanja (natisnjeni poševno) zagotavljajo skupne temeljne vsebine. Učitelji naj uporabljajo inkluzivne pedagoške pristope, kot so individualizacija, diferenciacija in personalizacija, da zagotovijo vključujoče in spodbudno učno okolje za vse dijake, vključno z dijaki s posebnimi potrebami in nadarjenimi dijaki. Pri načrtovanju učnih vsebin učitelji vključujejo medpredmetne povezave, ki združujejo splošna in strokovna znanja ter omogočajo dijakom razumevanje izzivov njihovega bodočega poklica. 12 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 1 3 : 0 1 / / / DRUŽBOSLOVJE 1: 5202.7.11 POKRAJINSKA PESTROST SLOVENIJE IN SVETA OBVEZNO OPIS TEME Tema pokrajinska pestrost Slovenije in sveta obsega dve skupini ciljev: raznolikost domače pokrajine in Slovenije ter gospodarske značilnosti Slovenije v EU. V okviru teme dijaki spoznajo naravnogeografske in družbenogeografske sestavine pokrajine ter njihovo součinkovanje, izbrane družbenogeografske procese v Sloveniji, slovenske skupnosti v sosednjih državah in izseljenstvu, značilnosti gospodarstva Slovenije, vlogo Slovenije v gospodarskih, prometnih, političnih in kulturnih tokovih Evrope ter učinke svoje gospodarske dejavnosti na pokrajino in družbo. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Vključitev naravnih in kulturnih značilnosti: učitelj poudari, kako pokrajina vpliva na življenje ljudi in njihove običaje. Dijakom daje temeljno zavedanje, da se vse sestavine v pokrajini medsebojno prepletajo in součinkujejo, kar jih vodi do zmožnosti premišljenega ravnanja v prostoru in vrednotenja posegov v prostor ter obenem do razumevanja posledic lastnih dejanj. Geografija dijake utrjuje v zavedanju, da je zelo pomembno, kaj počnemo v pokrajini in kako oz. kako posegamo vanjo, da bodo njihova oz. naša dejanja povzročala čim manj škode in čim več dobrega tako v lokalnem in regionalnem kot v globalnem prostoru. Geografija dijakom omogoča razumevanje kompleksnosti sveta, razvijanje kritičnega mišljenja in pridobivanje praktičnih veščin. Učitelj lahko pokaže svoje fotografije, na katerih so tipični primeri reliefnih oblik, in te predstavi dijakom. V temo so umeščeni skupni cilji področij jezik, državljanstvo, kultura in umetnost, zdravje in dobrobit, trajnostni razvoj ter podjetnost, ki so dodatno pojasnjeni v didaktičnih priporočilih in specialno- didaktičnih priporočilih. 14 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / / 5 2 0 2 . 7 . 1 RAZNOLIKOST DOMAČE POKRAJINE IN SLOVENIJE 1 CILJI Dijak: O: spoznava značilnosti ter součinkovanje naravnogeografskih in družbenogeografskih sestavin v domači pokrajini, Sloveniji in izbranih pokrajinah po svetu; (4.1.1.1 | 2.2.3.1 | 1.1.2.2) I: spoznava lego Slovenije na stičišču štirih naravnogeografskih enot Evrope; (2.1.3.1 | 1.1.2.1) O: izpostavlja izbrane aktualne družbenogeografske procese v Sloveniji; (1.1.2.2) O: raziskuje položaj slovenskih skupnosti v sosednjih državah in slovenskih izseljencev po svetu ter narodnih skupnosti v Sloveniji. (3.3.4.1 | 1.2.5.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » opiše naravno- in družbenogeografske značilnosti izbranih pokrajin; » primerja značilnosti lege Slovenije na stičišču štirih naravnogeografskih enot Evrope; » s primerom pojasni součinkovanje naravno- in družbenogeografskih sestavin v pokrajini; » ob opazovanju slikovnega gradiva, branju besedila ali obisku pokrajine opiše njene značilnosti; » ovrednoti lego Slovenije na stičišču štirih naravnogeografskih enot Evrope; » vzročno-posledično opiše vsaj en aktualen družbenogeografski proces v Sloveniji; » na zemljevidu pokaže, imenuje in opiše narodnostno mešana območja v Sloveniji ter območja v sosednjih državah, kjer živi slovenska skupnost. TERMINI ◦ naravne sestavine pokrajine ◦ reliefne oblike ◦ hribovje ◦ gorovje ◦ gričevje ◦ ravnina ◦ kotlina ◦ notranji dejavniki in procesi ◦ zunanji dejavniki in procesi ◦ preperevanje ◦ akumulacija ◦ družbene sestavine pokrajine ◦ rodnost ◦ umrljivost ◦ naravni prirast 15 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / ◦ starostna piramida ◦ erozija ◦ selitve ◦ slovenski izseljenci ◦ slovenska skupnost v 52/ sosednjih državah 0 2 . 7 GOSPODARSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE V EU . 1 1 CILJI Dijak: I: izpostavi značilnosti gospodarstva Slovenije; (1.1.2.2 | 1.1.1.1) O: spoznava vlogo Slovenije v gospodarskih, prometnih, političnih in kulturnih tokovih Evrope ter pomen prehodnosti meja znotraj EU; (2.4.3.1 | 1.2.5.1) O: sklepa o učinkih svoje gospodarske dejavnosti na pokrajino in družbo ter izpostavi predloge za njen nadaljnji trajnostni razvoj. (5.1.5.1 | 2.4.1.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje in opiše glavne gospodarske sektorje in dejavnosti v Sloveniji; » izpostavi značilnosti gospodarstva Slovenije ter presodi o možnostih za nadaljnji trajnostni razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti; » poimenuje gospodarske partnerje Slovenije ter ovrednoti pomen in vlogo svoje gospodarske dejavnosti in poklica v Evropi in EU; » razloži, kakšne so možnosti za trajnostni razvoj poklicne dejavnosti, za katero se izobražuje. TERMINI ◦ gospodarski sektor ◦ gospodarska dejavnost ◦ kazalniki gospodarskega razvoja ◦ BDP ◦ indeks človekovega razvoja 16 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / DRUŽBOSLOVJE 2: IZZIVI / 5 2 0 2 SODOBNEGA SVETA, . 7 . 1 1 TRAJNOSTNI RAZVOJ IN NARAVNE NESREČE OBVEZNO OPIS TEME Tema izzivi sodobnega sveta in trajnostni razvoj obsega tri skupine ciljev: sodobni geografski izzivi, trajnostni razvoj in naravne nesreče v Sloveniji. V okviru teme dijaki raziskujejo izbrane sodobne geografske izzive po svetu, spoznavajo vzroke za različne naravne nesreče in njihove posledice, spoznavajo značilnosti in pomen trajnostnega razvoja, razumejo nujnost odgovorne rabe naravnih virov ter raziskujejo netrajnostne posege v okolje in prostor ter predlagajo za trajnostne rešitve. Namen izbirne teme teme je, da dijaki družbenogeografske značilnosti povezujejo med seboj, hkrati pa jih navezujejo tudi na naravnogeografske značilnosti, ki so izpostavljene v temi. Dijaki s pomočjo grafov in preglednic spoznavajo naravne nesreče in razumejo problematiko, ki pomembno vpliva na pokrajino, ter predlagajo rešitve za izboljšanje stanja v domači pokrajini. Na koncu pa na podlagi skupine ciljev degradacija prostora na izbranih primerih presojajo vpliv človekovih posegov v okolje. Dijaki ob obravnavi teme razvijajo vrednote, ki prispevajo k zanimanju za družbene potrebe in reševanju skupnih trajnostnih prostorskih vprašanj. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Vsebinska pojasnila Učitelj na podlagi aktualnih dogodkov in interesov dijakov v razredu obravnava različne sodobne geografske izzive, kot so na primer rast števila prebivalstva, humanitarne krize ter krizna žarišča, migracije, socialna neenakost, podnebne spremembe, trajnostna oskrba s hrano, trajnostna mobilnost, epidemije ter spreminjanje biotske in abiotske raznovrstnosti. Pri obravnavi selitev pazimo na rabo in razlikovanje strokovnih terminov migrant, begunec. Učitelj naj cilj o raznolikosti prebivalstva dosega ob primerih, kot so verska, jezikovna, kulturna raznolikost in socialna neenakost ter izobraževanje. 17 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / Vpliv globalizacije lahko predstavimo skozi raziskovanje, kako globalna pop kultura vpliva na 52/ mlade v Evropi, pri čemer dijaki analizirajo vpliv glasbe, filmov, mode in družbenih omrežij na 0 2 . vsakdanje življenje. 7 . 1 1 Za uresničevanje cilja raziskuje in primerja izbrane sodobne geografske izzive po svetu učitelj (in/ali z dijaki) izbere trenutno pereč izziv, ki zadeva prebivalstvo. Lahko sta to primera, vezana na vsebine naravnih nesreč, migracij ali pa kaj drugega. Pri naravnih nesrečah lahko učitelj izbere temo, kot so potresi, poplave ali požari, in dijaki raziskujejo, kako te nesreče vplivajo na prebivalstvo, ter pripravijo poročila o preventivnih ukrepih in odzivih na nesreče. Pri migracijah lahko dijaki raziskujejo vzroke in posledice migracij v Evropi. Dijaki pripravijo intervjuje z migranti ali predstavniki nevladnih organizacij, ki delajo z migranti, da pridobijo vpogled v njihove izkušnje. Pri starajočem se prebivalstvu lahko učitelj predstavi izzive, povezane s staranjem prebivalstva, kot so zdravstvena oskrba, pokojninski sistemi in socialna vključenost starejših, učenci pa raziskujejo možne rešitve in primere dobrih praks iz različnih držav. Pri poučevanju trajnostnega razvoja je ključno, da dijaki razumejo, da ta koncept presega zgolj varovanje okolja – gre za celostno izboljšanje kakovosti življenja za vse ljudi na planetu. Pomembno je, da učitelj pomaga dijakom prepoznati, kako lahko sami prispevajo k uresničevanju teh ciljev s preprostimi vsakodnevnimi odločitvami in navadami. Učitelj naj dijakom pokaže, kako lahko z majhnimi spremembami v svojih navadah, kot so zmanjšanje količine odpadkov, odgovorno ravnanje z energijo in podpora lokalnim trajnostnim podjetjem, prispevajo k trajnostnim ciljem. Ko dijaki razumejo, da lahko s svojimi vsakodnevnimi odločitvami pozitivno vplivajo na okolje, družbo in gospodarstvo, dobijo večje zavedanje o svoji vlogi v trajnostnem razvoju. Dijaki razumejo, kaj pomeni poosebljanje vrednot trajnostnosti, pri čemer gradijo razumevanje in sprejemanje vrednot, ki podpirajo trajnostni razvoj, kot so spoštovanje narave, pravičnost in odgovornost, pri čemer se dijak zaveda lastnega potenciala in odgovornosti za trajnostno delovanje in ukrepanje na individualni, kolektivni in politični ravni. Krožno gospodarstvo je model proizvodnje in potrošnje, ki spodbuja deljenje, najem, ponovno uporabo, popravilo, obnovo in recikliranje obstoječih materialov ter izdelkov, dokler je to mogoče. S tem se podaljša življenjski cikel izdelkov in zmanjša količina odpadkov. Ko izdelek doseže konec svoje življenjske dobe, se njegovi materiali reciklirajo in ohranijo v gospodarstvu, kjer jih je mogoče znova produktivno uporabiti. Pri obravnavi krožnega gospodarstva lahko učitelj izbere enega od ključnih načel (npr. podaljšanje življenjske dobe izdelkov) in ga obravnava z vidika učinkovite rabe virov in trajnosti ter njegove dodane vrednosti., Pomembno je, da dijaki razumejo, da krožno gospodarstvo ni le recikliranje, temveč celostna sprememba načina proizvodnje in potrošnje, ki prispeva k trajnostnemu razvoju. 18 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / NARAVNE NESREČE V SLOVENIJI / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 1 Dijak: I: spoznava naravne nesreče in vzroke zanje ter se zaveda njihovih posledic za pokrajino, prebivalstvo in gospodarstvo; (2.3.1.2 | 1.1.1.1) I: spoznava pogoste naravne nesreče, ki lahko prizadenejo Slovenijo; (2.2.2.1 | 2.4.3.1) I: raziskuje vsaj eno izmed pomembnejših naravnih nesreč, ki je prizadela Slovenijo; (3.3.5.3 | 4.1.1.1) I: pridobiva informacije s pomočjo različnih virov o eni naravni nesreči iz domače pokrajine. (1.2.5.1 | 1.1.1.1 | 1.2.4.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje, katere naravne nesreče Slovenije imajo velik vpliv na pokrajino in človeka; » pojasni posledice naravnih nesreč na izbranem konkretnem primeru iz domače pokrajine, Slovenije in sveta; » razloži vrste naravnih nesreč v Sloveniji in po svetu; » razloži vzroke in posledice za poplave, požare in sušo ter predlaga ustrezne rešitve za njihovo preprečevanje. TERMINI ◦ poplave ◦ snegolom ◦ žled ◦ plaz ◦ (zemeljski in snežni) skalni podor ◦ potres ◦ ujma 19 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / SODOBNI GEOGRAFSKI IZZIVI / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 1 Dijak: O: spoznava vzroke in posledice za izbrane geografske izzive po svetu; (1.1.1.1 | 2.2.2.1 | 2.4.3.1 | 3.3.5.3) I: raziskuje in primerja izbrane sodobne geografske izzive po svetu; (1.1.1.1 | 4.2.3.1 | 1.2.2.1) I: ugotavlja vzroke in posledice podnebnih sprememb; (2.1.1.1 | 2.1.3.1 | 2.2.2.1 | 2.4.