UDK 886.3.09-1 > 1941 1945« Boris Paternu Filozofska fakulteta. L jub l j ana P O G L A V J E IZ S L O V E N S K E G A N A R O D N O O S V O B O D I L N E G A P E S N I Š T V A V obdobju sk ra jne narodne ogroženosti, upora in revolucije je slovensko pesništvo, in sicer na vseh njegovih ravneh, od slogovno na jbol j razvitili do na jbo l j preprostih, zajela »mobilizacijska poetika . tako da lahko govorimo o svojevrstnem, spontanem procesu nove, »modernizirane folklorizacije« po- ezije. Pri tem je amatersko oz. l i terarno anonimno pesništvo zaradi svoje neposrednosti razvilo posebne, mestoma man j programske in celo bolj odprte semantične razsežnosti kot višja in bolj kult ivirana poezija. Razmerje med silovito semantično močjo te l i terarno anonimne lirike in n jeno »pomanjkl j ivo kul turo izraza« je eno na jbo l j produktivnih vprašanj l i terarne vede pri raz- iskavi vojnega pesništva. In a period of extreme national endangerment, uprisal, and revolution Slovene poetry, at all levels — from the stylistically most sophisticated to the simplest ones, came under the sway of the "mobilization poetics'' and accordingly we may speak of a specific, spontaneous and new "modernized folklorization" of poetry. In this context the literarily anonymous poetry with its direct approach developed special, semantic dimensions, which were in places less prograin-oriented and even more open than those of higher or more cultivated poetry. The relation between the immense semantic power of this literarily anonymous poems and their "deficient cultivation of ex- pression" is one of the most productive questions in the study of war-time poetry. I Izraz slovensko narodnoosoobodilno pesništvo je d a n e s že r a z m e r o m a u t r j e n p o j e m n a š e s lovstvene zgodovine.1 U p o r a b l j a m o ga kot n a j š i r š o o z n a k o za tisto s lovensko pesn i š tvo iz let 1941 do 1945. ki je n a s t a j a l o z n o t r a j na rodnoosvobod i lnega g i b a n j a , povezanega s social is t ično revo- lucijo. in ki mu je p r a v to zgodovinsko d o g a j a n j e d a j a l o t e m e l j n e do- 1 Prim. Boris Paternu, llelga Glušič-Krisper, Matjaž Kmecl, Slovenska knji- ževnost t')4~> t')(>r>, 1. kuj., Ljubl jana 1967, str. 9. V prvi tehtnejši razpravi o slovenskem narodnoosvobodilnem slovstvu Naše slovstvo v dobi narodnoosvobo- dilne vojne. obj. v Pogovorih o jeziku in slovstvu, 1935, njen pisec Viktor Srnolej še niha med različnimi poimenovanji: osvobodilni tisk . partizanska literatura«, slovstvo v dobi narodnoosvobodilnega boja«, »narodnoosvobodilno slovstvo« itd. Sicer pa pojav pogostoma zožujemo na pojem partizanskega pesništva, ki je gotovo bistveni in vodilni, vendar ne edini del medvojne osvobodilne in upor- niške poezije. Tako npr. tudi Kadoslav Hrovutin, eden pomembnejših folklori- stičnih raziskovalcev tega pojava, kljub odkrivanju notranje socialne in pes- niške mnogovrstnosti, ki ju kaže gradivo, uporablja enoten izraz »partizanska pesem« in ta pojem celo zožuje v posplošujoče oznako »partizanska pesem kot delavska ljudska pesem« (Partizanska pesem in znanost o ljudski kulturi, Slo- venski etnograf, XIV. 1961. str. 13). II Sluvintična rov i ja ž i v l j a j s k e in i z r azne pobude . 