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » vzročno-posledično opiše in analizira izbrane sodobne geografske izzive; » opiše vzroke in posledice dveh izbranih sodobnih geografskih izzivov po svetu; » opiše, kako podnebne spremembe vplivajo na domačo pokrajino ali izbrano pokrajino v Sloveniji in/ali svetu, » pojasni posledice naravnih nesreč na izbranem konkretnem primeru iz domače pokrajine, Slovenije in sveta. TERMINI ◦ rast števila svetovnega prebivalstva ◦ selitve ◦ krizna žarišča ◦ humanitarna kriza, ◦ socialna in družbena neenakost ◦ podnebne spremembe ◦ naravna nesreča ◦ poplava ◦ suša ◦ zemeljski plaz ◦ toča ◦ požar ◦ tropski vihar ◦ potres ◦ cunami ◦ izbruh ognjenika ◦ krožno gospodarstvo 20 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / TRAJNOSTNI RAZVOJ / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 1 Dijak: O: spozna značilnosti in pomen trajnostnega razvoja ter se zaveda nujnosti odgovornega ravnanja z okoljem in prostorom v zasebnem, javnem in poklicnem življenju; (2.1.1.1 | 1.2.3.1) O: razume nujnost odgovorne rabe naravnih virov; (2.3.1.2) I: raziskuje in primerja netrajnostne posege v prostor in okolje v Sloveniji in po svetu ter predlaga trajnostne rešitve. (1.2.5.1 | 2.2.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » opredeli značilnosti trajnostnega razvoja; » izpostavi dva okoljska problema v domači pokrajini ali Sloveniji in svetu; » s primeri pojasni pomen odgovornega ravnanja z okoljem in prostorom; » opiše in ovrednoti rabo naravnih virov; » opiše izbrane primere netrajnostnih posegov v prostor in okolje (lokalnega, globalnega in primer, povezan z njegovo gospodarsko dejavnostjo) ter predlaga trajnostne rešitve. TERMINI ◦ trajnostni razvoj ◦ degradirano okolje ◦ zavarovana območja ◦ naravni vir ◦ degradirani prostor 21 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / DRUŽBOSLOVJE 3: / 5 2 0 2 GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE . 7 . 1 1 OBVEZNO OPIS TEME Tema geografsko raziskovanje obsega skupino ciljev orientacija in geografsko raziskovanje pokrajine. V okviru teme se dijak uri v orientaciji, rabi zemljevida in kompasa ter preprostih metod terenskega dela in raziskovanja. DODATNA POJASNILA ZA TEMO V temo so umeščeni skupni cilji področij jezik, državljanstvo, kultura in umetnost, trajnostni razvoj ter zdravje in dobrobit, ki so dodatno pojasnjeni v didaktičnih priporočilih in specialnodidaktičnih priporočilih. Skupna cilja na področju strokovnega jezika (dijak se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav ter se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika), četudi nista izpostavljena, umeščamo tudi v to temo. V tej temi so v cilje umeščeni skupni cilji s področij trajnostnega razvoja, zdravja in dobrobiti in jezik, kultura in državljanstvo s poudarkom na »telesni dobrobiti, pri čemer dijak spoznava in udejanja pravilno gibanje in sprostitev, socialni dobrobiti, pri čemer se učenec zaveda lastnega vedenja v skupinah, raznolikosti družbenih skupin, razvija komunikacijske spretnosti, se uri v sodelovanju in reševanju konfliktov, empatiji in prosocialnem vedenju«. Poseben pomen za pouk geografije ima uporaba sodobne digitalne tehnologije. Priporočamo uporabo različnih digitalnih pripomočkov (računalnik, LCD projektor, pametna tabla, različni drugi mediji za uporabo računalniških programov ali aplikacij) za prikaz in delo s kartografskim, slikovnim, besedilnim, statističnim, in drugim gradivom oz. podatki. Digitalna tehnologija omogoča izbiro različnih načinov iskanja virov, ki jih je treba smiselno vključevati v proces učenja. Veliko je tudi možnosti za pridobivanje in obdelavo podatkov na medmrežju, uporabo mobilnih aplikacij, digitalnih fotoaparatov, brezpilotnih letalnikov (dronov) in drugih tehničnih pripomočkov. Pri tem je treba razumeti digitalno tehnologijo kot učno in raziskovalno orodje oz. mora biti njena raba didaktično in vsebinsko utemeljena. Digitalna tehnologija naj ne bo vir motenj pozornosti v odnosu do vsebinskih sporočil ali medsebojnem sodelovanju v učnem procesu. 22 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / V posameznem šolskem letu je obvezno t. i. geografsko raziskovanje, ki ga izvedemo v obliki 52/ celodnevne ekskurzije, v katero naj bo vključeno terensko delo z uporabo različnih učnih metod 0 2 . neposrednega opazovanja. 7 . 1 1 Šolske ekskurzije so dober način medpredmetnega povezovanja in krepitve interdisciplinarnega učnega pristopa, izbire različnih učnih metod in oblik dela ter spodbujanja povezovanja različnih znanj, sposobnosti in veščin. Predvidene so ekskurzije in terensko delo v domači pokrajini, po Sloveniji, glede na možnosti pa tudi v zamejstvu. Učitelj geografije naj se na podlagi strokovne presoje, lokacije šole in dejanskih možnosti odloči za ustrezen izbor lokacij. S terenskim delom in ekskurzijami omogočamo uresničevanje številnih ciljev, ki jih v učilnici ni mogoče doseči na enako celosten oz. izkustven način. Dijaki teoretično znanje primerjajo z neposredno prostorsko izkušnjo, iščejo nove informacije oziroma dopolnjujejo že naučeno. Poleg pridobivanja novega znanja terenske metode dela omogočajo tudi razvijanje socialnih in vzgojnih ciljev, vrednot in zmožnosti (mdr. odgovornost, samostojnost, delo in sodelovanje v skupini, spoštovanje naravne in kulturne dediščine). Učitelj naj se zaveda, da je mogoče pri terenskem delu ali na ekskurziji doseči vrsto ciljev, ki jih ob primerni didaktični organizaciji teh oblik dela ni treba (predhodno ali ponovno) umeščati v klasični pouk, s čimer terensko delo ali ekskurzija nista le dodatni obliki dela v letni učni pripravi usvajanja učnih ciljev, temveč lahko predstavljata neposredno možnost njihove realizacije. ORIENTACIJA IN GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE POKRAJINE CILJI Dijak: O: uporablja zemljevid, kompas in sodobne komunikacijske naprave za določanje položaja ter pridobljene informacije uporabi za orientacijo in predstavitev svoje lokacije; (1.1.1.1 | 1.1.2.1) O: se uri v preprostih metodah terenskega dela kot načinih pridobivanja geografskih informacij. (1.1.2.2 | 3.3.2.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » se na podlagi podatkov o geografski širini in dolžini ter drugih podatkov o lokaciji kraja orientira s pomočjo različnih zemljevidov in/ali sodobnih orientacijskih naprav ter opiše pot do določene točke; 23 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / » načrtuje in izvede osnovno naravno ali družbenogeografsko terensko merjenje, zapiše svoje / 5 2 ugotovitve, jih interpretira ter predstavi. 0 2 . 7 . 1 1 TERMINI ◦ zemljevid ◦ kompas ◦ GPS ◦ geografska širina ◦ geografska dolžina ◦ poldnevnik ◦ vzporednik ◦ ekvator ◦ začetni poldnevnik ◦ Greenwiški poldnevnik ◦ geografske metode terenskega dela ◦ opazovanje ◦ merjenje ◦ jemanje vzorcev ◦ skiciranje ◦ kartiranje ◦ anketiranje ◦ intervjuvanje 24 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / DRUŽBOSLOVJE 4: DINAMIČNI / 5 2 0 2 ČAS OD PRVE POLOVICE 19. . 7 . 1 1 STOLETJA DO ZAČETKA DRUGE SVETOVNE VOJNE OBVEZNO OPIS TEME Tema dinamični čas od prve polovice 19. stoletja do konca prve svetovne vojne obsega tri skupine ciljev: vpliv znanstveno-tehničnega razvoja na gospodarske in družbene spremembe, Slovenci od marčne revolucije do izbruha druge svetovne vojne in poklici skozi čas. Poudarek je na razumevanju, kako so dogodki tega obdobja vplivali na oblikovanje sodobnega sveta, ter na razvoju sposobnosti kritične analize zgodovinskih virov in različnih perspektiv. Dijaki bodo razumeli, kako so dogodki tega obdobja oblikovali sodobni svet, ter razvijali veščine kritične analize zgodovinskih virov in različnih perspektiv. Spoznavali bodo družbene spremembe, razvoj slovenske identitete in narodne samostojnosti ter gospodarski in kulturni napredek. Poudarek je na prepoznavanju vloge posameznikov in dogodkov v oblikovanju slovenske zgodovine ter na zavedanju, kako zgodovina vpliva na razumevanje sedanjosti. Odločitev za poklic je ena najpomembnejših odločitev v življenju, saj posamezniku zaznamuje prihodnost in ob pravilni usmeritvi poskrbi za trajno materialno varnost, zdravje in dobrobit. Tema nam približa poklice v preteklosti od prve delitve dela pa vse do današnje ponudbe, ki se ob tehnološkem napredku ves čas spreminja. Tema tako osvetljuje spremembe na trgu dela kot posledico tehnološkega razvoja. Namen teme je seznanitev z zgodovino in razvojem poklicev ter povezanostjo z delom, ki ga opravlja posameznik, in njegovo vlogo v družbi. S pregledom različnih delitev dela in poklicev v različnih časovnih obdobjih nam nakazuje tudi trende razvoja v sedanji postindustrijski dobi in ponuja razmisleke na poklicne izzive, ki nas čakajo v bodoče. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Predmet zgodovina spodbuja razumevanje različnih zgodovinskih obdobij ter prispeva k boljšemu razumevanju družbenih procesov in vrednot. Pri obravnavi zgodovine je pomembno, da dijakom na slikovit in praktičen način približamo vsebine. Ob tem izpostavimo tudi, da so slovenska zgodovina, zgodovinske izkušnje in kulturna dediščina umeščene v širši srednjeevropski in evropski prostor, kar omogoča boljše razumevanje vplivov na dogajanje in procese ter njihovo medsebojno povezanost. 25 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / Dijakom predstavimo zgodovinski atlas in jih motiviramo za njegovo uporabo. 52/ 0 S pomočjo različnih virov, kot so dokumenti, fotografije in digitalni viri, dijaki pridobivajo celovito .2 7 razumevanje zgodovinskih pojavov. 1. 1 Spodbudimo tudi terensko delo, npr. obisk pokopališča, sakralnih objektov, gradov, spomenikov na prostem, za proučevanje zgodovinskega spomina na prednike, in uporabo šolskih ali župnijskih kronik. Dijaki razvijajo analitične veščine in kritično presojajo zgodovinske vire za razumevanje preteklosti in njenih posledic. Pri raziskovalnem delu jih seznanimo z osnovnimi raziskovalnimi postopki in kriteriji za presojo verodostojnosti virov (npr. avtorstvo, namen dela, razmerje med dejstvi, informacijami, mnenji, ustanova, način citiranja). Pomembno je, da dijaki razvijejo sposobnost ocenjevanja verodostojnosti virov, saj bo to ključno za vse življenje. V posameznem šolskem letu je obvezno t. i. zgodovinsko raziskovanje, ki ga izvedemo v obliki celodnevne ekskurzije, v katero naj bo vključeno terensko delo z uporabo različnih učnih metod neposrednega opazovanja. Šolske ekskurzije so dober način medpredmetnega povezovanja in krepitve interdisciplinarnega učnega pristopa, izbire različnih učnih metod in oblik dela ter spodbujanja povezovanja različnih znanj, sposobnosti in veščin. Poudarek je na raziskovanju lokalne zgodovine in kulturne dediščine ter povezovanju preteklih dogodkov z aktualnimi družbenimi izzivi. S terenskim delom in ekskurzijami omogočamo uresničevanje številnih ciljev, ki jih v učilnici ni mogoče doseči na enako celosten oz. izkustven način. Dijaki teoretično znanje primerjajo z neposredno prostorsko izkušnjo, iščejo nove informacije oziroma dopolnjujejo že naučeno. Poleg pridobivanja novega znanja terenske metode dela omogočajo tudi razvijanje socialnih in vzgojnih ciljev, vrednot in zmožnosti (mdr. odgovornost, samostojnost, delo in sodelovanje v skupini, spoštovanje naravne in kulturne dediščine). Učitelj naj se zaveda, da je mogoče ob terenskem delu ali na ekskurziji doseči vrsto ciljev, ki jih ob primerni didaktični organizaciji teh oblik dela ni treba (predhodno ali ponovno) umeščati v klasični pouk, s čimer terensko delo ali ekskurzija nista le dodatni obliki dela v letni učni pripravi usvajanja učnih ciljev, temveč lahko predstavljata neposredno možnost njihove realizacije. POKLICI SKOZI ČAS CILJI Dijak: 26 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / I: / spozna vzroke za delitve dela v različnih zgodovinskih obdobjih; 5 (1.2.2.1 | 1.2.5.1) 02 2 . 