2 Za d v e n a j b o l j v idni in g lavn i t e m a t s k i zvrs t i tega s lovstvenega p o j a v a p o n a v a d i š t e j emo partizansko in tabo- riščno pesniš tvo . P a z l j i v e j š e r a z č l e n j e v a n j e p a bo ob ta d v a o s r e d n j a vseb inska k roga mora lo pos t av i t i še n e k a j dopolnilni!) t e m a t s k i h krogov, za j ema joč i l i vse od pesmi t a k o imenovanega »za led ja« , osvobojenega in neosvobojenega , p a t j a do vo jn ih izse l jensk ih pesmi . Po jem narodnoosvobodi lno pesn iš tvo , ki vse te p o j a v e z d r u ž u j e in p o s t a j a o z n a k a več j ih n o t r a n j i h razsežnost i , bi v l i t e r a rn i zgodovini u tegni l koga t u d i mot i t i iz čisto f o r m a l n i h raz logov: vzet je n a m r e č iz d r u ž b e n o p o l i t i č n e in ne iz s lovstvene ali s logovne te rminologi je , s k a t e r o sicer o z n a č u j e m o vsa n a š a l i t e r a rno dozorela k n j i ž e v n a o b d o b j a , se p r a v i o b d o b j a že v s a j od r azsve t l j ens tva oz i roma r o m a n t i k e n a p r e j . In v e n d a r je ta p o j e m docela u t e m e l j e n , če u p o š t e v a m o pog lav i tn i n a m e n in po- sebno n a r a v o tega pesn i š tva . V p r a š a n j a s logovne p r i p a d n o s t i so se n a m r e č v letili 1941 do 1945 p o m a k n i l a v o z a d j e in so p r e n e h a l a bili g lobl ja oprede l i l vena g iba la ali razlogi za z d r u ž e v a n j a in l očevan ja med pesnik i . Znači lno je tud i de j s tvo , da to obdob je ni da lo nobenega novega sloga. U g o t a v l j a m o l ahko v g l a v n e m le p o d a l j š k e in p r i l a g o d i t v e že p r e j obstoječih slogov: nove r o m a n t i k e , poznega eksp re s ion i zma in novega oz i roma socialnega rea- l izma. od k o d e r je b i la k o n t i n u i t e t a v pesn i š tvo m e d v o j n e g a u p o r a in revoluci je r a z m e r o m a n a j b o l j n e p o s r e d n a , č e p r a v ne ed ina in ne r avno n u j n a . S k r a t k a , zgodi lo se je. d a je v letih 1941 do 1945 s lovenska lite- r a tu ra svojo misel obrn i la od izraz i to l i t e ra rn ih v p r a š a n j in da je v n j eno o s r ed j e s topi lo n e k a j d r u g e g a : zavze la so jo čis to e l e m e n t a r n a v p r a š a - n j a č lovekovega osebnega in na rodovega obs to ja h k r a t i . Bolj točno, za- vzela so jo v p r a š a n j a s lovenske ko l ek t i vne eks is tence v n j e n e m s k r a j n o i zpos t av l j enem, resn ično m e j n e m in k r v a v o usodnem po loža ju . Bolj kol k d a j k o l i p r e j se je n a š a poez i j a znaš l a v f r o n t n e m po loža ju . Njen p rv i pesn ik in n a j z m o ž n e j š i a r t i s t , O t o n Z u p a n č i č sam. je p rv i dal g lasno in j a s n o z n a m e n j e za sestop z ind iv idua l i s t i čno a r t i s t i čnega P a r n a s a . Dal je r az ločno z n a m e n j e za novo, mobi l i zac i j sko poe t iko , z a h t e v a j o č o »pesein г и današnjo rabot, in dal je z n a m e n j e za slog, ki n a j se r a v n a spe t po p r v o t n e m in n a j p r e p r o s t e j š e m etosu č loveške besede, k a t e r e g a je označil t ako le : »naravnost in po pravici povejl«3 2 Sem je treba uvrstiti tudi še del zgodnjega povojnega pesništva, kolikor je nastajalo še pod neposrednimi vtisi tega dogajanja, kar je ponekod trajalo dlje, ponekod man j časa. 8 Pojte za menoj. Slovenski poročevalec 6. sept. 1941; prim. Vrtinec, ZI) III. str. 461. 140: prim, še Zupančičeve med vojno zapisane kritične misli o artizinu v lastni poeziji: Obračun. ZI) III. str. 104: Pesem ne umre, ZI) III. str. 261; Ne r>id narekovaja (nav. d., str. 28. 29). ali r a z š i r j a l i k a k o d rugače , v mnogih p r i m e r i h p a so besedi la pus t i l i samo med svoj imi zasebn imi zapis i . Po t emel jn i mot iv i ranos t i , g lavni idej i in t ud i n a j s p l o š n e j š i i z razn i u smer j enos t i tega pesn i š tva p r a v z a p r a v ni mo- goče ločiti od onega p r e j š n j e g a , d a n e s znanega . Na sp lošno so r az l ike p r e d v s e m v ku l t iv i r anos t i i z raza in es te tski zmoglj ivost i , ki sta p o n a v a d i tu n iž j i , č e p r a v t u d i to p r a v i l o ne d rž i z m e r a j . T u d i tu n a j d e m o vmes enako p re sene t l j i ve vzpone navzgor kot p r i t ako imenovan i v i š j i n a r o d - noosvobodilni poezi j i p a d c e navzdo l , t ako da so m e j e med enim in d r u - gim pesn i š tvom v resnici zelo zabr i sane . P a z l j i v e j š i š t u d i j g r a d i v a pr i - naša p r e s e n e č e n j a na obeh s t r aneh . S k r a t k a , težko bi bilo n a j t i razloge, ki bi u temel jeva l i s t rogo ločevan je teli dveh vrs t p e s n j e n j a , s a j sodi ta obe pod zanesl j iv i s k u p n i p o j e m na- rodnoosvobodi lnega pesn i š tva . Vo jna zgodovinska resničnost j i m a je na- rekova la s k u p n o , s p o n t a n o mobi l i zac i j sko poet iko . Med p r v i m i jo je po- veda l O ton Županč i č , p o t r d i l o p a jo je ž iv l j en j e samo na vseli r a v n e h u p e s n j e v a n e besede, od n a j b o l j zmogl j ive do n a j b o l j p o v p r e č n e in jec- l ja joče . Če je to res, potem tud i s lovenska l i t e r a rna zgodovina p r i o b r a v n a v i m e d v o j n e g a osvobodi lnega pesn i š tva ne more ostat i zgol j ob l i t e r a rno znan ih , sp lošno uve l j av l j en ih imenih . Za rad i posebne n a r a v e t a k r a t n e g a s lovstvenega d o g a j a n j a bo mora l a p res top i t i m e j e » l i t e ra rnega e l i t izma«, poseči bo l j n a š i roko in p a z l j i v e j e p r e t r e s t i tud i množico l i t e ra rno ne- znan ih imen ter n j ihov ih del . To p a seveda ne pomen i , da bo r a v n a l a brez ali mimo v rednos tn ih meri l . Za zače tek je t r eba p r e d v s e m vedet i , k a j je na robe . In n a r o b e je to. da je n a š a v e d a s tem dolgo, p redo lgo od- laša la . O d l a š a l a je de loma z a r a d i p o m a n j k l j i v e g a p o z n a v a n j a in neza- dos tnega p remis l eka s tvar i , deloma pa z a r a d i n a p a č n e g a r a č u n a n j a na koga d rugega . Toda g r ad ivo kaže , da folkloris t ali sociolog tu ne m o r e t a o p r a v i t i ce lovi tega de la , č e p r a v l ahko o p r a v i t a zelo t eh tne in celo ne- pogreš l j ive posle. II Tu bo seveda t r eba n a j p r e j o p r a v i t i še t emel j i to zb i r a t e l j sko in izda- j a t e l j sko delo. Dos l e j n i m a m o k a j p r i d a več kot t ro je o p a z n e j š i h an to - logij. P r v a je K lopč ičeva Pesmi naših borcev, ki je izšla v dveh zvezk ih in z obetom t r e t j e g a še leta 1944. meseca j un i j a . 8 To delo je imelo, kot p r i č a u r e d n i k o v p redgovor , zelo dobro in dos le j r a z m e r o m a n a j b o l j p r e - " Pesmi naših, borcev, I. in II. zvezek. Izbral in uredil Mile Klopčič. Izdala Prop, komisija pri IOOF, 1944. Druga izdaja 1945. miš l j eno o rgan izac i j sko zasnovo, k i p a se žal n i n a d a l j e u resn ičeva la . Posebnost K lopč ičeve zb i rke je p r a v ta , da je p r e d s t a v i l a t a k r a t n e z n a n e a l i m a n j z n a n e p a r t i z a n s k e av to r j e , m e d t e m ko je že u v e l j a v l j e n e pus t i l a ob s t ran i . D r u g o p o m e m b n o , še posebe j v k o m e n t a r j i h bogato , č e p r a v 7. g l a sbenega zornega ko ta p r i r e j e n o an to log i jo je pod nas lovom Parti- zanska pesem i zda l Rados l av H r o v a t i n leta 1953.9 T r e t j i v i d n e j š i izbor p a je o p r a v i l Č r t o m i r Š inkovec s k n j i g o Partizanska ljudska pesem, ki je izšla le ta 1970 in obeta nada l j evan j e . 