7 O: . razišče razvoj in spreminjanje značilnosti svojega bodočega poklica; 1 1 (2.1.1.1 | 1.1.1.1 | 1.1.2.1) O: razišče spreminjanje poklicev nekoč in danes. (1.2.2.2 | 1.2.5.1 | 3.3.3.2 | 2.1.2.1 | 4.1.1.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » predstavi nekaj tipično moških in tipično ženskih poklicev v preteklosti in opiše vzroke za tako delitev; » na konkretnem primeru poveže in pojasni napredek v znanosti in tehniki z razvojem različnih poklicev; » razloži položaj in ugled izbranih poklicev v posameznih zgodovinskih obdobjih; » navede, kateri pogoji so morali biti izpolnjeni za nastanek njegovega bodočega poklica; » predstavi mejnike v razvoju svojega bodočega poklica; » pojasni pomen svojega bodočega poklica v različnih zgodovinskih obdobjih; » razloži vpliv opravljanja bodočega poklica na zdravje posameznika in naravno okolje v različnih zgodovinskih obdobjih; » navede nekaj poklicev, ki danes ne obstajajo več in pojasni, zakaj oziroma kako so se preoblikovali; » sklepa o spremembah v izvajanju svojega poklica kot posledici hitrega tehnološkega razvoja v 21. stoletju. TERMINI ◦ poklic. ◦ razvoj poklicev ◦ poklicni izzivi ◦ tehnološki napredek ◦ trendi poklicnega razvoja ◦ avtomatizacija ◦ umetna inteligenca 27 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / VPLIV ZNANSTVENO - TEHNIČNEGA RAZVOJA NA / 5 2 GOSPODARSKE IN DRUŽBENE SPREMEMBE 0 2 . 7 . 1 1 CILJI Dijak: I: razvija spretnosti orientacije v zgodovinskem času, spoznava zgodovino kot vedo; (1.1.1.1 | 1.1.2.1 | 1.2.2.2) O: razume osnovne značilnosti zgodovinskega razvoja in vlogo znanosti v vsakdanjem življenju; (1.1.4.1 | 1.1.2.1) I: spoznava napredek stroke, za katero se usposablja, v zgodovinskem kontekstu; (2.3.1.1) O: razume vpliv znanstveno-tehničnega napredka na gospodarstvo in družbo. (2.2.1.2 | 1.3.4.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » umesti ključne dogodke na časovni trak in jih poveže s širšimi zgodovinskimi spremembam; » na izbranem primeru pojasni pozitivne in negativne učinke znanstveno-tehničnega napredka na vsakdanje življenje ljudi doma in po svetu; » našteje pomembne obrti ali dejavnosti, značilne za njegov kraj. TERMINI ◦ Industrijska revolucija ◦ industrializacija ◦ kapitalizem ◦ delavsko gibanje ◦ gospodarska kriza ◦ globalizacija ◦ izumitelji ◦ kapital ◦ sindikat ◦ stavka ◦ borza ◦ gospodarska kriza ◦ mezda ◦ izzivi digitalizacije 28 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / SLOVENCI OD MARČNE REVOLUCIJE DO IZBRUHA / 5 2 DRUGE SVETOVNE VOJNE 0 2 . 7 . 1 1 CILJI Dijak: I: spoznava najpomembnejše dosežke Slovencev do začetka druge svetovne vojne; (1.1.1.1) O: razume razloge za težnje Slovencev po narodni samostojnosti in posledice teh prizadevanj; (1.2.4.1) O: spoznava vpliv prve svetovne vojne na vsakdanje življenje Slovencev in značilnosti prve svetovne vojne; (1.1.1.1) O: vrednoti odločitve Slovencev za izstop iz habsburške monarhije ter vzpostavitev jugoslovanske državne tvorbe do začetka druge svetovne vojne; (1.2.4.1) O: spoznava pomnike svojega kraja, ki so povezani z njegovim poklicem in so nastali med obema vojnama. (1.1.2.1 | 1.2.2.2 | 1.2.3.2 | 1.2.5.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje pomembne osebnosti in njihove dosežke ter prispevek k slovenski kulturi in znanosti do začetka druge svetovne vojne; » pojasni pomen programa Zedinjena Slovenija za razvoj slovenskega naroda; » pojasni vzroke in opiše povod za izbruh prve svetovne vojne; » s pomočjo zemljevida opiše bojevanje na frontah in umesti slovenski prostor v vojno dogajanje; » opiše, kako je prva svetovna vojna vplivala na življenje Slovencev (begunstvo, soška fronta, pomanjkanje, vloga žensk); » poimenuje državne tvorbe, v katerih so Slovenci živeli med letoma 1914 in 1945; » primerja politični zemljevid Evrope pred prvo svetovno vojno in po njej ter opiše položaj Slovencev v tem obdobju; » predstavi glavne kulturne in zgodovinske spomenike, ki so povezani z njegovim poklicem in so nastali med obema vojnama. 29 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / / 5 2 0 TERMINI 2 . 7 . ◦ 11 Revolucija 1848 ◦ program Zedinjena Slovenija ◦ odprava fevdalizma ◦ čitalniško gibanje ◦ dualizem ◦ taborsko gibanje ◦ zadružništvo ◦ hranilnice ◦ izseljevanje ◦ nacionalna trenja ◦ jugoslovansko vprašanje ◦ Antanta ◦ Centralne sile ◦ atentat v Sarajevu ◦ ultimat ◦ prva svetovna vojna ◦ mobilizacija ◦ pozicijska vojna ◦ soška fronta ◦ majniška in krfska dekleracija ◦ begunstvo ◦ 12. soška ofenziva ◦ domača fronta ◦ razpad Avstro-Ogrske ◦ Država Slovencev, Hrvatov in Srbov ◦ boji za meje ◦ mirovna konferenca ◦ Koroški plebiscit ◦ Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ◦ banovina ◦ kraljeva diktatura 30 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / DRUŽBOSLOVJE 5: DINAMIČNI / 5 2 0 2 ČAS OD TOTALITARIZMOV DO . 7 . 1 1 SODOBNE DEMOKRACIJE OBVEZNO OPIS TEME Tema dinamični čas od totalitarizmov do sodobne demokracije obravnava dva sklopa ciljev: prehod od totalitarnih režimov do demokracije in obdobje slovenske zgodovine od druge svetovne vojne do samostojnosti. Cilj teme je raziskati vpliv totalitarnih režimov na oblikovanje sodobne družbe in prehod k demokratičnim sistemom. Tematika razvija sposobnost kritične analize zgodovinskih virov in razumevanja različnih političnih sistemov ter poudarja, kako so politične, socialne in kulturne spremembe prispevale k vzpostavitvi pluralne, strpne in demokratične družbe. Prvi sklop, od totalitarizmov do sodobne demokracije, omogoča raziskovanje različnih perspektiv zgodovinskih dogodkov, ki so oblikovali sodobni svet. Poudarja, kako so totalitarni režimi vplivali na družbene strukture in kako so se družbe razvijale proti demokraciji, zlasti po razpadu komunističnih režimov v vzhodni Evropi, kar je vplivalo na dogajanje v Jugoslaviji. Drugi sklop, Slovenci v času druge svetovne vojne do samostojnosti, se osredotoča na proučevanje zgodovine Slovencev od druge svetovne vojne do osamosvojitve, pri čemer je poudarek na političnih, socialnih in kulturnih dogodkih, ki so oblikovali slovensko identiteto in vodili do odločitve za lastno državo. Pot v samostojnost se je začela v poznih osemdesetih letih ob političnih in gospodarskih težavah v socialistični Jugoslaviji. Pomemben trenutek na poti k samostojnosti je bil proces proti četverici JBTZ, ki je sprožil množične demonstracije in zahteve po demokratičnih reformah. Leta 1990 so potekale prve demokratične volitve, na katerih je zmagala koalicija DEMOS, ki je zagovarjala avtonomijo in demokracijo znotraj Jugoslavije. Na plebiscitu se je večina izrekla za samostojnost in 25. junija 1991 je Slovenija razglasila neodvisnost. Sledila je desetdnevna vojna z JLA, ki se je končala z Brionsko deklaracijo. OD TOTALITARIZMOV DO SODOBNE DEMOKRACIJE CILJI Dijak: 31 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / O: / ugotavlja temeljne značilnosti totalitarnih režimov ter njihov vpliv na življenje ljudi; 5 (1.1.1.1) 02 2 . 7 O: . razume potek in razsežnosti druge svetovne vojne ter njene posledice v primerjavi s prvo 1 1 svetovno vojno; (4.1.1.1 | 2.2.2.1) I: razume posledice blokovske delitve sveta v času hladne vojne; (4.3.2.1 | 4.1.2.1 | 2.3.3.1) O: analizira politične in gospodarske razmere, ki so spodbujale demokratizacijo vzhodnega bloka in Jugoslavije. (1.2.4.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » razloži, kakšen je bil vpliv druge svetovne vojne na Slovence in opiše njihove odzive na dogajanje; » pojasni vpliv druge svetovne vojne na civilno prebivalstvo; » na zemljevidu označi države s parlamentarno demokracijo in totalitarne države; » opiše življenje ljudi v različnih totalitarnih režimih in jih med seboj primerja; » našteje najpomembnejša krizna žarišča v času hladne vojne; » ob zemljevidu pojasni blokovsko delitev Evrope po drugi svetovni vojni ter opiše življenje ljudi na eni in drugi strani železne zavese; » navede glavne posledice propada komunističnih režimov v Evropi. TERMINI ◦ totalitarizem ◦ fašizem ◦ nacizem ◦ stalinizem ◦ čistke ◦ zlom borze ◦ črni petek ◦ New Deal ◦ diktatura ◦ rasizem ◦ trojni pakt ◦ komunizem ◦ sile osi ◦ druga svetovna vojna ◦ bliskovita vojna ◦ totalna vojna ◦ koncentracijska taborišča ◦ antisemitizem ◦ holokavst ◦ genocid ◦ kultura spominjanja ◦ geto ◦ okupacija ◦ upor ◦ kolaboracija ◦ odporniška gibanja ◦ Dan D ◦ atomska bomba ◦ blokovska delitev sveta ◦ kolektivizacija ◦ hladna vojna ◦ železna zavesa ◦ berlinski zid ◦ NATO ◦ Varšavski pakt ◦ gibanje neuverščenih ◦ padec železne zavese ◦ padec berlinskega zidu ◦ razpad Sovjetske zveze ◦ apartheid ◦ neokolonializem ◦ EU 32 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / SLOVENCI V ČASU OD DRUGE SVETOVNE VOJNE DO / 5 2 SAMOSTOJNOSTI 0 2 . 7 . 1 1 CILJI Dijak: O: razume potek in razsežnosti druge svetovne vojne na Slovenskem ter vrednoti njene posledice; (1.2.5.1) I: razišče različne dimenzije življenja Slovencev v socialistični Jugoslaviji; (1.2.5.1 | 1.2.2.2) O: spoznava težnje Slovencev po osamosvojitvi ter razume vzroke za razpad SFR Jugoslavije; (1.2.4.1 | 1.2.3.2) O: spoznava demokratizacijske procese v Sloveniji konec osemdesetih let. STANDARDI ZNANJA Dijak: » iz različnih perspektiv opiše, kako se je končala druga svetovna vojna na Slovenskem in kakšne posledice je to imelo za posameznike in družbo; » opiše vsakdanje življenje različnih generacij v Sloveniji in socialistični Jugoslaviji; » navede glavne vzroke za razpad Jugoslavije in jih poveže s težnjo Slovencev po samostojni državi; » opiše slovensko pomlad in navede pomembnejše posameznike, ki so vplivali na odločitev Slovencev za lastno državo. TERMINI ◦ okupator ◦ talci ◦ OF ◦ partizani ◦ NOB ◦ vaške straže ◦ domobranci ◦ državljanska vojna ◦ komunistični prevzem oblasti ◦ enostrankarski sistem ◦ komunistična stranka ◦ partija ◦ povojni poboji ◦ kultura spominjanja ◦ federativna republika ◦ Svobodno tržaško ozemlje ◦ agrarna reforma ◦ nacionalizacija ◦ delovne brigade ◦ študentske demonstracije ◦ Nova revija ◦ Mladina ◦ inflacija ◦ štafeta mladosti ◦ plebiscit za samostojnost ◦ vojna za Slovenijo ◦ JLA ◦ teritorialna obramba ◦ civilno družbena gibanja ◦ afera JBTZ ◦ Majniška deklaracija 1989 ◦ demokratizacija ◦ DEMOS ◦ prve večstrankarske volitve 33 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / DRUŽBOSLOVJE 6: SLOVENIJA - /5 2 0 2 SAMOSTOJNA DRŽAVA . 7 . 