1 0 T u d i Š inkovec o b j a v l j a — z r e d k i m i i z j emami — p r e d v s e m n e z n a n a ali ma lo z n a n a imena , t ako da do n e k e m e r e n a d a l j u j e Klopč ičevo delo, č e p r a v v mnogočem na d r u - gačen nač in . O b t eh t r eh os redn j ih an to log i j ah , ki p r i n a š a j o s k u p a j okoli 300 besedi l , p a je t r e b a vedet i , da je bil n j i h o v n a m e n iz raz i to p o l j u d e n , l o p o m e n i , d a so u r e d n i k i p r i i z b i r a n j u in t ud i p r i i z r a z n e m p r i r e j a n j u besedi l imeli docela p ros te roke. Znans tven i o b r a v n a v i te na loge se po- s t a v l j a j o d r u g a č n e z a h t e v e : p rv i č , z b r a t i bo t r eba č im b o l j celotno g ra - d ivo : d rug ič , v poš tev p r i d e samo a v t e n t i č n a ob l ika besedi l ; in t r e t j i č : g r a d i v o bo t r eba zb ra t i , r azv r s t i t i in ovrednot i t i po z a h t e v n e j š i h l i t e ra r - nozgodovinsk ih in t r d n e j š i h t eo re t sk ih mer i l ih . Tega , n a j p r e j z b i r a t e l j s k e g a in k o m e n t a t o r s k e g a posla smo se p r e d n e d a v n i m poizkusi lo lotili v s lovenskem l i t e ra rnozgodovinsken i s e m i n a r j u l j u b l j a n s k e f i lozofske f a k u l t e t e . O b dveh dos le j o p r a v l j e n i h s emina r sk ih na logah na t emo Slovensko narodnoosvobodilno pesništvo na Primorskem, ki p r i n a š a t a n e k a j nad 300 besedi l , ki v d o s e d a n j i h an to log i j ah v g l avnem niso z a j e t a , l ahko p o r o č a m o p r v i h i z k u š n j a h in p rob lemih , ki j ih o d p i r a delo te vrste.1 1 P r v o p r a k t i č n o s p o z n a n j e , ki p a ni bilo n e p r i č a k o v a n o , je to. da je g r a d i v a za res mnogo. N a p r i m e r : p r e g l e d o v a n j e o h r a n j e n i h glasil in a rh i - vov š t i r ih p r i m o r s k i h b r i g a d ( I I I . S N O B I v a n a G r a d n i k a , XVI. S N O B J a n k a P r e m r l a Vojka , XVII . S N O B S i m o n a G r e g o r č i č a in XIX. S N O B S r e č k a Kosovela) je do z d a j da lo bl izu 200 pesmi . P r i t em je znač i lno n e k a j : s k o r a j t r e t j i n a besedi l še sploh ni bi la o b j a v l j e n a in jih je zbi- rn ika A l e k s a n d r a Kovač ič na š l a šele po p r i z a d e v n e m i skan ju , ki se je od a rh ivov p r e u s m e r i l o k zasebnim zap isom, k a t e r e h r a n i j o neka t e r i p rež i - veli borc i teh enot ali n j i h o v i n a j b l i ž j i . T a k o je n p r . p r i Miranu Beretiču, n e k d a n j e m p o l i t k o m i s a r j u v G r a d n i k o v i b r igad i , dobi la k a r 4I n j egov ih * Partizanska pesem. Uredil dr. Radoslav Hrovatin, Ljubljana 1955. Pri iz- boru sta sodelovala R. Gobec in 11. Siinoniti, tekste pa je redigiral M. Klopčič. 10 Partizanska ljudska pesem, I. knj., izbral in uredil Črtomir Šinkovec, Ljubl jana 1970. 11 Avtorici nalog sta absolventki slavistike Aleksandra Kovačič in Ana Vi/ga-Vogel (štud. leto 1971-72). neob jav l j en ih pesmi ; p r i Vinku Šumradu-Radosu, n e k d a n j e m po l i tkomi- s a r j u v Š l a n d r o v i in na to Vojkovi b r igad i , 10 in p r i Slaoku Turku-Veli- mirju, n e k d a n j e m r e f e r e n t u za k u l t u r o v Kosovelovi in Vojkovi b r igad i , 13 n e o b j a v l j e n i h besedil.1 2 Morda je n a k l j u č j e , m o r d a t u d i ne, da n a j b o l j z a n i m i v a besedi la n a j d e m o med n e o b j a v l j e n i m i pesmimi , k i j ih je t o r e j odkr i lo šele n a j n o v e j š e in n a č r t n o i skan je . K o p r s k i m u z e j h r a n i t u d i 22 s t r an i obsega joč zvezek pesmi Emila Jejčiča, k o m a n d i r j a t o p n i š k e b a t e r i j e 5. P r e k o m o r s k e b r igade , gor išk i m u z e j p a mes toma zelo zan imiv r az rezan i rokop i sn i zvezek 19 pesmi neznanega partizana, ki bi se ga po neka t e r i h pos redn ih p o d a t k i h s p r i z a d e v n i m n a d a l j n j i m i s k a n j e m n a j b r ž da lo še odkr i t i . D r u g i g lavn i v i r g r a d i v a p a ne p r i h a j a iz v o j a š k i h enot in izpod peres n j ihov ih borcev, t emveč iz t ako imenovanega p a r t i z a n s k e g a »za led ja« , osvobojenega ali neosvobojenega . K o p r s k i in gor išk i m u z e j nas m e d mno- gim d r u g i m g r a d i v o m o p o z a r j a t a v s a j na dve v idne j š i imeni . N a p r i - morsko kmet ico Anastazijo Jelušič in rokop i sn i zvezek n j e n i h pesmi , ki so n a s t a j a l e iz t r p l j e n j a v z a p o r u leta 1943, in Č ibe j evo m a m o loano Čibej iz D o l a - P r e d m e j e , po ka te r i je ostalo n e k a j pesmi in d r u g i h p re - t res l j iv ih vojniih zapisov.1 3 O b vsem t e m g rad ivu , ki bo n a j b r ž p re sene t l j i vo obsežno, ko bo z b r a n o v celoti, pa se o d p i r a vrs ta g lobl j ih v p r a š a n j . Med p r v i m i je gotovo tole: k j e so p r a v z a p r a v razlogi , da je tol iko p rep ros t i h , r a z m e r o m a s labo i zobražen ih in s lovstveno nes t r eml j iv ih l j u d i začelo p i sa t i s t ihe in pe smi? N a to v p r a š a n j e n a m n a j p r e j o d g o v a r j a okol išč ina, ki je z r edk imi i z j emami sp lošno v e l j a v n a : da p r e d vo jno ti l j u d j e niso p isa l i in po vo jn i p r a v t a k o ne več. T o r e j l ahko p r v e p o b u d e za n a s t a j a n j e tega pesn i š tva iščemo v n e n a v a d n e m , r a z b u r l j i v e m in u sodnem v o j n e m d o g a j a n j u , ki je g loboko vznemir i lo t ud i s lovenskega č loveka , s t opn j eva lo n j egove no t ra - n j e nape tos t i in z n j i m i v red po t r ebo po i zpoved i ali sporoč i tven i spro- st i tvi . V e n d a r je t r e b a doda t i , da je s lovenskega č loveka to vo jno doga>- j a n j e vznemir i lo še na poseben nač in . O b r e m e n i l o ga ni le z z a v e s t j o osebne, t emveč t u d i z zaves t jo s k u p n e n a r o d n e ogroženost i , se p r a v i to- 12 Od omenjenih avtorjev najdemo v Klopčičevi in Šinkovčevi antologiji samo Vinka Sumrada-Radoša z dvema besediloma: Otok Rab in Sedeminštiri- deset (Klopčič, str. 22, 26; Šinkovec, str. 62. 1%). Vinko Sumrada-Radoš je I. 1967 izdal pesniško zbirko Ulaka (izd. Muzej ljudske revolucije v Ložu), v kateri je objavil 53 sonetov in 7 pesmi v svobodnejših verznih oblikah. Omenjeni pesmi sta tudi v tej zbirki, vse druge, ki jih bomo tu obravnavali, pa so ostale v roko- pisih. Tudi naslednjega. Emila Jejčiča. ni v antologijah. 13 Pri Šinkovcu je Čibejeoa zastopana z eno pesmijo (Primorska mali sinu, str. 165). t a lne ogroženost i , in ga p o s t a v l j a l o v ne izp rosne po loža je i n d i v i d u a l n e g a ter ko lek t ivnega samoodločan ja . 