1 1 OBVEZNO OPIS TEME Tema Slovenija – samostojna država obravnava ključne dogodke osamosvajanja in prehoda Slovenije iz jugoslovanske federacije v samostojno demokratično državo. Prve demokratični volitve leta 1990 so prinesle zmago koaliciji DEMOS, ki si je prizadevala za večjo avtonomijo in demokracijo znotraj Jugoslavije. Na plebiscitu se je večina Slovencev izrekla za neodvisnost, ki je bila uradno razglašena 25. junija 1991. Slovenci smo dobili samostojno in demokratično državo, z mednarodnim priznanjem. Temu je sledila desetdnevna vojna z Jugoslovansko ljudsko armado, ki se je končala z Brionsko deklaracijo. Slovenija je pridobila mednarodno priznanje kot samostojna, demokratična država in v naslednjih letih dosegla tudi članstvo v EU in Natu, kar je bil strateški cilj že od njenega nastanka. V ospredju bo spoznavanje pomena parlamentarne demokracije, svobode, enakopravnosti in človekovih pravic ter vrednot pluralne, strpne in demokratične družbe. Raziskovanje prelomnih dogodkov, kot so plebiscit, Majniška deklaracija in vojna za Slovenijo, bo osvetlilo njihov vpliv na vsakdanje življenje prebivalcev. Poudarek bo na političnih, ekonomskih in socialnih spremembah, ki so oblikovale samostojno Slovenijo, ter na vzpostavitvi demokratičnih institucij in vključevanju države v mednarodne povezave, kot sta Evropska unija in Nato. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Dijaki bodo raziskovali prelomne dogodke, kot so sprejetje Majniške deklaracije o neodvisnosti, plebiscit in vojna za Slovenijo, ter njihov vpliv na življenje prebivalcev. Poseben poudarek bo na spremembah v vsakdanjem življenju, razvoju demokratičnih institucij ter vključenosti Slovenije v mednarodne povezave, kot sta Evropska unija in NATO. Raziskovanje prelomnih dogodkov, kot so plebiscit, Majniška deklaracija in vojna za Slovenijo, bo osvetlilo njihov vpliv na vsakdanje življenje prebivalcev. S primerjanjem življenja v socialistični Jugoslaviji in samostojni Sloveniji bodo dijaki analizirali politične, gospodarske in družbene spremembe, ki so sledile osamosvojitvi. 34 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / Različne dejavnosti, kot so razprave, analiza medijev tistega časa in priprava predstavitev, bodo 52/ dijakom pomagale razvijati kritično mišljenje in razumevanje procesov, ki so oblikovali sodobno 0 2 . slovensko državo. 7 . 1 1 SLOVENIJA - SAMOSTOJNA DRŽAVA CILJI Dijak: O: spoznava glavne mejnike procesa osamosvajanja Slovenije; (1.2.5.1) O: razume, kako je ustanovitev samostojne države vplivala na življenje Slovencev; (1.2.1.2 | 1.2.2.2 | 1.2.4.1) O: spoznava Republiko Slovenijo kot samostojno, neodvisno in suvereno državo; (1.2.4.1 | 1.2.1.4 | 1.2.5.1) I: razume vzroke za vključitev v evroatlantske povezave ter opiše mednarodni položaj Slovenije danes. (1.2.5.1 | 1.2.1.1 | 1.2.2.2 | 1.2.4.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » navede glavne vzroke in mejnike od plebiscita do samostojne slovenske države; » opiše nastanek Demosa in njegovo vlogo pri prvih demokratičnih in večstranskarskih volitvah v Sloveniji; » navede ključne dogodke po vzpostavitvi nove demokratične oblasti v Sloveniji; » opiše in predstavi pomen slovenskih državnih simbolov in državnih praznikov; » s pomočjo virov pojasni proces mednarodnega priznanja Republike Slovenije; » primerja in utemelji politične, gospodarske in kulturne spremembe, ki sta jih prinesli slovenska osamosvojitev in vključitev v evroatlantske povezave. TERMINI 35 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / ◦ plebiscit za samostojnost ◦ vojna za Slovenijo ◦ brionska deklaracija ◦ vpeljava lastne valute 52/- tolar 0 ◦ sprejetje ustave RS ◦ mednarodno priznanje ◦ sprejem v OZN ◦ vstop v NATO 2 . ◦ 7 večstrankarski sistem ◦ politični pluralizem ◦ sprava ◦ politična nestabilnost ◦ vstop v . 1 Evropsko unijo 1 ◦ monetarna unija ◦ evro ◦ schengen ◦ državni prazniki in simboli ◦ družbene in gospodarske spremembe/krize ◦ begunska kriza ◦ predsedovanje Slovenije Svetu EU ◦ športni uspehi ◦ svetovni slovenski kongres 36 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / DRUŽBOSLOVJE 7: ŽIVLJENJE V / 5 2 0 2 SKUPNOSTI . 7 . 1 1 OBVEZNO OPIS TEME Tri skupine ciljev – socializacija od otroštva do starosti, vloga družine, medijev in religije ter izzivi sobivanja v družini – gradijo temo življenje v skupnosti. Tema življenje v skupnosti ponuja poglobljen vpogled v ključne pojme in procese sodobne družbe. Poudarek je na kritični presoji socializacijskih dejavnikov, kot so družina, mediji in institucije, ter njihovem vplivu na osebno identiteto in družbene vrednote. Dijaki se učijo kritično analizirati družbene spremembe in procese ter njihov vpliv na osebno in družbeno življenje. Družina je osnovna družbena enota, ki zagotavlja skrb za otroke, vzgojo in socializacijo. Za sodobno družino je značilna množičnost raznolikih družinskih oblik, ki vključuje tudi enostarševske in istospolne družine. Tema spodbuja empatijo, socialno odgovornost in aktivno sodelovanje v skupnosti, hkrati pa dijake usposablja za kritično vrednotenje družbenih norm in človekovih pravic. V povezavi z drugimi družboslovnimi vsebinami ta sklop omogoča dijakom celovito razumevanje vpliva medijev, informacijske družbe, religije ter družbenih pojavov na njihovo vsakdanje življenje. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Sociologija dijakom omogoča vpogled v ključne koncepte in procese sodobne družbe s posebnim poudarkom na analizi socializacijskih dejavnikov, kot so družina, mediji in institucije, ter njihovem vplivu na oblikovanje identitete in vrednot. Dijaki razvijajo sposobnost razumevanja in kritičnega ovrednotenja družbenih sprememb ter njihovega vpliva na posameznika in skupnost. Predmet spodbuja empatijo, družbeno odgovornost in aktivno vključevanje v skupnost, pri čemer se dijaki učijo prepoznati vpliv medijev in digitalne informacijske družbe na vsakdanje življenje (lifecomp.pdf). Sociologija je tesno povezana z drugimi družboslovnimi predmeti, kar omogoča celovito obravnavo družbenih pojavov. Z uporabo grafov in preglednic lahko pri pouku sociologije krepimo tudi matematično pismenost. 37 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / Sociologija približa dijakom pojme in vsebine, ki so bistveni za razumevanje življenja v 52/ demokratični družbi, spodbujanje kulturnega dialoga, razumevanje in spoštovanje različnih 0 2 . kultur, skupnosti in ver. 7 . 1 1 Vsebine prispevajo k osebnostnemu razvoju dijakov in krepitvi demokratične skupnosti. Predmetni sklop sociologija se povezuje z drugimi družboslovnimi predmeti, kar omogoča celostno razumevanje družbenih pojavov in procesov ter prispeva k razumevanju vpliva medijev in informacijske družbe na oblikovanje javnega mnenja, kulturnih vrednot, političnih stališč ter na vsakdanje življenje posameznikov. Praktične dejavnosti, kot so simulacije, debate in projekti, spodbujajo aktivno učenje in uporabo socioloških konceptov v realnih situacijah. Poudarek je tudi na povezovanju sociološkega znanja z vsebinami iz drugih predmetnih sklopov, kar dijakom omogoča celovito razumevanje kompleksnosti družbenih pojavov. Sociologija ponuja celovit vpogled v gospodarske, socialne, politične in kulturne procese. Predmet spodbuja kritično analizo različnih virov, povezovanje dogodkov z aktualnimi izzivi, kot je vpliv migracij na današnjo družbo. Pri obravnavi sociologije je pomembno, da dijakom na slikovit in praktičen način približamo vsebine. Učitelj načrtuje dejavnosti tako, da vključujejo tudi povezovanje z različnimi poklicnimi področji in situacijami iz realnega delovnega okolja. To omogoča dijakom, da razvijajo razumevanje specifičnih znanj in spretnosti, ki so ključni za njihov poklicni razvoj. Z uporabo grafov in preglednic lahko pri pouku sociologije krepimo tudi matematično pismenost. Učitelj daje dijakom sprotne povratne informacije o njihovem napredku po načelih formativnega spremljanja. Refleksija kot ključna faza po vsaki dejavnosti je pomembna, da dijaki lahko analizirajo pridobljena znanja in izkušnje. Priporočamo spremljanje dokumentarnih filmov, do katerih lahko učitelj dostopa prek svetovnega spleta. Na ta način dijake navaja na odgovorno uporabo medijev in krepi medijsko senzibilnost. Priporočamo, da učitelj redno spremlja prosto dostopne dokumentarne filme na slovenskem medijskem portalu MMC, njihovo vsebino pa vključuje v pouk družboslovja. Pri pouku sociologije lahko krepimo in razvijamo tudi bralno pismenost dijakov. To bomo dosegli z različnimi besedili, ki jih dijaki prebirajo. V poštev pridejo tako strokovna besedila kot leposlovje. Dijaki naj imajo pri pouku sociologije ne samo možnost samostojnega dela, ampak tudi predstavitve oz. interpretacije svojih rezultatov in ugotovitev. S tem dolgoročno vplivamo na razvijanje komunikacijskih veščin ter možnosti prenašanja pomembnih informacij do javnosti, obenem pa krepimo zavedanje lastnih zmožnosti in pomena posameznika za delovanje skupnosti. S tem dolgoročno vplivamo na razvijanje komunikacijskih veščin ter možnosti prenašanja pomembnih informacij do javnosti, obenem pa krepimo zavedanje lastnih zmožnosti in pomena posameznika za delovanje skupnosti. 38 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / Prav tako je pomembna kombinacija individualnega in skupinskega dela, ki omogočata 52/ interakcijo in aktivno udeležbo dijakov ter razvijanje kompetenc različnih področij. 0 2 . 7 Dejavnosti, ki dijakom omogočajo razvoj podjetnostne kompetence, temeljijo na ustvarjanju 1. 1 priložnosti za reševanje realnih problemov, sodelovanju in ustvarjalnem razmišljanju. Delo naj poteka v skupinah, v katerih si dijaki razdelijo vloge in se učijo sodelovanja, komunikacije in mreženja. Dijak je v čim večji meri vključen v proces prepoznavanja problema, priprave nabora možnih rešitev problema, izbire najbolj optimalne rešitve na podlagi predhodno zastavljenih kriterijev, razvijanja možne rešitve. Učitelj naj spodbuja dijake, da se učijo na podlagi izkušenj, reflektirajo svoje odločitve in evalvirajo rezultate. S takšnim pristopom bodo dijaki razvijali ustvarjalnost, odgovornost, prilagodljivost in sposobnost prenosa idej v prakso. Dejavnosti učitelj načrtuje tako, da preveri predznanje dijakov oz. ugotovi področja pomanjkljivega znanja in razumevanja ključnih konceptov, saj to lahko vpliva na nadaljnje usvajanje ciljev in standardov znanja. Pri načrtovanju dejavnosti, ki zahtevajo aktivno vlogo dijakov, je pomembno, da se učitelj predhodno dogovori z dijaki in skupaj z njimi izpelje kriterije uspešnosti (kako bodo vedeli, kdaj so uspešni). Učitelj s sprotno povratno informacijo (ustno/pisno, ki je vezana na kriterije uspešnosti) podpira dijake pri razvijanju njihovih idej oz. nastanku izdelka oz. dokaza znanja. Učitelj spodbuja delo v parih ali manjših skupinah za razvoj timske naravnanosti in socialnih veščin (sodelovanje, spoštljiva komunikacija, asertivnost). Povezovanje vsebin in metod Pri poučevanju je pomembno povezovati medpredmetne vsebine ter uporabljati različne didaktične metode, ki spodbujajo kritično in kreativno mišljenje ter osebnostni razvoj dijakov. Vsebine aktualiziramo z vključevanjem realnih situacij iz okolja, v katerem dijaki živijo. Učitelj omogoča dijakom pridobivanje praktičnih veščin za življenje. Učitelj lahko vsebine poučuje s pomočjo avdiovizualnih virov (npr. dokumentarni filmi), lahko uporabi novice iz medijev (časopisi, revije, objave na spletiščih medijev) in drugih virov. IZZIVI SOBIVANJA V DRUŽINAH CILJI Dijak: I: spozna vlogo družine in pomen ter raznovrstnost družin skozi čas; (1.1.2.1 | 1.1.5.1 | 1.2.2.2) I: analizira različne vzgojne stile in vloge v družinah; (1.2.2.1 | 3.1.1.2 | 3.1.2.2) 39 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / I: / spozna razvoj vloge žensk in moških v družini in družbi. 5 (1.2.2.2 | 3.1.2.2) 02 2 . 7 . 1 1 STANDARDI ZNANJA Dijak: » s pomočjo virov na primerih pojasni raznovrstnost družinskih oblik nekoč in danes; » našteje nekaj vzrokov za sklenitev zakonske zveze v preteklosti; » pojasni družbene dejavnike, ki so pomembno vplivali na spremembe v družinskem življenju; » ob virih pojasni različnost družinskih vlog v različnih družinah; » razloži položaj otroka v tradicionalni družini; » opiše spremembe v vzgoji v sodobni družini in pojasni vzroke za demokratizacijo vzgojnih stilov; » primerja in pojasni spremembe odnosov med spoloma v družbi in družini; » opiše vloge žensk v družini in družbi; » s pomočjo virov opiše začetke in razvoj ženskih prizadevanj za enakopravnost. TERMINI ◦ družina ◦ zakonska skupnost ◦ patriarhat ◦ matriarhat ◦ enakopravnost ◦ vzgoja 40 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / SOCIALIZACIJA OD OTROŠTVA DO STAROSTI / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 1 Dijak: O: spoznava proces socializacije in resocializacije in način delovanja njunih dejavnikov; (2.2.1.2) O: razume vlogo socializacijskih dejavnikov na razvoj identitete posameznika in skupnosti, družbenih vlog in statusov ter delovanje v različnih družbenih skupinah; (5.2.2.1 | 1.2.2.1) I: razume socializacijo skozi različna življenjska obdobja; (3.3.1.2 | 3.1.2.3) O: razume razliko med biološkim in družbenim spolom ter razmišlja o različnih pogledih na vlogo ženskosti, moškosti in drugih spolnih identitet v družbi. (3.1.5.1 | 3.3.1.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » pojasni proces socializacije in resocializacije ter vpliv njenih dejavnikov na razvoj identitete, družbenih vlog in statusov posameznika; » predstavi socializacijo skozi različna življenjska obdobja; » poišče in razloži razlike med biološkim in družbenim spolom ter drugimi spolnimi identitetami v družbi. TERMINI ◦ socializacija ◦ resocializacija ◦ dejavniki socializacije ◦ družbena identiteta ◦ družbena vloga ◦ družbeni status ◦ življenjska obdobja ◦ družbene skupine ◦ totalne organizacije ◦ biološki spol ◦ družbeni spol ◦ spolna identiteta ◦ enakopravnost ◦ empatija ◦ stereotipi ◦ predsodki ◦ identiteta ◦ samopodoba ◦ psihološka trdnost ◦ duševno zdravje 41 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / VLOGA DRUŽINE, MEDIJEV IN RELIGIJE / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 1 Dijak: O: spoznava raznolikost družin in družinskega življenja skozi različna življenjska obdobja in kulture; (3.3.2.1 | 3.3.4.1) O: raziskuje vlogo in vpliv množičnih medijev ter digitalnega okolja na družbo, razmišlja o njihovi svobodi, odgovornosti in etičnih načelih delovanja ter kritično ocenjuje pozitivne in negativne vplive informacij, vključno z lažnimi novicami in sovražnim govorom; (3.1.1.2 | 4.1.2.1 | 1.3.3.1 | 1.3.4.1 | 1.3.4.2) O: preučuje vpliv religij na posameznika in družbo; (1.2.2.1) I: kritično presoja pomen verskega pluralizma in (ne)tolerance. (3.3.4.3 | 2.2.2.1 | 3.3.1.2 | 3.3.4.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » primerja družine in družinsko življenje v različnih kulturah in različnih življenjskih obdobjih in razloži značilnosti; » navede in opiše različne različne vrste družin; » pojasni vzroke in posledice razvez, ločitev, ponovnih porok in nasilja v družinah; » opiše vpliv množičnih medijev in socialnih omrežij na oblikovanje vrednot, identitet in odnosa do sveta; » razloži kako lažne novice in sovražni govor vplivajo na odnose v skupnosti; » pojasni vlogo in vpliv religij na posameznika in družbo ter razloži pomen verskega pluralizma in strpnosti v svojem okolju. TERMINI ◦ družina ◦ razveza ◦ ločitev ◦ nasilje v družini ◦ zunajzakonska skupnost ◦ zakonska zveza ◦ množični mediji ◦ neodvisnost medijev ◦ medijska pluralnost ◦ svoboda izražanja ◦ medijska pismenost ◦ javno mnenje ◦ digitalno okolje ◦ digitalna identiteta ◦ digifrenija ◦ spletni bonton ◦ kultura komuniciranja ◦ asertivno komuniciranje ◦ lažne zavajajoče informacije ◦ sovražni govor ◦ spletno nasilje ◦ religije ◦ verski pluralizem ◦ toleranca 42 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / / 5 2 0 2 . 7 . 1 1 43 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / DRUŽBOSLOVJE 8: / 5 2 0 2 POVEZANOST IN RAZLIČNOST . 7 . 1 1 PRI SOBIVANJU OBVEZNO OPIS TEME Tema povezanost in različnost pri sobivanju obsega dve skupini ciljev: družbena stratifikacija in neenakosti v sodobni družbi ter kultura sobivanja. V sklopu družbena stratifikacija in neenakosti dijaki prepoznavajo družbene mehanizme, ki vplivajo na sobivanje, ter razvijajo kritično razmišljanje o družbenih vprašanjih. Učijo se o učinkih neenakosti ter razvijajo empatijo in občutek za pravičnost. Kultura sobivanja poudarja pomen kulturne raznolikosti, medkulturnega dialoga in tolerance. Dijaki raziskujejo stereotipe in predsodke ter razvijajo veščine za sobivanje v raznoliki družbi. DRUŽBENA STRATIFIKACIJA IN NEENAKOSTI V SODOBNIH DRUŽBAH CILJI Dijak: O: razume družbeno stratifikacijo, družbeno mobilnost ter učinke pripisanih in pridobljenih statusov; (3.3.1.1 | 2.1.2.1) I: razvija sposobnost prepoznavanja družbene neenakosti v različnih okoljih ter raziskuje njen vpliv na različne vidike življenja; (1.2.2.2 | 3.1.2.2 | 2.2.2.1) O: spoznava različne oblike revščine in socialne izključenosti; (5.3.1.1 | 3.3.4.1) O: razume pomen socialne države, družbene solidarnosti in vlogo družbenih institucij. (2.4.3.1 | 1.2.3.1 | 1.2.2.2 | 1.2.1.5) STANDARDI ZNANJA 44 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / Dijak: 52/ 0 » .2 pojasni družbeno stratifikacijo in različne primere družbene mobilnosti ter razlikuje med 7 pripisanimi in pridobljenimi statusi; 1. 1 » opiše različne oblike družbene neenakosti ter njihov vpliv na izobraževanje, zdravje, delo, porabo in prosti čas; » na primerih predstavi primere revščine in socialne izključenosti; » pojasni pomen socialne države, družbene solidarnosti ter vloge družbenih institucij. TERMINI ◦ družbena stratifikacija ◦ družbena mobilnost ◦ pripisan in pridobljen status ◦ družbena neenakost ◦ življenjski standard ◦ revščina ◦ socialna država ◦ socialna pravičnost ◦ socialna izključenost ◦ družbena solidarnost ◦ družbene institucije 45 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / KULTURA SOBIVANJA / 5 2 0 2 . 7 . 1 CILJI 1 Dijak: O: razume pomen kulture, kulturne raznolikosti ter medkulturnih odnosov in razvija svojo kulturno identiteto; (5.3.3.1 | 3.3.3.2 | 1.2.2.1) O: spoznava pomen vrednot, norm, jezika, simbolov, morale, običajev in drugih kulturnih elementov ter razvija interes za ohranjanje kulturne dediščine; (3.1.5.1 | 3.1.2.2 | 1.1.5.1) O: razume delovanje družbenega nadzora in sankcij v družbi in krepi družbeno odgovornost; (2.4.3.1 | 1.2.2.1 | 3.3.5.3) I: razvija zanimanje za spremljanje aktualnih družbenih dogajanj. (2.1.2.1 | 1.2.5.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » razloži pomen kulture in opiše njene elemente; » pojasni pomen in vlogo medkulturnih odnosov ter spremembe v kulturi, v kateri živi; » opiše pomen kulture sobivanja, strpnosti in družbenega nadzora ob primerih aktualnih družbenih dogodkov; » ob predstavitvi aktualnega družbenega dogodka razloži družben nadzor in pomen sankcij; » analizira in utemelji pomen kulturne strpnosti in opredeli svojo vlogo pri aktivnem državljanstvu; » na primeru prikaže možnost svoje vloge pri aktivnem državljanstvu. TERMINI ◦ kultura ◦ kulturna identiteta ◦ elementi kulture ◦ pluralnost kultur ◦ etnocentrizem ◦ kulturni relativizem ◦ multikulturalizem ◦ subkultura ◦ kontrakultura ◦ integracija ◦ akulturacija ◦ kultura sobivanja ◦ družbeni nadzor ◦ sankcije ◦ kulturni dialog 46 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / DRUŽBOSLOVJE 9: DRUŽBA IN / 5 2 0 2 DEMOKRATIČNO . 7 . 1 1 SODELOVANJE OBVEZNO OPIS TEME Skupina ciljev družba in demokratično sodelovanje obravnava ključne vidike demokracije, vključno z demokratičnimi procesi, funkcijo naroda in nacije ter strpnostjo do drugačnosti. Poudarek je na razumevanju nacionalne identitete, človekovih in političnih pravic ter aktivnem sodelovanju v demokratičnih procesih, kar prispeva k razvoju pravične in trajnostne družbe. V ospredju je spoznavanje pomena parlamentarne demokracije, svobode, enakopravnosti in človekovih pravic ter vrednot pluralne, strpne in demokratične družbe. Spodbujamo tudi kritično razmišljanje o aktualnih globalnih vprašanjih ter iskanje rešitev za sodobne izzive, kar pripomore k pravičnejši in trajnostni družbi. Poseben poudarek je na razumevanju vloge Slovenije v evropskem kontekstu in pomenu socialne ter pravne države. Tema družba in demokratično sodelovanje poudarja pomen razumevanja demokracije, demokratičnih procesov, funkcije naroda in nacije ter razvijanja strpnosti do drugačnosti. Dijaki ob tej temi raziskujejo aktualna globalna vprašanja, iščejo rešitve za sodobne izzive in prispevajo k oblikovanju pravičnejše ter trajnostne družbe. Demokracija kot oblika družbene in politične ureditve ima svoje značilnosti, ki se od značilnosti nedemokratičnih ureditev razlikujejo v oblikah odločanja, postavljanju norm in pravil za svoje delovanje ter vrednotah, na katerih je osnovana. Skupno življenje ljudi urejajo norme in pravila, ki svobodo posameznika omejujejo, pa tudi ščitijo. V sodobnih družbah se ta pravila vzpostavijo tako, da člani družbe sodelujejo pri njihovem oblikovanju, kar pomeni, da so oblikovana na demokratičen način. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Priporočila za učitelje: » poudarek na prilagoditvi dejavnosti zmožnostim in interesom dijakov, » refleksija kot ključni del vsake dejavnosti za utrjevanje znanja, 47 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / » spodbujanje aktivnega učenja, sodelovanja in povezovanja vsebin z življenjem, / 5 2 0 » .2 spodbujanje raziskovanja, ustvarjalnosti in vrednotenja informacij za razvijanje razumevanja 7 demokracije, vloge naroda in nacije ter različnih oblik sodelovanja v demokratičnih procesih. 1. 1 Pomembno je, da dijaki: razvijajo politično, medijsko in finančno pismenost, razumejo pomen aktivnega državljanstva in demokratičnih procesov. Na ta način dijaki pridobijo znanja, ki jim omogočajo boljše razumevanje demokratičnih procesov in njihovo uporabo v vsakdanjem življenju. Didaktična pojasnila Učitelj gradi znanje in strokovne pojme (koncepte) teme, razvija veščine, stališča in odnose, ki so opredeljeni s cilji teme, na izkušnjah dijakov, njihovem doživljanju sebe, odnosov in sveta, na kritični refleksiji in etični komunikaciji. Zato načrtuje in omogoča avtentične učne situacije, ki izhajajo iz realnih in aktualnih življenjskih primerov oziroma situacij. Obravnava ciljev teme ponuja tudi priložnosti za medpredmetno povezovanje (npr. z zgodovino, geografijo, slovenščino, tujimi jeziki, likovno umetnostjo), hkrati pa z drugimi področji delovanja šole tako na vzgojnem, preventivnem kot na izobraževalnem področju. Marsikatera vsebina teme je za dijake abstraktna (npr. postopki odločanja, veje oblasti), zato je nujno, da učitelj razmisli o ustreznih didaktičnih strategijah, metodah in oblikah dela oziroma dejavnostih, ki vključujejo premostitev abstraktnosti (npr. simulacije, igre vlog, izkustveno, projektno učenje). Učitelj naj načrtuje tudi takšne dejavnosti, ki omogočajo razvijanje kritičnega in analitičnega mišljenja dijakov, asertivnost in vživljanje ter krepijo sodelovanje in delovanje. Uporaba Ustave RS naj bo temeljni pripomoček pri učenju. Če se ljudje želijo kompetentno odločiti o svojih predstavnikih v državnem zboru ali poslancih v Evropskem parlamentu ali na referendumu o določenem vprašanju, morajo spremljati aktualna politična in družbena dogajanja ter jih kritično vrednotiti. S tem ko imamo dovolj informacij, se lahko tehtno in premišljeno odločimo ali pa se tudi družbeno ali politično angažiramo na druge načine ter tako izrazimo lastno mnenje ali prispevamo k reševanju določenega problema, ki se nam zdi pomemben in družbeno relevanten. S tem uresničujemo aktivno državljanstvo. V demokratičnih državah je zelo pomembno, da so pravila in načela njenega delovanja natančno določena, čemur rečemo politična ureditev. Vse to je tudi v Republiki Sloveniji zapisano v ustavi, ki je najvišji pravni akt. To pomeni, da so mu vsa ostala pravila in zakoni v državi podrejeni in morajo biti usklajeni z njo. Ker je Slovenija del Evropske unije, pa je tudi zakonodaja, ki jo sprejmejo na evropski ravni, ravno tako zavezujoča za Slovenijo. Med drugim to pomeni, da Slovenija določene zadeve ureja enako kot druge države članice. Demokratične skupnosti urejajo skupne zadeve s političnimi odločitvami, ki morajo imeti 48 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / čim širšo legitimnost oziroma podporo. Ker ljudstvo ne more vedno odločati o vseh vprašanjih, je 52/ urejanje prepuščeno oblasti, ki izhaja iz ljudstva. To pomeni, da imajo ljudje možnost izbrati svoje 0 2 . predstavnike, torej kdo bo na oblasti zastopal njihove interese in komu bodo zaupali, da bo 7 . 