1 4 P r a v t a s k u p i n s k a n a r a v n a n o s t usode, zavest s k u p n e g a t r p l j e n j a in bo ja za odreš i tev bi u t egn i l a b i t i zelo bi- s tvena p r i n a s t a j a n j u p o t r e b e po zap i s an i izpovedi , ki je i zpoved d rug im, in po p r i p o v e d i v bo l j obču tenem, bol j p o m e m b n e m jez iku , kot je na- v a d e n jez ik , to se p r a v i v j ez iku s t iha . T r e t j i moment , ki ga ni p rez re t i , p a j e s lovs tvena zaves t in t r a d i c i j a , kot je ž ivela v p r e p r o s t e m sloven- skem č loveku. P r e d s t a v a o pe sn i š tvu , k a k r š n o j e naš č lovek dobil že p r i svoji t eme l jn i i zobrazb i pa tud i kasne je , je b i l a zelo tesno v e z a n a na p r e d s t a v o r o d o l j u b n e g a , n a r o d n o o b r a m b n e g a in d ružbenoosvobod i lnega d e l o v a n j a in ta p e s n i š k i »praniodel« , če l ahko t a k o rečemo, se j e v ob- d o b j u nove, ne izp rosne f r o n t n e in r evo luc i j ske s i t uac i j e s lovenskega na - roda v let ih 1941 do 1945 samo znova obudi l , po t rd i l in r ad ika l i z i r a l , p re - stopi l m e j e e l i tne kn j i ževnos t i in pos ta l last n a j š i r š i h slojev. Zato je to p e s n j e n j e t a k o oči tno vezano ne tol iko na s t a ro folkloro kot na zglede iz Vodn ika , P r e š e r n a , Levs t ika , J e n k a , še p o s e b e j Gregorč i ča , p a tud i na S t r i t a r j a in napos l ed na Ž u p a n č i č a . Seveda pr i tem s p r e j e m a n j u iz k las ike n i mogoče p r e z r e t i pos topkov p o e n o s t a v l j a n j a in t ip izac i j e , t o re j procesa fo lk lo r izac i j e u m e t n e g a pesn i škega izročila , fo lk lor izae i je , ki je posodob l j ena , p r i l a g o j e n a svojemu času in novim p o t r e b a m . \ s e n a š t e t e p o b u d e p a b i n a j b r ž ostale močno zavr te , če ne bi delo- va la še n e k a d r u g a , zelo b i s tvena , č e p r a v na p r v i pogled bo l j z u n a n j a okol išč ina . Го je bil dobro o r g a n i z i r a n narodnoosvobodi ln i t isk in še po- sebe j š t ev i lna r a z m n o ž e v a n a ali r okop i sna glasi la p a r t i z a n s k i h vo j a šk ih in d r u g i h enot . ki so v ve l ik i mer i živela p r a v od š i roke l j u d s k e p i smen- ske de j avnos t i in so t a k o de j avnos t t u d i zaves tno s p o d b u j a l a . P o v e d a n o z n a z o r n i m p r i m e r o m : čisto n o r m a l n o je bilo, da je p a r t i z a n s k i pove l jn ik al i komisa r , d a o k u l t u r n e m ozi roma p r o p a g a n d n e m r e f e r e n t u niti ne go- vor imo, n a p i s a l t u d i k a j v e r z i f i c i r a n e g a v glasi lo svoje enote . V e n d a r s tva r i ne k a ž e poenos t av l j a t i . I n d i v i d u a l n a mot iv i r anos t pes- n j e n j a je bila l ahko t u d i t a k a , da je segla da leč čez sp lošna p r a v i l a . T a k o 14 V zvezi s tem je zanimiva pripoved Mateja Bora o pobudah, ki,so bile od- ločilne za nastajanje njegovih prvih uporniških pesmi leta 1941. K znani pesmi Kri D plamenih beremo naslednji komentar: »V sebi sem čutil veliko potrebo, izkričati. kar se je nabralo v meni in nas vseh. Morda sem dobil prvo vnanjo pobudo nekega dne, ko sem stal na bivšem bežigrajskem železniškem prehodu in gledal, kako so vlaki vozili naše ljudi z Gorenjske v pregnanstvo. Dejal sem si — Hitler seli slovenski narod z njegove zemlje. Kaj lahko se /godi , da zmagamo, in ver je tno bomo zmagali — vendar navzlic temu ne bomo zmagali. Ta vojna nas lahko Slovence fizično ugonobi . . . Iz tega razpoloženja so nastali moji prvi verzi.