1 sprejemal takšne odločitve in urejal javne zadeve tako, da bo to v skladu z njihovo voljo. 1 Osrednji način, kako ljudstvo izbira svoje predstavnike, so volitve. Na njih nastopajo politične stranke s svojimi kandidati in programi, s katerimi predstavijo, kako si predstavljajo nadaljnji razvoj države. Poleg volitev, na katerih lahko polnoletni državljani volijo in so voljeni, pa lahko ljudje izrazijo svoje mnenje o pomembnem družbenem vprašanju tudi na referendumu, ki je oblika neposredne demokracije. Republika Slovenija zbira finančna sredstva za svoje delovanje v državnem proračunu, ki je pomemben vir sredstev občin, preko njega se pretakajo tudi sredstva EU in se financira delovanje javnega sektorja, ki opravlja javne funkcije, uresničuje javni interes in zadovoljuje javne potrebe. V zasebnem oziroma gospodarskem sektorju ekonomska dejavnost poteka preko zasebnih podjetij, ki zadovoljujejo interese lastnikov podjetij in potrebe potrošnikov s ciljem ustvarjanja dobička za zasebno korist. Znotraj obeh sektorjev delujejo delodajalci in delojemalci z različnimi motivi in interesi, posledično pa prihaja tudi do konfliktov interesov. Pri reševanju teh imajo ključno vlogo sindikati in delodajalske organizacije s ciljem zaščite ekonomskih in socialnih interesov posameznih deležnikov. Ekonomske pravice omogočajo posamezniku izgrajevanje premoženjske varnosti in svobode, socialne pravice pa zagotavljajo možnosti za dostojno življenje. Ekonomske in socialne pravice so varovane na mednarodni in nacionalni ravni. Ustava Republike Slovenije zagotavlja prepoved dela otrok in varstvo mladih pri delu. Članstvo v EU nam je prineslo finančne in razvojne prednosti, nove odgovornosti in številne izzive. DRUŽBA IN DEMOKRATIČNO SODELOVANJE CILJI Dijak: O: razume funkcijo naroda in nacije, ter razvija strpnost do drugačnosti in spoštovanja med narodi; (2.4.3.1 | 1.2.4.1) O: razume pojem demokracija in razvija odnos do demokratičnega delovanja v ožji in širši skupnosti; (2.4.3.1 | 1.2.5.1 | 1.2.2.1) 49 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / O: / raziskuje značilnosti modernih držav, človekove in politične pravice, razume načine in pomen 5 politične participacije ter značilnosti političnega življenja v Sloveniji; 2 0 2 (3.1.4.2 | 2.4.2.1 | 1.2.4.1) . 7 . 1 O: 1 razume pomen socialne in pravne države; (2.4.1.1 | 1.2.3.1 | 1.2.1.1) I: razvija kritično razmišljanje o aktualnih družbenih in političnih dogajanjih ter razume vpliv človeškega delovanja na družbo in okolje. (1.2.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » opiše funkcijo naroda in nacije ter razloži pomen konstruktivnih odnosov med narodi; » pojasni pomen demokracije in predstavi demokratične postopke v ožji in širši skupnosti; » predstavi različne demokratične postopke; » ponazori pojma socialna in pravna država; » ob primerih aktualnega političnega ali družbenega dogajanja pokaže možnost aktivnega državljanstva. TERMINI ◦ Demokracija ◦ država ◦ politika ◦ moč oblasti ◦ veje oblasti ◦ socialna država ◦ pravna država ◦ parlamentarne stranke ◦ politična kultura ◦ človekove pravice ◦ nacija ◦ narod ◦ patriotizem ◦ nacionalna identiteta ◦ evropska identiteta ◦ nacionalizem ◦ predsodki ◦ stereotipi ◦ ksenofobija ◦ genocid ◦ sožitje ◦ aktivno državljanstvo ◦ politična participacija ◦ atributi državnosti ◦ volitve ◦ referendum ◦ pobude ◦ politične kampanje ◦ poklicna združenja ◦ skupine pritiska ◦ interesne skupine ◦ protesti ◦ civilne iniciative ◦ družba blaginje ◦ potrošništvo ◦ globalizacijski izzivi ◦ globalni izzivi ◦ trajnostni razvoj ◦ družbena neenakost ◦ migracije ◦ begunska kriza ◦ ekonomske pravice ◦ EU ◦ Evropski parlament ◦ Evropska kpmisija ◦ Evropski svet ◦ ustava ◦ suverenost 50 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / / 5 2 0 2 . 7 . 1 VIRI IN LITERATURA PO 1 POGLAVJIH OPREDELITEV PREDMETA » Ažman, T. idr. (2014). Učenje učenja: Primeri metod za učitelje in šole. Ljubljana: šola za ravnatelje. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/5jdkvrt » Agencija RS za okolje. (b. d.). Atlas okolja Atlas okolja » Aleš Maver, Tomaž Smole, Nejc Kavka, (2024) Zgodovinski atlas, MK » Bačnik,A. et al (2022) Naravoslovna pismenost. Opredelitev gradnikov in podgradnikov. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qnj9stv. » Bačnik, et al (2016) Izobraževalni lističi Scientix NA-MA. Ljubljana. Zavod RS za šolstvo. Scientix-nama-listici.pdf » Bačnik, et al (2017) Izobraževalni lističi Scientix NA-MA 2. Ljubljana. Zavod RS za šolstvo. Scientix-NA-MA-2.pdf » Bevek, P. et al (2022) Reševanje avtentičnih problemov na STEM-področju. Zbirka Vrednotenje prečnih veščin z digitalnimi orodji na STEM-področju, uredili B. Moravec in S. S. Kumer. Gradivo projekta ATS STEM. Resevanje_avtenticnih_problemov_STEM.pdf » Barsotti, V et al (2022). Okvir digitalnih kompetenc za državljane. Z novimi primeri rabe znanja, spretnosti in stališč. Prevod Zavod RS za šolstvo. DigComp 2.2 - The Digital Competence Framework for Citizens » Brodnik V (2014). Pouk zgodovine o vojnah skozi oči otrok in mladostnikov. Zgodovina v šoli 23(1-2), str. 23-45. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/4paxi9 » Brodnik, V. idr. (2018). Spodbujanje razvoja veščin dela z viri s formativnim spremljanjem. Projekt ATS2020. VescineDelazViri.pdf » Cvetko, S. (2023). Geografska bralna značka: magistrsko delo. Filozofska fakulteta. Ljubljana https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rb8uxij » Kompare, A. in Rupnik Vec, T. (2016). Kako spodbujati razvoj mišljenja. Od temeljnih miselnih procesov do argumentiranja. Zavod RS za šolstvo. 51 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / » Katalog znanja Družboslovje in naravoslovje (2007). Nižje poklicno izobraževanje. / 5 2 0 » .2 Kregar, S., Rojc, J., Rutar Ilc, Z., Sambolić Beganović, A. In Slivar, B. (2020). ITS – priročnik za 7 načrtovanje in izvedbo interdisciplinarnega tematskega sklopa. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 1. 1 Dostopno na: www.zrss.si/pdf/ITS_prirocnik.pdf » Marentič Požarnik, B. in Plut Pregelj, L. (2009). Moč učnega pogovora. Poti do znanja z razumevanjem. » Moravec, B. et al (2022) Reševanje avtentičnih problemov in razvijanje prečnih veščin po konceptu projekta ATS STEM. Zbirka Vrednotenje prečnih veščin z digitalnimi orodji na STEM-področju, uredili B. Moravec in S. S. Kumer. Gradivo projekta ATS STEM. Razvijanje_precnih_vescin_STEM.pdf » Osamosvojitev Slovenije. (2008) Priročnik za učitelje. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. » OZN. (b. D.). Cilji trajnostnega razvoja. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cezzq6s » Polšak, A. (2014). Vloga zemljevidov pri pouku geografije. V A. Žakelj (ur.), Posodobitev kurikularnega procesa na osnovnih šolah in gimnazijah : sklop: posodobitev pouka na osnovnih šolah in gimnazijah : zbornik prispevkov zaključne konference in predstavitev predmetno razvojnih skupin, Ljubljana, 1. julij 2013. 2. izd., str. 83–92. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/21d4gyj » Rogič Ožek, S. et. al. (2019) Formativno spremljanje kot podpora učencem s posebnimi potrebami: priročnik za strokovne delavce. Ljubljana. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3pxxcl2 » Rupnik Vec, T. in Kompare, A. (2006). Kritično mišljenje v šoli. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3cjphsh » Rupnik Vec, T. (2011). Izzivi poučevanja: spodbujanje razvoja kritičnega mišljenja. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/shvar6r » Rupnik Vec, T. (Ur.) (2017). Veščine kritičnega mišljenja. Primeri nalog za spodbujanje kritičnega mišljenja pri različnih predmetih v osnovni šoli. Zavod RS ta šolstvo. vescine-kriticnega-misljenja-naloge.pdf (zrss.si) - Išči šolskih rezultati » Rupnik Vec, T., Mikeln, P., Gros, V., Drnovšek, M. (2018). Spodbujanje razvoja veščin kritičnega mišljenja s formativnim spremljanjem. Mednarodni projekt Assessment of Transversal Skills - ATS2000. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vlr2ryq » Rutar Ilc, Z. (2019). Vodenje razreda za dobro klimo in vključenost (1. izd., Let. 3, str. 40). Zavod Republike Slovenije za šolstvo in vprašalnik: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j70ouu » Rutar Ilc, Z., Rogič Ožek, S., Gramc, J. (2017) Socialno in čustveno opismenjevanje za boljšo vključenost. Zavod RS za šolstvo. Ljubljana. Socialno in čustveno opismenjevanje za dobro vključenost - 4. zvezek - Zavod RS za šolstvo 52 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / » Sentočnik, S (2004). Zakaj potrebujemo opisne kriterije in kako jih pripravimo. Preverjanje in / 5 2 ocenjevanje, letnik 1, št. 01, str. 51-57; letnik 1, št. 02-03, str. 71-75, 2004. Nova Gorica in 0 2 . Sentočnik, S. (b.d.) Terminologija na temo vrednotenja. 7 https://tinyurl.com/3m7yje6d . 1 1 » Spodbujanje_razvoja_pismenosti.pdf Lipovšek Lenasi, I. Bralna pismenosti in geografija. BP_ucni_jezik_clanek_LipovsekLenasi.pdf » Skvarč, M. et al (2018) Spodbujanje razvoja veščin znanstvenega raziskovanja s formativnim spremljanjem. Gradivo projekta ATS 2020. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. VescineZnanstvenegaRaziskovanja.pdf (DL str. 47) » Suban, M et al (2022) Razvijanje prečnih veščin na STEM-področju s formativnim spremljanjem in digitalno tehnologijo. Priročnik za učitelje. Zbirka Vrednotenje prečnih veščin z digitalnimi orodji na STEM-področju, uredili B. Moravec in S. S. Kumer. Gradivo projekta ATS STEM. Razvijanje_precnih_vescin_STEM_formativno_spremljanje.pdf » STAT. (b. d.). Kazalniki ciljev trajnostnega razvoja. https://www.stat.si/Pages/cilji » Štraser, N. in Bevc, V. (2018). Spodbujanje razvoja veščin sodelovanja in komuniciranja s formativnim spremljanjem. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/er83s5h » Tacol, A., Lekić, K., Konec Juričič, N., Sedlar Kobe, N., & Roškar, S. (2019). Zorenje skozi To sem jaz: razvijanje socialnih in čustvenih veščin ter samopodobe: priročnik za preventivno delo z mladostniki (Prenovljena druga izd. priročnika 10 korakov do boljše samopodobe). Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yfn032w » Uporaba zemljevidov pri pouku geografije in zgodovine v OŠ [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/a19bpjj. DRUŽBOSLOVJE 1: POKRAJINSKA PESTROST SLOVENIJE IN SVETA RAZNOLIKOST DOMAČE POKRAJINE IN SLOVENIJE Natek, K., Ogrin, D., Potočnik Slavič, I.. (2014). Atlas Slovenije za osnovne in srednje šole. Mladinska knjiga. Geografska bralna značka: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/i0pqe4l Na RTV SLO je prost dostop do domačih izobraževalnih in dokumentarnih filmov, npr: Krajinski park Pivška presihajoča jezera (rtvslo.si) Ogrin, D. (ur.). (2023). Uvod v študij geografije. Univerza v LJubljani, Filozofska fakulteta. Ogrin, D., Plut, D., (2009/2012). Aplikativna fizična geografija Slovenije. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 53 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / Potočnik Slavič, I. (2019). Staranje na podeželju: dejstva, pričakovanja in prostorske razsežnosti. 52/ V J. Nared, K. Polajnar Horvat, N. Razpotnik Visković (ur.), 0 Demografske spremembe in regionalni 2 . razvoj 7 . . 1 1 Prosto dostopni tuji dokumentarni filmi: Tuji dokumentarci https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/15qsbvu Rebernik, D. (2019). Geografija naselij. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Rebernik, D. (2022). Osnove fizične geografije Evrope. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Revija Geografija v šoli – Zavod RS za šolstvo Resnik Planinc, T., Ilc Kluhn, M. (2024). Sodobni izzivi didaktike geografije. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Slovenci po svetu – slovenci.si Spletna stran Radia Val 202 (Globalna vas): https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/if9manbVal 202 • Globalna vas Stepišnik, U. (2024). Geomorfologija krasa Slovenije. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Zupančič, J. (2022). Slovenske manjšine v sosednih državah. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. GOSPODARSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE V EU AktivnostiVIZ_Podnebni_cilji_in_vsebine_vVIZ.pdf (zrss.si) Natek, K., Ogrin, D., Potočnik Slavič, I.. (2014). Atlas Slovenije za osnovne in srednje šole. Mladinska knjiga. BEAT_Zelena_EU-1.pdf (zrss.si) Celostni_program_VITR.pdf (zrss.si) Geografska bralna značka: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/i0pqe4l https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/kxoixkw https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/nzw1so7 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/4juf9y3 Literatura nevladnih organizacij, v kateri so objavljene različne delavnice (npr. Svet med vrsticami – priročnik za učitelje, ki ji zanima globalno učenje. Humanitas) Na RTV SLO je tudi veliko domačih izobraževalnih in dokumentarnih filmov, npr: Krajinski park Pivška presihajoča jezera (rtvslo.si) Najpogostejše naravne nesreče v Sloveniji: https://giam.zrc-sazu.si/sl/onn-najpogostejse Napotki prebivalcem ob naravnih nesrečah: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/l06o0g8 54 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / Ogrin, D. (ur.). (2023). Uvod v študij geografije / . Univerza v LJubljani, Filozofska fakulteta. 52 0 Ogrin, D., Plut, D. (2009/2012). .2 Aplikativna fizična geografija Slovenije . Univerza v Ljubljani, 7 Filozofska fakulteta. 1. 1 Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju – Zavod RS za šolstvo (zrss.si) Potočnik Slavič, I. (2019). Staranje na podeželju: dejstva, pričakovanja in prostorske razsežnosti. V J. Nared, K. Polajnar Horvat, N. Razpotnik Visković (ur.), Demografske spremembe in regionalni razvoj, str. 27–44. Poučevanje migracij s pomočjo igrifikacije: Prosto dostopni tuji dokumentarni filmi: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/15qsbvu Raziskovanje migracij s pomočjo življenjskih zgodb: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7sn66n0 Rebernik, D. (2019). Geografija naselij. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Rebernik, D. (2022). Osnove fizične geografije Evrope. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Resnik Planinc, T., Ilc Kluhn, M. (2024). Sodobni izzivi didaktike geografije. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Slovenci po svetu – slovenci.si Spletna stran oz. aplikacija Geografski atlas naravni nesreč v Sloveniji Spletna stran, namenjena slovenskim izseljencem in slovenskim skupnostim v sosednjih državah: https://slovenci.si/ Stepišnik, U. (2024). Geomorfologija krasa Slovenije. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Teoretična in terminološka izhodišča izseljenstva: Video Živeti s poplavami: Živeti s poplavami – YouTube Vključenost tematik slovenskega izseljenstva v pouk geografije: Značilnosti povratnih selitev slovenske diaspore: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/y2go9u3 DRUŽBOSLOVJE 2: IZZIVI SODOBNEGA SVETA, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN NARAVNE NESREČE SODOBNI GEOGRAFSKI IZZIVI Literatura nevladnih organizacij, v kateri so objavljene različne delavnice (npr. Svet med vrsticami – priročnik za učitelje, ki ji zanima globalno učenje. Humanitas) Raziskovanje migracij s pomočjo življenjskih zgodb: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7sn66n0 Značilnosti povratnih selitev slovenske diaspore: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/y2go9u3 55 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / Vključenost tematik slovenskega izseljenstva v pouk geografije: 52/ 0 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/4juf9y3 2 . 7 . 1 Poučevanje migracij s pomočjo igrifikacije: 1 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/kxoixkw Teoretična in terminološka izhodišča izseljenstva: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/nzw1so7 Spletna stran, namenjena slovenskim izseljencem in slovenskim skupnostim v sosednjih državah: https://slovenci.si/ Najpogostejše naravne nesreče v Sloveniji: https://giam.zrc-sazu.si/sl/onn-najpogostejse Napotki prebivalcem ob naravnih nesrečah: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/l06o0g8 Video Živeti s poplavami: Živeti s poplavami – YouTube Spletna stran oz. aplikacija Geografski atlas naravni nesreč v Sloveniji Celostni_program_VITR.pdf (zrss.si) AktivnostiVIZ_Podnebni_cilji_in_vsebine_vVIZ.pdf (zrss.si) BEAT_Zelena_EU-1.pdf (zrss.si) Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju – Zavod RS za šolstvo (zrss.si) TRAJNOSTNI RAZVOJ Agenda 2030: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ew6pb1c https://www.zrss/pdf/greencomp.pdf Celostni program ozaveščanja ter vzgoje in izobraževanja o podnebnih spremembah v kontekstu VITR za vrtce, osnovne šole in gimnazije: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0x9p14v Funkcionalno degradirana območja: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8515cx6 Konceptualizacija vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj z umestitvijo tematike podnebnih sprememb: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/r4icb12 Lampič, B., Zupančič, J. (ur.). (2017). Raziskovalno-razvojne prakse in vrzeli trajnostnega razvoja Slovenije. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Slovenska fundacija za trajnostni razvoj: https://www.umanotera.org/ Spletna stran Slovenske platforme za trajnostno mobilnost: https://www.sptm.si/ Spoznavanje degradiranih območij v lokalnem okolju s pomočjo terenskega dela: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/lojhf38 56 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / Strategije in načrti v zvezi s trajnostno mobilnostjo: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rs2vu2d / 52 0 Trajnostna mobilnost v procesu izobraževanja: .2 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mzjzxum 7 . 1 Trajnostna mobilnost, priročnik za srednje šole: 1 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wxrq929 Trajnostna mobilnost, priročnik za osnovno šolo: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/nxul7ai DRUŽBOSLOVJE 3: GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE ORIENTACIJA IN GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE POKRAJINE Priprava in izvedba terenskih vaj v Iški vasi: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/uuejds8 Repe, B., Perica, D. (2022). Terensko proučevanje prsti. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Revija Geografija v šoli – Zavod RS za šolstvo Terensko delo pri pouku geografije: https://lifedu.upol.cz/IO/IO2_final_SLO.pdf DRUŽBOSLOVJE 4: DINAMIČNI ČAS OD PRVE POLOVICE 19. STOLETJA DO ZAČETKA DRUGE SVETOVNE VOJNE 1. Priročnik za odkrivanje kompetenc in želja za poklicno usmerjanje: Ta priročnik, ki je nastal v okviru projekta Promocija poklicnega izobraževanja 2021-2022, mladim pomaga pri odkrivanju njihovih lastnosti, spretnosti in želja na kreativen način. 2. Knjižnica VKO-točka: Na tej spletni strani najdeš različna gradiva in poročila o trenutnih usposabljanjih in kvalifikacijah za poklicno usmerjanje delavcev na področju vseživljenjske orientacije v Evropi VPLIV ZNANSTVENO - TEHNIČNEGA RAZVOJA NA GOSPODARSKE IN DRUŽBENE SPREMEMBE Holz, E (1994). Razvoj cestnega omrežja na Slovenskem ob koncu 18. in v 19. stoletju. Kresal, F. (1998). Zgodovina socialne in gospodarske politike v Sloveniji od liberalizma do druge svetovne vojne. Mohorič, I. (1968). Zgodovina železnic na Slovenskem. Maček, J. (1995). Uvajanje dosežkov agrarno-tehničnega prevrata v slovensko kmetijstvo v obdobju 1848–1941. Borak, N. in Lazarević, Ž. (ur.). (1996). Prevrati in slovensko gospodarstvo v XX. stoletju: 1918– 1945–1991. 57 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / Krašovec, T. (1998). Pogled v zgodovino slovenskega podjetništva / . 52 0 Lazarević, Ž. (1994). .2 Kmečki dolgovi na Slovenskem. Socialno-ekonomski vidiki zadolženosti 7 slovenskih kmetov 1848–1948 1. . 1 SLOVENCI OD MARČNE REVOLUCIJE DO IZBRUHA DRUGE SVETOVNE VOJNE Gabrič, A. (ur.),. (2019). Slovenski prelom 1918. Rahten, A. (2016). Od Majniške deklaracije do habsburške detronizacije. Gestrin, F. in Melik, V. (1966). Slovenska zgodovina od konca osemnajstega stoletja do 1918. Cvirn, J. (1997). Trdnjavski trikotnik. Politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861– 1914). Vodušek - Starič, J. (1985). Program Zedinjene Slovenije in leto 1848. Prispevski za novejšo zgodovino, 25(1/2), 3–30. Vodopivec, P. (2006). Od Pohlinove slovnice do samostojne države. Modrijan. Svoljšak, P. in Antoličič, G. (2018). Leta strahote. Slovenci in prva svetovna vojna. Simić, M. (1996). Po sledeh soške fronte. Mladinska knjiga. Granda, S. (1995). Dolenjska v revolucionarnem letu 1848/49. DRUŽBOSLOVJE 5: DINAMIČNI ČAS OD TOTALITARIZMOV DO SODOBNE DEMOKRACIJE OD TOTALITARIZMOV DO SODOBNE DEMOKRACIJE Gabrič, A. (2002). Slovenska kulturnopolitična razhajanja med kulturno ustvarjalnostjo in politično akcijo 1980–1987. Zgodovinski časopis, 56(1/2), 199–221. Repe, B. in Kerec, D. (2017). Slovenija moja dežela. Družbena revolucija v osemdesetih letih. Cankarjeva založba. Čepič, Z., Borak, N. in Fischer, J. (2008). Slovenska novejša zgodovina 1848–1992, Mladinska knjiga: Inštitut za novejšo zgodovino. Steiner, M. (2015). Vojak z zlatimi gumbi. ZRC SAZU. Meier, V. (1996). Zakaj je razpadla Jugoslavija. Znanstveno in publicistično središče. SLOVENCI V ČASU OD DRUGE SVETOVNE VOJNE DO SAMOSTOJNOSTI Gabrič, A. (2002). Slovenska kulturnopolitična razhajanja med kulturno ustvarjalnostjo in politično akcijo 1980–1987. Zgodovinski časopis, 56(1/2), 199–221. Rahten, A. (2020). Po razpadu skupne države. Slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita. Mohorjeva družba. 58 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / Klabjan, B. in Bajc, G. (2021). Ogenj, ki je zajel Evropo. / Cankarjeva založba. 52 0 Repe, B. in Kerec, D. (2017). .2 Slovenija moja dežela. Družbena revolucija v osemdesetih letih . 7 Cankarjeva založba. 1. 1 Repe, B. (2015). S puško in knjigo. Narodnoosvobodilni boj na slovenskega naroda 1941–1945, Cankarjeva založba. Enciklopedija druge svetovne vojne 1939–1945. (1982). Mladinska knjiga. Arendt, H. (2003). Izvori totalitarizma. Študentska založba. Kershaw, I. (2012). Hitler. Cankarjeva založba. Pirjevec, J. (1987). Tito, Stalin in zahod. Delavska enotnost. Lowe, K. (2018). Strah in svoboda. Kako nas je spremenila druga svetovna vojna. Modrijan. Lowe, L. (2014). Podivjana celina. Evropa po drugi svetovni vojni. Modrijan. Blinkhorn, M. (1966). Mussolini in fašizem. Maver, A, Smole,T., Kavka N. (2024). Zgodovinski atlas. Mladinska knjiga. Melik. V. (2002). Slovenci 1848–1918. Razprave in članki. Litera. Miranda Razpotnik, J. (2024). Šolski zgodovinski atlas. Modrijan izobraževanje. Muževič, B. (2021). Z dežja pod kap. Ljubljana–Beograd–Ljubljana 1985–1990. Sophia. Borak, N., Fischer, J, Perovšek, J., Lazarević Ž., Dolenc, E., Godeša, B., Gabrič, A., Čepič, Z., Kandus, N., Zemljič, N., Rihtaršič, M. (2005). Slovenska novejša zgodovina, 1. in 2. del, 1848– 1992. Mladinska knjiga. Steiner, M. (2015). Vojak z zlatimi gumbi. ZRC SAZU. Rapoša, K. (1981). Stoletje svetovnih vojn. Cankarjeva založba. Meier, V. (1996). Zakaj je razpadla Jugoslavija. Znanstveno in publicistično središče. Vodopivec, P. (2007). Od Pohlinove slovnice do samostojne države. Modrijan. DRUŽBOSLOVJE 6: SLOVENIJA - SAMOSTOJNA DRŽAVA SLOVENIJA - SAMOSTOJNA DRŽAVA Gabrič, A. idr. (2008). Osamosvojitev Slovenije. Priročnik za učitelje osnovnih in srednjih šol. Zavod RS za šolstvo. 59 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / Valič Zver, A. (2013). Demos, slovenska osamosvojitev in demokratizacija / . Študijski center za 52 narodno spravo. 0 2 . 7 Hribar, T. (1995). 1. Slovenci kot nacija: soočanja s sodobniki . Enotnost. 1 Jambrek, P. (1992). Ustavna demokracija. Dražavna založba Slovenije. Janša, J. (1992). Premiki: nastajanje in obramba slovenske države. Mladinska knjiga. Judt, T. (2007). Povojna Evropa 1945–2005. Mladinska knjiga. Ravbar, M. (2021). Vojna za Slovenijo. Maver, A., Smole,T., Kavka N. (2024). Zgodovinski atlas. Mladinska knjiga. Miranda Razpotnik, J. (2024). Šolski zgodovinski atlas. Modrijan izobraževanje. Borak, N., Fischer, J, Perovšek, J., Lazarević Ž., Dolenc, E., Godeša, B., Gabrič, A., Čepič, Z., Kandus, N., Zemljič, N., Rihtaršič, M. (2005). Slovenska novejša zgodovina, 1. in 2. del, 1848– 1992. Mladinska knjiga. Vodopivec, P. (2006). Od Pohlinove slovnice do samostojne države. Modrijan. Repe, B. (2003). Rdeča Slovenija. Tokovi in obrazi iz obdobja socializma. Sophia. Pesek, R. (2012). Osamosvojitvena vlada. Kako so gradili državo. Mohorjeva. Spletni portal 30 let samostojnosti Slovenije: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zgbhvt0 Spletni portal Zbrali smo pogum: http://www.zbralismopogum.si/ Revija Zgodovina v šoli – Zavod RS za šolstvo DRUŽBOSLOVJE 7: ŽIVLJENJE V SKUPNOSTI IZZIVI SOBIVANJA V DRUŽINAH » Reinhard, S. (1998). Socialna zgodovina družine. Studia humanitatis. » Aries, P. (1991). Otrok in družinsko življenje v starem režimu. Studia humanitatis. » Sovič, S., Thane, P., Viazzo, P. P. (2016). The history of families and households : comparative European dimensions. Brill. » Vehovar, K. (2010). Oris vloge in položaja ženske starega Egipta [Diplomsko delo]. Univerza v Mariboru. » Puhar, A. (2004). Prvotno besedilo življenja – Oris zgodovine otroštva na Slovenskem v 19. stoletju. Studia humanitatis. SOCIALIZACIJA OD OTROŠTVA DO STAROSTI Addams, J. (2002). Democracy and Social Ethics, University of Illinois Press. 60 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / Banjac, M., Šipuš, K., Tadič, D., Razpotnik, Š, Novak, M., Lajh, D. in Pušnik, T. (2022). Izkustveno / 5 2 učenje: od teorije k praksi 0 . Zavod RS za šolstvo: Fakulteta za družbene vede. 2 . https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/pbw72cc 7 . 1 1 Berger, P. L., in Luckmann, T. (1999). Družbena konstrukcija realnosti. Studia humanitatis. e-učbenik za Sociologijo za srednje šole: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vb05wcr Kobal Grum, D., in Musek, J. (2009). Psihologija osebnosti. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Kobolt, A. (2010). Izstopajoče vedenje, šola, družbeni kontekst. V Kobolt, A. (ur.), Izstopajoče vedenje in pedagoški odzivi. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Kompare, A. in Rupnik Vec, T. (2016). Kako spodbujati razvoj mišljenja. Od temeljnih miselnih procesov do argumentiranja. Zavod RS za šolstvo. Kuhar, M. (2011). Socializacija in identiteta. Fakulteta za družbene vede. Marentič Požarnik, B. in Plut Pregelj, L. (2009). Moč učnega pogovora. Poti do znanja z razumevanjem. DZS. Haralambos, M. in Holborn, M. (2005). Sociologija – teme in pogledi. DZS. Rutar Ilc, Z., Rogič Ožek, S., Gramc, J. (2017). Socialno in čustveno opismenjevanje za boljšo vključenost. Zavod RS za šolstvo. Tacol, A. (2011). (Deset) 10 korakov do boljše samopodobe. Priročnik za učitelje za preventivno delo z razredom: delavnice za mladostnike. Zavod za zdravstveno varstvo. Tacol, A., Lekić, K., Konec Juričič, N., Sedlar Kobe, N., in Roškar, S. (2019). Zorenje skozi To sem jaz: razvijanje socialnih in čustvenih veščin ter samopodobe: priročnik za preventivno delo z mladostniki (prenovljena 2. izd. priročnika 10 korakov do boljše samopodobe). Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yfn032w Ule, M. (2013). Socialna psihologija: teorije, koncepti, raziskave. Fakulteta za družbene vede. VLOGA DRUŽINE, MEDIJEV IN RELIGIJE Berger, P. (1967). The Sacred Canopy: Elements of a Sociological Theory of Religion. – Knjiga ponuja vpogled v to, kako religija vpliva na družbene strukture in vsakdanje življenje. Coontz, S. (2005). Marriage, a History: How Love Conquered Marriage. – Knjiga ponuja zgodovinski pregled družine in zakonskih zvez, kar omogoča razumevanje, kako se je vloga družine spreminjala skozi čas. Durkheim, E. (1912).The Elementary Forms of Religious Life. – Klasično delo o religiji, ki razlaga, kako religiozne prakse krepijo kolektivno zavest in povezanost skupnosti. Krek, J. (2005). Skupnost in vzgoja. Pedagoški inštitut. Kuhar, M. (2011). Družina in sodobnost. Fakulteta za družbene vede. 61 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / Livingstone, S. (2009). Children and the Internet: Great Expectations and Challenging Realities. – 52/ Analiza vpliva medijev, predvsem interneta, na mlade, kar je izjemno pomembno za razumevanje 0 2 . njihove vloge v sodobni družbi. 7 . 1 1 McQuail, D. (2010). McQuail's Mass Communication Theory. – Klasična teorija množičnih medijev, ki pojasnjuje, kako mediji oblikujejo naša prepričanja in vedenje. Parsons, T. in Bales, R. F. (1955). Family, Socialization and Interaction Process. – Delo raziskuje funkcije družine in njen pomen pri socializaciji posameznika. Petković, B. (2005). Medijska pismenost. Mirovni inštitut. Povezave do videoposnetkov na RTV SLO : https://cist-hudo.rtvslo.si Štuhec, I. (2003). Religija in etika. Obzorja. Tacol, T. (2004). Družina in vzgoja.: Zavod za zdravstveno varstvo. Trstenjak, A. (1996). Človek in skupnost. Slovenska matica. Ule, M. (2008). Socialna psihologija. Fakulteta za družbene vede. Vreg, F. (2004). Mediji in družba. Fakulteta za družbene vede. DRUŽBOSLOVJE 8: POVEZANOST IN RAZLIČNOST PRI SOBIVANJU DRUŽBENA STRATIFIKACIJA IN NEENAKOSTI V SODOBNIH DRUŽBAH Spreizer, A. J. (2022). Interkulturni dialog v Sloveniji. Annales. Kirn, A. (2020). Družbena neenakost in socialna pravičnost. Fakulteta za družbene vede. Makarovič, M. (2019). Socialna stratifikacija in mobilnost. Fakulteta za uporabne družbene študije. Komac, M. (2018). Multikulturnost in sobivanje. Inštitut za narodnostna vprašanja. Korošec, V. (2021). Neenakost v Sloveniji. Analiza in primerjava. Inštitut za ekonomska raziskovanja. Rener, T. (2020). Kultura in družba: perspektive sobivanja. Znanstvena založba FF. KULTURA SOBIVANJA Brodnik, V. idr. (2018). Spodbujanje razvoja veščin dela z viri s formativnim spremljanjem. Projekt ATS2020. https://www.zrss.si/pdf/VescineDela z viri. Pdf 62 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / Council of Europe. (2016). Competences for democratic culture. Living together as equals in / 5 2 culturally diverse democratic societies 0 . 2 . 7 Gladek, N. A. (2015). 1. ABC prostovoljstva v šolah. Priročnik za mentorje in koordinatorje 1 prostovoljcev v šolah. Slovenska filantropija. Spreizer, A. J. (2022). Interkulturni dialog v Sloveniji. Annales. Komac, M. (2018). Multikulturnost in sobivanje. Inštitut za narodnostna vprašanja. Peklaj, C., Pečjak, S. (2015). Medvrstniško nasilje v šoli. Filozofska fakulteta. Predlog programa dela z otroki priseljenci za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja (2018): https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/h7x1msd Pevec Semec, K., Kač, L., Šečerov, N., Cajhen, S., Lesničar, Lipavic Oštir, A., Strmčnik, L. (2013). Psihosocialni odnosi v šoli. Znanstvena založba Filozofske fakultete. Rener, T. (2020). Kultura in družba: perspektive sobivanja. Znanstvena založba FF. Rutar Ilc, Z., Rogič Ožek, S., Gramc, J. (2017). Socialno in čustveno opismenjevanje za boljšo vključenost. Zavod RS za šolstvo. Slavin, R. E. (2013). Sodelovalno učenje: kaj naredi skupinsko delo uspešno?. Zavod RS za šolstvo. Pečjak, S. (2014). Upoštevanje čustvenih vidikov za celovitejše omejevanje medvrstniškega nasilja v šoli. Vzgoja in izobraževanje. 46(3-4), 5–12. Zavod RS za šolstvo. (2017). Vključujoča šola: priročnik za učitelje in strokovne delavce. Vogrinčič Čačinović, G. (2008). Soustvarjanje v šoli. Učenje kot pogovor. Zavod RS za šolstvo. DRUŽBOSLOVJE 9: DRUŽBA IN DEMOKRATIČNO SODELOVANJE DRUŽBA IN DEMOKRATIČNO SODELOVANJE Bevc, V., Štraser, N. (2018). Spodbujanje razvoja veščin sodelovanja in komuniciranja s formativnim spremljanjem. Mednarodni projekt Assessment of Transversal Skills – ATS2000. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/er83s5h Cunk, K. in Tratnik, V. (2015). Aktivno vključevanje učencev. Priročnik za učitelje. Kulturno izobraževalno društvo Pina. Deutsch, T., Kolar. M. (2009). Interesne dejavnosti kot priložnost za odpiranje šol v okolje. Zavod RS za šolstvo. Hattie, J. (2009). Visible Learning. Routledge. Državni zbor RS. (2024). Peticije. PETICIJE (dz-rs.si) 63 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / Haček, M. (2020). Aktivno državljanstvo in demokratično sodelovanje / . Univerza v Ljubljani, 52 Filozofska fakulteta. 0 2 . 7 Kompare, A., Rupnik Vec, T. (2016). 1. Kako spodbujati razvoj mišljenja? Od temeljnih miselnih 1 procesov do argumentiranja. Zavod RS za šolstvo. Kustec, S. (2021). Participacija in demokratične prakse. Fakulteta za družbene vede. Lukšič, I. (2019). Demokracija in civilna družba. Fakulteta za družbene vede. Moravec, B., Slavič Kumer, S., Čampelj, B. in Erčulj, J. (2022). Reševanje avtentičnih problemov in razvijanje prečnih veščin po konceptu projekta ATS STEM. Priročnik za učitelje. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/l5yh311 (15. 9. 2022). Pušnik, T. (2016). Mobilna Evropska unija. Fakulteta za družbene vede. Rupnik Vec, T., Kompare, A. (2006). Kritično mišljenje v šoli. Strategije poučevanja kritičnega mišljenja. Zavod RS za šolstvo. Rupnik Vec, T., Mikeln, P., Gros, V., Drnovšek, M. (2018). Spodbujanje razvoja veščin kritičnega mišljenja s formativnim spremljanjem. Mednarodni projekt Assessment of Transversal Skills – ATS2000. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vlr2ryq 64 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje 1 3 : 0 1 / / / 5 2 0 2 . 7 . 1 PRILOGE 1 65 Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja | družboslovje