« Bor pr ipoveduje tudi o tem. da bi bil takrat svoje pesmi na j - ra je pisal kar na plakate in jih tako prenašal med l judi (Matej Bor, Pesmi, L jub l j ana 1969, str. 79.). lia p r i m e r n a j d e m o med besedi l i t a k r a t 34-letnega p r i m o r s k e g a kme ta Slavka Turka, ki je bil k u l t u r n i in p r o p a g a n d n i r e f e r e n t Vojkove br i - gade , čisto svo jevrs tno u t e m e l j e v a n j e p e s n j e n j a . V neob j av l j enem posve- tilu k pesmim, ki j ih i m a za cel zvezek, be remo tole: Srce razkrito in razum je v te j pisavi. Nikdar upàl mi ni pogum še za resnico pravi. Za resnico borbo sem izgubil. Kar tu je zapisano, edino to ne bom zgubil. To večno bo narisano.15 Misel ni čisto p r e p r o s t a , sporoča p a n a m vero v posebno t r a j a n j e za- p i sane resnice in z a p i s a n e vere, ki ju r ea lno ž iv l j en j e pogub l j a . D r u g o b is tveno opozori lo, ki n a m ga d a j e p a z l j i v o p r e g l e d o v a n j e tega l i t e ra rno a n o n i m n e g a g r ad iva , pa zadeva t ema t sko s t ran po javov . G r e za t e m a t i k o na t i s tem n j e n e m mes tu , k j e r se z a č e n j a v p r a š a n j e n o t r a n j e raz- sežnosti u p e s n j e n e vsebine, s tem p a t u d i že za v p r a š a n j e p o m e n s k e teže in v rednos t i tega pesn i š tva . Seveda tu ne more bit i eno tnega odgovora . Z n a j d e m o se p r e d razno- vrs tn im g r a d i v o m zelo raz l i čne teže in ve l j ave , od docela nebog l j en ih za- pisov, ki povedo zelo malo, do besedi l , k a t e r i h n o t r a n j e vsebinske razsež- nosti so večp las tne , za to zan imive in bogate . N a j p r e j je t r e b a vedet i , da je t e m e l j n a »poet ika« teh besedi l mobil i- zac i j ska poe t ika , ki je v svojem ž i v l j e n j s k e m bis tvu p r a v t a k a kot p r i bo l j razvi t i in p r i z n a n i osvobodilni oz i roma p a r t i z a n s k i poezi j i . R a z u m - lj ivo je, da se pod ne izkušen im peresom poe t ika »pesmi za d a n a š n j o rabo« n a j č e š č e kaže v še bo l j poenos tav l j en i , bo l j na ivn i in bo l j k l i še j sk i po- dobi . Č e bi odb i ra l i g r ad ivo po t em mer i lu , bi n a g r m a d i l i resnično mnogo besedil , ki niso k a j p r i d a več kot o s t i ho tvo r j en j e n a j b o l j znan ih in sploš- nih i d e j osvobodi lnega bo ja p a tud i n a j b o l j z n a n i h in občih po loža jev , znač i ln ih za mnoge č loveške usode t a k r a t n e g a d o g a j a n j a . Proces miselne in d o ž i v l j a j s k e t ip i zac i j e , v zvezi z n j i m a p a tud i proces iz razne shemat i - zac i je (npr . pogos tno u p o r a b l j a n j e e n a k e g a ide jno p o j m o v n e g a i z raz ja ) je tu mnogo na ivne j š i in za to še o p a z n e j š i kot p r i vodi lni p a r t i z a n s k i poezi j i . 15 A. Kovačič, Slovensko narodnoosvobodilno pesništvo na Primorskem, 1971, Gradivo, str. 66. T o d a l ik ra t i n i mogoče p r e z r e t i t ud i d r u g e g a , čisto n a s p r o t n e g a po- j a v a . V l i t e r a r n o a n o n i m n e m p e s n i š t v u p r a v z a r a d i n j e g o v e več je nepo- s rednos t i ali na ivnos t i l ahko n a j d e m o p r e s e n e t l j i v o e n k r a t n e , docela in- d i v i d u a l n e in z a p l e t e n e d o ž i v l j a j s k e lege. Л čas ih t u d i t ake . k a k r š n i h » izobraženo« p a r t i z a n s k o p e s n i š t v o p r a v z a r a d i s t rož j e zaves t i o n a m e n u iti u č i n k u svoj ih s t ihov p a tud i z a r a d i z a v e s t n e j š e g a o b v l a d a n j a iz raza ni zabelež i lo . P o t e m t a k e m je bila t a k o i m e n o v a n a l i t e r a r n a na ivnos t po eni s t r an i p r i m a n j k l j a j , ki je p o m e n i l m a n j š o zava rovanos t p r e d d e l o v a n j e m mise ln ih k l i š e j e v : po d r u g i s t r a n i p a jo bi la p r e d n o s t , s a j jo p o m e n i l a m a n j š o z a v a r o v a n o s t oz i roma več jo o d p r t o s t t u d i n a s p r o t i vsemu ideo- loško n e p r e d v i d e n e m u , n e p o n o v l j i v e m u , č loveško i n d i v i d u a l n e m u . Kot je m e d v o j n i l i t e r a r n o n e z n a n i ses t av l j a l ec s t ihov v p r v e m p r i m e r u množi l s amo kol ič insko moč osvobodi lne in rovo luc i j ske ide je , t a k o jo jo v d r u g e m p r i m e r u d o p o l n j e v a l v s m e r novih, n e v r a č u n a n i h č lovešk ih razsežnost i , jo na ta nač in p o m e n s k o o d p i r a l in s e m a n t i č n o d ina in i z i r a l . N a p r a v l j a l jo jo p r a v z a p r a v sposobne j šo za poez i jo in ume tnos t , ki ne more o b s t a j a t i b rez d i m e n z i j e i n d i v i d u a l n e g a p a t u d i n e brez d i m e n z i j e r e l a t i vnega , t o r e j ž i v l j e n j s k o o d p r t e g a in v e č p o m e n s k e g a . N a v s e z a d n j e n a m p o s t a j a j o to s t v a r i to l iko bol j r a z v i d n e p r a v danes , ob pr i so tnos t i sodobne e k s a k t n e es te t ike , z g r a j e n e n a semiot ik i in teor i j i i n f o r m a c i j e ; es te t ike , ki se k l j u b v s e j svoj i i n t e l e k t u a l n i r a f i n i r a n o s t i v r a č a k n e k a t e r i m t e m e l j n i m vse- b insk im oz i roma s e m a n t i č n i m mer i l om umetnos t i . N a p r i m e r h ges lu : poez i j a jo s e m a n t i č n o s t o p n j e v a n a i n f o r m a c i j a ; bo l j točno, poez i j a je in- f o r m a c i j a , s t r u k t u r i r a n a na p o m e n s k o n e e n o s t a v n i h . z a p l e t e n i h r a z m e r j i h n j e n i h sestavin.1 6 T o d a , za k a j sp loh g r e in na čem teme l j i n a š a misel o posebn ih s e m a n - t ičn ih p ros to r ih m e d v o j n e g a l i t e r a r n o a n o n i m n e g a p e s n i š t v a ? G r e za celo v rs to toni ali upesn j en i l i d o ž i v l j a j e v , ki po svo jem osnov- nem p o r e k l u in obe lež ju sod i jo doce la v N O B — pesn i š tvo , v e n d a r z a z n a - m u j e j o to l iko nadsp lošno , i z j emne , p o m e n s k o zap l e t eno in o d p r t e doživ- l j a j s k e lege, d a p o s t a j a j o o p a z n e in de lu jočo čez m e j e svo jega časa . Pr i - merov bi se že v d o s l e j z b r a n e m g r a d i v u n a š l o mnogo, o m e n i m n a j j ih s a m o n e k a j . i Mod besedi l i b a t a l j o n s k e g a p o l i t k o m i s a r j a Vinka Šumrada (r. 1916, p o pok l icu jo bil t a k r a t t rgovsk i pomočn ik ) n a j d e m o na p r i m e r n e o b j a v l j e n o pesem Komisar, ki jo na s t a l a d e c e m b r a 194.2 v n a j t r š i h okol i šč inah p a r t i - zanskega bo j evan j a . 1 7 G r e za n a s l e d n j i m o t i v : k o m i s a r n e k j e na Mokrcu p r e g l e d u j e pos t ro jen i b a t a l j o n p a r t i z a n o v p r e d o d h o d o m na a k c i j o . I oda 10 Lotman, nav. d., str. 87—8');